Leto LXX. ŠU 197
Ljntliana, sofcot* tL avgttsta 1997
Gena Din 1.-

Izhaja  vsak dan popolđne, izvzemftl neđelj« 1b  pravnike. — Inaeratl ćo 80 petit vrst a Dm z, do ioo vrst i DId 2.60. od 100 do 300 vrst a Din 8, veftji inserta petit
vrsta  Din **—» Popust  po dogovoru, inseratn) davcu   poaefcej.   — »SlOveDakl Narod"* velja mese&so v Jugoslaviji Din 12.—» ca Inozemstvo Din 25.—. Rofcoplal se ne vzačajo.
%     UREDNIŠTVO O9 CJPBAVNItTVO LJUBLJANA,   ■'■■I0n»   oHm   ftt. ft Ttatefoa: 81-22, Sl-23, SU*. B1-8S ta 31-26
Položaj pri šanghaju nespremenjen:
Boji se nadaljujejo z vse srditostjo
Kitajci se še vedno hrabro upirajo, čeprav mi Japoaci izkrcaH zopet »ove čete in se je fronta razširila
•an^haj, 28. avgrista. d. Položaj je v g:lavnem nespremenjen. Včeraj so bili huj-ši boji samo pri Lotienu. Kitajci poročajo, da se hudo upirajo Japoncem pri Paosanu. Pri Vusungu sta se izkrcala dva nova oddelka Japoncev, mornarji pa so prodrli proti severu in vseučiliškemu delu mesta. Najbrže bodo Japonci kmaJu vzpostavili zvezo z japonskimi četami v odseku Vu-sunga.. Po izkrcanju novih japonskih čet se je šanghajska fronta razširila. V poučenih tukajšnjih krogih trdijo, da so se kitajske čete dobro utrdile na postojan-kah med šangrhajem in Vusungom in da otežkočajo z\*eje med japonskimi odđelkl vzhodno od Jangceja. List :»Takungpao« poroča. da so Kitajci pregnali japonske od-delke iz Lotiena in jih vrgli na reko Jang-ce. Vusung- so kitajske čet<* popolnoma za-seille, ražen dela ob Kvangtfuju, kjer se manjši japonski oddelek obtipno upira.
Zastopnik japonske mornarice je izjavil, da se operacije pri izlivu Jangceja in v zalivu Kvangrpu uspešno nadaljujejo. V če-trtek ponoči so bili odbiti napadi Kitajcev pri Vusungru. Japonske oblasti menijo, da bi moral ta napad kriti razvoj kitajskih čet za zasedbo novih postojank od Kia-tingra  proti  Nankingu.
V četrtek so ustrelili 18 ose?, zaradi vo-him.stva  in  izdajstva  vojaSkih  tajnosti.
Bombardiranje Nankinga
Xankin£, 28. avgusta. d. V četrtek ponoči je 22 japonskih leta], kl so priletela s stirih strani med 23.30 in 4. uro bombardiralo Nanking-, V mestu je izbruhnil požar. V nekem poslopju. ki g"a je zajel požar,  je  zgorelo 40  kulijev.
Dve ietali so v severnem delu pokrajine Kjangi   septrelili.
Beg iz Cingtava
Clnjjtav, 27. avgnsta. d. Japonski konzul je odreiiil, naj 4.000 Japoncev, ki žive v tem kraju, odpotuje v 48 urah. Premože-nje japonskih državljanov v tem kraju ce-nijo na r>0 milijonov dolarjev. Varstvo nad njim bodo prevz-^le kitajske oblasti. Zaradi sedanje napetosti se je tuđi dober del kitajskega prebivalstva že izselil.
Strupeni plini
Nanking, 28. avgrusta. d. Kitajsko vr-h<-u-no poveljstvo je objavilo, da so Japonci po nesrečnem poskusu, da bi zavzeli pre-laz Nankov. začeli uporabi ja ti strupene pline. Japonci so pline dvakrat uporabili in sicer 4. in 25. avgnsta proti 89. kitaj-cki diviziji.
Atentat na japonskega generala
Peking, 28. avgusta. o. Japonski vojaški kmgi vodijo strog-o preiskavo zaradi atentata na japonskega generala šigeofui-ja, poveljnika japonske pehotne divizije, Atentat je izvršil neki japonski vojak iz zasede. nakar je izginil in ga doslej še nišo izsledili. General si je v času atentata ogledoval japonske postojanke v ča-harju.
Ruska pomoć Kitajcem
Pariz,  28.   avgnsta.   o.   3>Jour< se bavi da-
nf* v daljini >if-uadj*kem noroeilu y vlo-£"°, ki jo Kurija Inra v sponi med Japon-pkn in Kitajsko. Po informarijah iz zane^-ljivih virov ?e maršal BKicher še vedno mu-<li v rian!>atoTii, kjer se je sestal z za^top-niki nankin>ke vlade in čaharske pokrajine ter sklenil 7 njimi važno vojaško in po-^podarsko pogodbo. Ru>ija pe je zavezala, da, ho v hfioioee vojaJko in finaneno pod-pirala Kitajre v bori »i proti Japancem. ?.e pred več tedni jp iz Ulnnbatora odlotelo na Kitajuko 54 težkib in 32 lažjiji ru?kili na-p.'Klalnih letal. Pnlpnr teirn so otlr<i.-lali na Kitajsko 12 težkih. 2*\ prelnjih in 4."> lahkili niskih tankov, najnovejšeza tipa. 60 to-pov raznih   kaMI»mv  in   velike  mno/ine p'reliva,
Letalska zveza Kitajske z Moskvo
£an?haj, 28. avgnsta. d. Ka kor zatrju-jejo, bo kitajska vlada v obrambo proti japonski pomor ki blokadi v kratkem otvorila redno letalsko zvezo z Evropo preko Moskve .
Ustavljen nemSki parnik
šan^haj. 28. avgusta. AA. Japonske vojne ladje so pozvale nemšk0 ladjo >Gneisenau«. ki je pred osmi mi dnevi pri-plula v okolico Vu;unga s tovorom orož-ja za Kitajsko. naj dokaže, kaj vozi. Ka-pitan je odklonil japonski poziv ,naj ladja odpluje v SaJigrhaj, vendar pa se je po-godil z japonskimi konzularnimi oblast-mi, da ae bo vmil, ne da bi izkrcal svoj tovor. v japanskih uradnih kiogih izruža-
jo upanje, da se bodo na tak prijateljski način uredilivsi spori tuđi z drugimi vele-silami, katerih ladje bi vozile orožje za Kitajsko.
Ojačenje ameriške in angleške mornarice
Washingrton, 28. avgnsta. g. Amerldka vlada nam era va podvzeti važne korake za zasčito ameriške plovbe v kitajskih vodah. Ameriško brodovje v kitajskih vodah bo ojačemo. Enake ukrepe bo najbrže odredila tuđi   angleška  admiraliteta-
V ameriSkih krogih opozarjajo na živahno vohuncko delo, ki ga v zadnjem času na Alaski ravijajo japonski agenti. Preoblečeni   japonski    častniki    in    agenti
tajne  službe  se  pojavljajo   predvaem    na američkih  parnikih.
Oia«eaje itaU]anskih posadk
Bim, 28. avgusta. o. Zaradi vedno res-nejšega položaja na Daljnem. vzhodu je sklenila tuđi italijanska vlada ojačiti svoji posadki v Šanghaju in Pekingu. Doslej sta bili v šanghajski luki italijanski vojni ladji »Lepanto« in >CabottOsr, včeraj pa je iz Neaplja odplula proti Danljnem vzhodu se najhitrejsa italijanska križarka >Mon-te Cuccoli«. Krizarka dislocira 7.000 ton in ima 800 mož posadke Iz Masave je že pred dnevi odplul parnik >Conte Bian-camano« z bataljonom savojskih grrenadir-jev v šang-haj.
Anglija bo zahtevala zadoščenje za napad na svojega poslanika
London, 28. avgusta. w. Zdravstveno stanje težko ranjenega angleškega poslanika na Kitajskem. se je nekoliko zboljSalo. Poslanik je pri zavesti. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, popolne gotovosti pa še ni zlasti, ker so ranjene tuđi desne ledvice. Poslanikova soproga, ka je bila v kopališču Pejtahu na severnem Kitajskem, je na krovu angležkega rušilca odpotovala  v šanghaj.
Kakor se je zvedelo, bo angleška vlada zaradi letalskega napada na poslanika v Nankingu sira Hugha Knatchbulla-Huges-sena zahtevala od japonske vlade, naj se strogo kaznuje japonski letalec, ki je napad izvršil, izplača poslaniku večja denar-na odSkodnina in odredijo najstrožji ukre-pl, da se v bodoče taki incidenti ne bodo več   ponovili.
Vlada je pooblastila diplomata Hcnveja, naj v času bolezni ranjenega angleškega poslanika zastopa interese Anglije v šanghaju. Ho\ve bo jutri odpotoval z letalom iz Londona v šanghaj.
Včeraj je japonski poslanik Jošida v polurnem razgovom i2xazil zunanjemu ministru  Edenu  obžalovanje  svoje vlade za-
radi nesrečnega incidenta z angleškim poslanikom. Josida je sporočil, da bo njegova vlada uvedla temeljito preiskavo. V krogih japonskega poslaništva opozarjajo, da je neupravičena uporaba tujih zastav po Kitajcih zelo zmanišala njihovo vrednost za zaSčito inozemcev. Prav tako poudarja-jo, da angleški poslanik ni obvestil japonskih oblasti o svojem potovanju. V osta-lem je razvidno iz japonUdh lLstov, da so Japonci rnenili, daše v avtomobilu nahaja general  ^ankaj^ek.
Japonski izgovori
Sanghaj, 28. avgusta. o. Japonski general je bil včeraj pri diplomatskem za-stopniku angleške vlade in se opravičil zaradi nesrečnega incidenta na cesti med Nankingom in šangliajem. Obljubil je, da bo angleške diplomatske oblasti v med-narodni koncesiji informiral o nadaljnjem poteku preiskavre. Omenil je, da z Ietali nikakor ni bilo mogoče opaziti angleške diplomatske zastavice na radiatorju a^o-mobila. Zato je letalec prav lahko zame-njal avto z vozom kitaiskera p-^n^vn^n^Era štaba.
Prodiranje Francove vojske
ob kantabrijski obali se nadaljuje skoro brez večjega ođpora republikaitcer
SANTANDER. 28. avgusta. w. Navarska brigada nadaljuje svoj pohod proti Asturi-ji. Zasedla je kraje Traceno in Udias ter z juga že obvladuje obalno mesto Comil-las. Predstraže te brigade so bile včeraj tri kilometre pred pristaniškim mestecem St. Vincente de la Barguera. Druga kolona se je razširila proti zapadu ter zasedla na-sprotnikove postojanke v gorovju Escudo.
Zvedelo se je, da so civilni guverner Santandra in ostali republikanski prvaki pobegli iz Santandra z rusko podmornico v Gijon, ker jim ni več uspelo zbežati v Francijo.
Poveljniki italijanskih legifonarjev na severu
RIM, 28. avgusta. d. Ob zavzetju Santandra sta general Franco in Mussolini iz-menjala brzojavki, v kateriii poudarjata orožno bratstvo med nacionalistićno Spq-nijo in fašizmom ter zmago nad boMše-viškim barbarstvom. Tuđi v^rhovni povelf-nik italijanskih legijonarjev v Spaniji in Mussolini sta izmenjala prisrčni brzojavci.
FaŠičtični general Peruzzi je s santander ske fronte Mussoliniju brzojavno zagoto-vil, da so vsi čmosrajčniki izpoin'ii svoio dolžnost. Sef generalnega štaba fašistične milice general Russo je izjavil v dnevnom povelju milici, da se je v Santandru uklonilo tegijonarskemu meču 45 sovražnih bataljonov.
»Tribuna« je objavila tuđi imena generalov, ki so sodelovali pri uspešni vojaški akciji. To so Bastica, Perti, Roatta, Frusci, Piazzona, Bergonzoli, Francisci, Biscacci-anti. Velardi, Manca, inspektor črnosrajč-nikov general Peruzzi in šef proviianture Favagrossa.
Prevoz beguncev v Katalonijo
PARIZ. 28. avgusta. g. Doslej je iz Sant-and/a prispelo v južno-zapadna pristani-šča Francije 29.000 beguncev. Francoske oblas/ so v veliki zadregi. 2enske, otroke in ranj«ne miličnike bodo v posebnih vla-kih odFK.rJr*i najbrže v Puicerdo v Kata-
Pooštreno nadzorstvo nad civilno sardo
VALENCIJA, 28. avgusta. d. Vladni kro-gi so zelo v skrbeh, da ne bi nacionalisti na prav podoben način kakor pri Sant-
andru in Malagi izvršili svojo ofenzivo tu di na Madrid ali kaka druga republikanska središča. Zaradi tega so v Madridu postavili pod izredno policijsko nadzorstvo vse oficirje in prostake civilne garde.
Nov letalski napad na angleški parnik
ATENE, 28. avgusta. AA. V četrtek ne je iz Barcelone priplul v Pirej angle-Ski parnik >Bonford<. Kapitan je izjavil, da je 20 milj od Barcelone neznano leta-lo vrglo proti parniku pet bornb, ki sovse eksplodirale tik njega. Parnik ni bil po-Škodovan.
K zborovanju Slomškove družbe
Ljubljana. 28. avgusta. >Sk>venec<r z dne 27 tm. priobčnjje po-ročilo o zborovanju Slomškove družbe, ki je bilo 21. t. m- na Breajan. Tega zfcoro-vanja bi ae niti ne dotalenili, ^e bi »Slo-veuec* ne priobčeval tako rad poročil o moćni opoziciji v vrstah JUTJ. Čudno, da ^Slovenec« moCne opozicije v vrstan Slom Škove družbe v svojem poročilu niti ne omenja; morda je porocito o tem izpustil zato, da bi ž njim ne škodil zdravju bivšega referenta v prosvetnem ministrstvu Pranca Erjavca. ki se zdravi nekje v Omišlju. I>a, bivši referent Franc Erjavec je od avojega napornega dela, ki ga je oprav-ljal v BeogTadu, tako utrujen, da niti na božjo pot k Materi božji na Brezje ni mogel. Morda pa ni bil -toliko utrujen, ne-go je bil preiplaSen zaradi obračuna od strani Slomškarjev ? — Da, na glavo Fr. Eitjavca se je dne 21. t- m. vsula na Brez-jan tolika in taka taca. da bi bilo v interesu dolstva tres vredno razmišljati (še pred začetkom Sol. leta 1937/38), kam sodi g. Brjavec. Da se o tem ne motimo, nam piičajo vzkliki Slom., ki so doneli po frančidkanaki dvorani na Brezjah 21. tm. proti vodstvu Slomškove družbe, a še po-setooo proti okrajn«mu Sol. nadasorniku Prancu E^javcu- ~
*                      -       -r*
Pođrnlnlet: MARIBOR, Btrommmjmrfrv* Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon it. 26 — CELJE, celjsko urednlfttvo: Stro«amaycrjeva ulica X talefon fit. 65: podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon dt. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101*
Foitna branllnlca v Ljubljani at 10.391
Uredite? ieleznic v Ljubljani
Ali jih bodo prepričali
v Beogradu?
Ljubljana, 28. avgusta
Ko smo pred leti začeli zagovarjati nacrt ing. Dimnika in to\-arišev o poglobitvi železnice v Ljubljani, ni bilo zanj do\'olj raaaime\'anja ndti doma; o njem so sodili nekateri sicer ugledni komunalni strokov-njaki, toda povsem neuki v prometnih ter železniških zadevah — neugodno v korist nekega regulacijskega nacrta. Totla nacrt je ime! nasprotnike tu<li med strokovnjaki ki pa nišo bili nepristranski, ker so jim bili pač bolj pri srcu neki drugi nacrti. Končno je ing1. Dimnikov idejni nacrt po-globitve železnice prodrl doma na vsej crti. Stanovska organizacdja naših inže-njerjev je kot najbolj poklicana temeljito proučila zamisel poglobive železnice ter si jo osvojila kot najboljšo reSitev vprašanja ureditve železniškegra in cestnega prometa v Ljubljani. Tuđi mestni sevt se je odloćil za nacrt poglobitve železnice  v Ljubljani.
To je bil prvi moralni uspeh na domaćih tleh. Projektanti, ki so se dela lotili z idealizmom in ki so vanj vložili mnogo napo-rov — delo je zahtevalo več let časa pa tuđi precej stroSkov, meti tem ko sto morali delati povsem brezplačno brez u panja na kakršnokoli odškodnino — so morali najprej iskat i razumevanje in ćelo zanimanje za nacrt doma pri Ijiuleh, ki bi ga morali najprej zago\*arjati. Toda vse. kar je dobrega, prodre prej ali slej. Akcijski odbor, ki je začel velikopotezno propagirati uresničenje nacrta, bo pa imel Se mnogo dela, preden bo dosegel primerno razu-mevanle na pristojnih mestih za uređitev železniškega  Drometa.
Obrnili smo se na strokovnjake. člane Akcijskega odbora, da nam povedo, kaj mislijo na pristojnih mestih o nacrtu poglobitve železnice v Ljubljani. Zve<Ieli smo, da v Beogradu nišo pokazali dovolj resno-sti za ljubljanske železniške zadeve in da ae kratkomalo issgovarjajo, čeS poglablja-nje železnice, presrtavitev kurilnice itd. — so ljubljanske zadeve, za kar država nJma denarja in ga tuđi ne bo nikdar imela. Ljubljana bo sicer dobila novo kolodvorsko poslopje in zdaj urejujejo peron, češ, s tem smo pokazali dovolj razumevanja za ljubljanski kolodvor. Križanje čest z že-leznico pa prištevajo med lokalne zadeve, češ to je izrazito urbanistično vpraSanje in se zaradi tega ne moremo ogrevati za poglobitev železnice. Sicer boste dobili na glavnih križi&čih podvoze. odnosno nadvo-ze.
Tako torej gledajo v Beogradu na ljubljansko železniško vprašanje. ćlovek dobi vtis, da se beograjskim •trokovnjakom ne zdi niti vredno proučiti nacrta za uređitev železniškega prometa v Ljubljani in da jim naša inženjerska stanovska organizacija še ni dovolj visoka avtoriteta. Kako bi jim potem takem prišlo na misel, da se uređitev železniškega prometa v Ljubljani tiče ugleda vse države in da gre tuđi za koristi vse države in ne Ie Ljubljane! Da jim je vseeno, ali Ljubljana napreduje ali propada zaradi železnice. bi Se človek ra-zumel, ne moremo pa razumeti, zakaj gledajo na ljubljansko železniško vpražanje tako, kakor da je v interesu države, če vlaki sploh ne bodo mogli več voziti skozi Ljubljano! Ne moremo razumeti, da jim je tako malo za področje železniške direkcije, ki daje osrednji blagajni največje do-hoćke. Čudimo se tuđi, da beogTajski strokovnjaki ne pomislijo. da je Ljubljana pomembno evropsko železniško križdšče, da je izhodišče za Gorenjsko, ki živi od tuj-skega prometa in ki sprejema inozemske goste, pa tuđi mnoge odlične letoviSčarje iz Beograda, da ne vedo, da se v Ljubljani osredotoćijo in kriiajo z železnico ceste mednarodnega značaja in da so jim povsem postranskega pomena pomembni strateški razlogi, ki govore tuđi za poglobitev železnice. Laikom bi človek vse to se odpustil. strokovnjaki pa prav lahko izgube vso svojo avtoriteto, ko gledajo tako
Od 1. — 12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50% popusta na telernicl, parobrodlh.
Na odbodnl  železnlftki postaji  kupite rumeno   legitimacijo   za   din   2.—.
RAZSTAVA SLOV. NO\TNARST\'A
Razstava   Indija.   Materi   za   otroka. Umetnost.   Vrtnarstvo.   Eksoti^ne   ri-bice. Zoo. Male domaće žlvall. Industrija,  obrt. Tekmovanje   harmonlkarjev   12.   IX.
KRASNO    ZABAVTACE
VELIKOMESTNI    VARIETĆ
popoldanske   predstave   zastoaj.
Vabimo   Vas!
brez    razumevanja    na    najpomembnejša vpraSanja.
V Beogradu se izgovarjajo. da hi država ne mogla toliko prispevati iz rednih proračunskih sredstev za uređitev ielezniAke-ga prometa v Ljubljani. To pe«mico znamo že dolgo na pamet. Ce pa že beograj^ki strokovTijaki načenjajo finančno vpraSa-nje, bi bili dolžni vsaj povedati, koliko bi lahko prispevali za Ljubljano in če bi sploh lahko kaj prispevali. Iz njihovega odklonilnega odgovora na revolucijo sta,-no\rske organizacije naSlh inženjerjev bi Človek razbral, da za Ljubljano ne bodo imeli nikdar denarja in da bi bilo najbolje, Če bi mestna obč.na sama na svoje stroške uredila vse. kar je treba. Pravijo tuđi, da bi se železniški promet in kolodvor v Ljubljani lahko uredila samo po-stopno. kakor da bi nacrt poglobitve ne bil tako izvedljiv! Ze iz tega je razvidno, da beograjski strokovnjaki nacrta o poglobitvi železnice v Ljubljani niti ne po-znajo v jedru. Prav to je ena izmed velikih odlik nacrta poglobitve, da ga lahko uresu i ču je jo post opno. Ali torej mlrfijo beograjski strokovnjaki, da bi prometno ministrstvo ne noglo žrtvovntl na leto okrog 10 milijonov za ureievanje železniškega  prometa  v  Ljubljani?
PripuSčamo pa, da v resmici ne morejo prispevati za ljubljanska železniška dela ničesar iz re<lnih proračunskih sredstev. Totla. rakaj bi ne mogli žrtvovati vsaj drobtine Ljubljani ovi ti stih ogromnih iz-rednih virov, ki so omogroča i, da so druge pokrajine dobile ćelo vrsto železniftkih prog. ki nišo niti rentabilne? Zgrajenih je bilo v vsej državi 1484 km prop; naSa Žele23ii*ka direkcija je bila deležna le 7,.2% kretlitov za ta železniSka dela. medtem ko odpade na beograjsko direkcijo TfS^. Beograjski strokovnjaki pa ne nasprotu-jejo raznim dnigim nacrtom o u redit vi železniAkeg-a prometa v drugih mestih. n. pr. v Beogratlu in Skoplju. Na vse zadnje bi se jim niti ne šnicli čuditi, če ne vedo, da ima ljiibljanski kolodvor več prometa kakor beograjski in da je pomembnejSe mednarodno železniftko križišče. če iskreno mislijo, da je za Ljubljano dobro in dovolj takSno krpanje, kakor n. pr. prestavitev kurilnic na gorenjski kolodvor, moramo resao dvomiti v njiho\-e srtrokovne sposobnosti. Že laik si lahko misli, da bo zaradi kurilnic na gorenjskem kolodvoru Se mnogo bolj trpel promet na Tvrševi oe-sti. Ne sklicujemo se niti na to. da kurilnice vendar ne spadajo na sredo mesta in  zlasti ne med   stanovanjske četrti!
Kaže, da beograjski strokovnjaki ne znajo niti navadne postevanke. Morda mislijo, da bi smotrna in temeljita uređitev železniSkega prometa v Ljubljani zahtevala več stroSkov kakor bo v Beogradu? VpraAanje stroškov za poglobitev železnice v Beogradu namreč ne igra nobene vlo-ge, čeprav bodo tam stroški Stirikrat ve-čji kakor bi bili v Ljubljani. Moramo pa reci, da je tuđi vprasanje investicij za ljubljanska železniSka dela postranskega pomena za beograjske strokovnjake, ki se ogrevajo samo za krparije, ki bodo draž je, ker bodo morali krpati neprestano de-setletja, a učinka ne bo nobenega. Tako bodo samo zavlačevali uresničenje nacrta, ki lahko e<Jini resi ljubljansko železniško vprasanje. Toda glavno je, da obvelja mne-nje   beograjskih    strokovnjakov.
Pri vsem svojem delu bo torej moral Akcijski odbor nm'ti še način, kako bi pri-kazal beograjskih. strokovnjakom, za kaj prav za prav gTe. Mislimo pa., da mora za. Akcijskim odborom stati vsa naSa javnost, da borno končno tuđi znali zah-tevati in ne le dokazovati in moledovati. Ko bo za naSimi stroko\-njaki javnost, jim bodo menda tuđi beograjski strokovn.iaki priznali   avtoriteto.
Prepoved izvoza zlata iz Spanije
VALENCIJA, 28. avgusta. o. Vlada je prepovedala izvoz zlata, srebra, platine in drugih dragocenih kovin ter kamnov iz republikanske  Spanije
Itali]aitska prestolonasled* nica v Salzburgu
DUNAJ, 28. avgusta. AA. Italijanska prestolonaslednica Marija Josć je priSla za nekaj dni  v Salzburg.
Enajst metrov dolga morska kaca
LONDON, 28 avgusta. AA. Po Reuterje-vih v«steh so v Fortune Marboroughu v Novi Fuhdlandiji ribiči s kopji in sulicaml ubili morsko kaco, ki je bila dolga 11 m. Borba s kaco je trajala ves popoldan.____
Sorzna poročila.
Curlh, 28. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 16.3025, London 21.67, N«w York 435.75. Bruselj 73.40, Hikui 22.06, Amsterdam 240.220, Berlin 175.05, Dunaj §0.75—82.15, Pr»c* lSJlO^Tmrtavm 82.4A, Bii«Mit»8^S
'hif                                                                              »SLOVENSKI    NAROD«,   sobota, 28. avgusta 183T.
Ste*. 1^7
Narod se v svoji mladini
potnlajuje
Dmmm f—ti *»■«*« bo to«ny tg mlovrtrih nrta«iw
a4SS9^HSflaV 9Bt SJVffUStA«
ihIskmDosAotmsw s9 ptiQ) ka&or nsj V&mjlnfc pr*4rwaiiM m kongrtiu dan otvoriMl vm dobro obiskana, ZlMtt vsjfeo JM bilo zanimanje a strukovna ntferat« ▼ sekcljah. Dvorane v Dasnnlri zbornici, v Fr*D*4-škanakam konviktu v filharmoniji ln na magigtratu bo bile zasedene ln pocluSald ao morali ponekod stoje poeluiatL Biološko ln hlglensko sekcijo sta vodila prof dr. Baiant in dr. Mandič, pstholoSko sekcijo prof. dr. Szuman in dr. Stefanović, sodo« loško inspektor Pirjev in učitelj Vrane, sekcijo za uporabno pedologijo pa prof. Slankamenac in prof. dr. Oogala. Danes dopoltine je bilo Se 9 zaključnih predavanj v dvorani na Taboru; popoldne si bodo vsi pri javi jend ogledali zanimive raz-•tav* v gluhonemnicl, ob 18. uri bo pa drugi kongres slovanskih mladi-noslovcev zaključen v dvorani na Taboru s sprejetjem predlogov in ppasoludje.
POLET IZ OGNJA MLADIH DI7S
V svojem predavanju o kulturnem po-menu pedologije je prof. dr Karei Ozvald Izjavil: Le pomislimo, da sta < rok in mla-dostnik vedno znova poganjajoče mladov-je na trsu narodovega bitja in žitja ter so živi studenci naroda in njegove kulture v tem, da se kontinuum narodove celote v svoji mladini nenehno pomlajuje. Saj bi vse kulturno življenje naroda moralo ostati do skrajnosti krmežljavo. ako bi ne bilo tistega svežega poleta, ki mu vedno znova prihaja iz ognja mladih duš ter ga kot nekakšen perpetuum mobile drži v napetosti brez prestanka. Kajpa si je z druge strani zopet nemogoče misliti mladino, ki bi naj bila večen kvas za zdrav duh narodove kulture, ako ne bi te mladine na vedno novih stopnjah kulturnega razvoja starejši rod uvajal organsko v narodovo gospodarstvo in tehniko, znanost in umet-nost, politiko, socialnost, etiko itd.
Drugo predavanje docenta dr. Skerlja 6e je tikalo vprašanja manjnadarjenih šoi-skih otrok v Sloveniji. Statistika in razmišljanje o tem vprašanju daje prav prese-netljive rezultate. V dravski banovini  je
približno od vseh šolskih otrok 6r,c manjnadarjenih. Od teh jih je okrog 23f.o dedno
obremenjenih, pri 19% se da manjnadar-jenost razložiti kot posledica raznih bolez-ni, pri većini, to je pri 58<*'<-. pa so glavni vzrok zaostalosti socialni činitelji (beda, tanemarjena vzgoja itd).
NASl MANJNADARJENI OTROCI — EVGENI&SI   PROBLEM
Povprečno obremenitev prebivalstva v dravski banovini z dedno duševno manj-vrednostjo, zlasti s slaboumnostjo različ-nih stopenj, lahko cenimo na 2rr. Ako vzamemo kot osnovo pri prognozi glede razvoja populacije v dravski banovini ta dva odstotka ter še dejstvo. da se ta del prebivalstva hitreje in intenzivneje množi, potem lahko izračunamo. da bo odstotek manjvrednega in slaboumnega prebivalstva v Sloveniji dosegel v 100 letih števil-ko 11, v 300 letih pa bo v Sloveniji lahko že 86Tć slaboumnih. Vse to pod pogojem, da os tane jo vsi pogoji razmnoževanja ena-ki kot so danes.
Hitrejša množitev manjvrednega prebivalstva se kaže v tem, da ima v 100 letih približno 4 generacije, dočim ima normalno prebivalstvo v tem času le tri generacije. Mati, ki pošilja svoje otroke v pomožno solo  za   manjnadarjene  v   Ljubljani,   ima povprečno   5.5  otrok,  mati   normalnih   po-tomcev v Ljubljani pa samo 3.5 otrok. V tej diferencialni plodovitosti pa leži glavni problem kvalitativnega populacijskega raz [ voja. To danes katastrofalno razmerje bo * treba prej ali slej urediti z evgeniško za- ' konodajo.
DEDUKT1VNO      SKLEPANJE      PRI
OTEOKU
Docent dr. Stanko Goff&lm je v svojem predavanju o deduktivnem sklepanju pri otroku prišel na podlagi obširnega psiho-lolkega gradiva in na podlagi analize skle-panja ■plota i* asMlojanofa aklppanja Se
poaatej do tmzt da najdemo Ža med 3. in 5. tetom pri otroku izrazita primare de-duktivnega iklepanja in tuđi pri lelo po-gottem analognem ikiepanju najdemo element dedukcije.
TRIIE   NAČINI   PREDSTAVLJANJA
Prol Vlado Schmidt je predaval o pred-stavljivosti (zmožnosti za predstavljanje) in storivnosti pri mladini. S poizkusi v institutu prof. Rostoharja v Brnu je ugotovil tri tipe, ki se glede načina predstavljanja razlikujejo. Prvi, kumulativni tip gromadi sestavne dele predmeta v celoto. Delci se-stavljajo predstavo kakor kamenčići mozaik. Pri drugem tipu nastane predstava iz vodilnega motiva. V predstavi se razvije najprvo osrednji del predmeta, okoli ka-terega se v nadaljnem razvoju kupičijo ostali deli. Pri tretjem tipu se razvijajo pre<i stave iz obrisov. Dojemanje se začne z do-jemanjem in predstavljanjem obrisov predmetov, nakar se predstavljanje razši-ri na vsebino obrisa. Ta tip je normalen tip predstavljivosti. Konstruktivna sposob nost, ki jo potrebuje na primer tehnik, je zelo odvisna od zmožnosti za predstavljanje. Za pedagoge so izsledki važni, kadar-koli hoćejo uveljaviti načelo nazornosti pri pouku. Nazorno je mogoče otroku kaj do* povedati le tedaj, ako poznamo psihično funkcijo, ki dojemanje sploh omogoča. Pedagog mora torej pri pouku upoštevati omenjene tri načine predstavljivosti.
VPLIV   GLEDALIŠCA   IN  FILMA
Prof. Brenk Franc je govoril o vplivu filma in drame na otroka. Danes je na svetu nad 100 tisoČ kinematografov, katere obiskuje nad 300 milijonov ljudi. Gledali-šča in film naj bi na svoj način pomagala otroku in mladostniku pri oblikovanju nju nega notranjega obraza. GledaliŠče, ki se bori za obstanek zaradi konkurence kina. ne posveča mladinskim predstavam potreb ne pažnje. Večina filmov, ki jih vidimo danes, vzgaja zanesenjake, delornrzneže in zločince. Slovenci imamo 2 državni gleda-lišći in okrog 700 diletantskih odrov (kar predstavlja relativno največji smisel za odersko udejstvovanje med vsemi narodi na svetu) in 54 kinov s tujimi filmi. Gledalište naj bi posvečalo več pažnje mladinskim predstavam. diletantske odre je treba reorganizirati, pri izbiri filmov naj bi bila poleg politične nič manj važna tuđi umetniška in pedagoška cenzura.
PROBLEM  PUBERTETNE  DOBE
Prof. dr. Jan Uher (Brno) je specialist za mladinoslovne probleme pubertetne dobe. Jedro njegovih izvajanj je mnenie. da mora biti raziskovanje pubertete zasnovana na široko po enotnem nacrtu, ako naj nam prinese za prakso primerne koristi Prof. Uher je predlagal, naj bi se slovan-ski pedologi. ki bi se posvetili fctudivi vpra šanj pubertete, dogovorili in zasnovali enoten nacrt, po katerem bi zbirali snov ter jo obdelali. O izsledkih svojih r^zisko-vani bi referirali na prihodnjem kongresu, ki bo 1. 1940. v Sofiji. Prof. Uher že več let studira te probleme in bi rad svoje izsledke konfrontira! z *J!3le«r*i Iru^ih pedologov. Takšne Studiie so vel;ke*ra oo-mena, ako jih vodimo sistematično. Boljke poznanje mladine Sele omopoča večii vdIIv na njo. pedagogika bi pa dobila zaneslji-vei^e realne znanstvene temelje v tem področju.
DOBA RESEVANJA MLADINE
Vse moderne države posvečajo zaščiti mladine veliko pozornost, je poudaril na-mestnik državnega tožilca g. Branko Go-slar v svojem predavanju o problemu mladine v lufi jugoslovanskepa kazenske^a prava, kar je nuina posledica pedagoških in kriminalno političnih nHzadevani. Tuđi naSa mlađa drrava je izdala z> dokaj no-zitivrnih norm za zavarovanie mladine. XaS kazenski zakonik iz leta 1929. vsebuje ?e določbe o vplivu starosti na ka žensko odgovornost in o zaščiti nedoletnih. ki itstre-zajo vsem zahtevam kazensko pravna ve-de in težnjam sodobne pravne 7avr«ti
2ivljenje nam kaže da se poiavlia v'očin-stvenost mladine le kot posledica slabe in zanemarjeno V7?r»ie ki izvirajo iz bede in rrušenih drvSMn. Zaradi tepa smemo m'a-dino. ld le •m*}? na straniy>t^. le v^rrpjjiti ali jo pobolijevati v posebnih mvodih. ne pa kaznovati, kakor odraal« ilodnea Pre-
davatelj je nato predočil, kako naS kazen-ski zakon razlikuje tri vrste mladoletnikc-' otroke do 14. leta, mlajSe mUdoietnike od 14. do 17. leta in stare jše mlado [etnike od 17. do 21. leta. Otrok se po zakonu ne s.ae kazensko preganjati in kaznovati, nJajSI mladoletniki se lahko pridrže v zavodu za vzgajanje do 21. leta, ali dobe ukor, -ili pa se jih odpusti na preizkuinio po'l nad^or-stvom. Mladoletnike je zakon postavil iz-ven kriminalnega postopanja. Za starei^e mladoletnike doloca zakon milejše kazni, ne morejo biti obsojenl na izgubo častmh, pravic in morajo prestajati ka/.ui loćeno od odrsilih obsojencev.
Jasno je, da bi bila vsa ta določlli iluzorna, £e ne bi imeli obenem moderno urejeno mladinsko sodstvo. Kot mladinski sodniki fungirajo starejii in izkušeni prak-tiki, ki morajo biti pravi kriminalni peda-gogi ,saj je njih glavno delo uprav pedagoško. Določena je tuđi posebna vrsta kr»-zenskega postopka slede mlaiSih in^doiet-nikov. Mladoletnik mora imeti svojer;^ branilca. 2eleli bi samo še, da bi se s preosnovo našega kazenskega prava izpo-polnila še naša socialna zakonodaja, kl n-ii zaščiti mladino pred telesnim prooada-njem, gospodarskim izkoriščan.iem in zlorabi janjem. Vprašanje mladinske za.šćite mora torej postati središče sodobne social-ne in kriminalne politike.
Pred»ed»tvo pedoloSkega konpresa dobiva pozdravne brzojavke in pisma od številnih znanstvenikov in kulturnih cie-lavcev i« Ce*kcslova5ke. Poljake ir. Bolgra-rije. Pozdrave z željami. da bi kongres Imel kar najvec uspeha. so poslali tuđi rektorji imiverz iz teh držav. r>anes <io-poldne je vodstvo prejelo zahvalno brzojavko z bolgarskegra dvora, v kate: i se car Boris ITI s toplimi besedami zahvaljuje kon^resistom za pozdrave, ki ?o mu jih poslali ob otvoritvi in jim želi obilo tispeha-
Odličen gost v Ljubljani
Ljubljana. 28. avpista Na Bledu se mudi na poćitnicah preri-se<inik Udruženja rezervnih oficiriev in ratnikov g". hi£. Niko<liie Bo^danović in to priliko je pora bi 1. da je prišel v stik z na-šimi rezervnimi častniki. Uprava Ijubljan-skeg*a pododbora je imela sno^i sejo in predsednik je povabll na njo tuđi pred-sednika UROIR. ki se je vabilu rade volje odzval. Simpotifnejra gfosta je pred začetkom seje v toplih besedah pozdravil predsednik ljubijanskegra pododbora ing-. La-dislav Bevc in se mu v imenu vse.^a pododbora prisrčno zahval'l za njeg-ovo naklon jenopt.
Na seii ic Ijublianski pc^lrnibor obra\Tia-val tekoče zadeve, med njimi vprašanje proslave krstne plave Udruženja 15. septembra in udeležbo ljubljan«kegra pododbora na razn;h narodnih svečanostih, zlasti pri odkritin spomenika blasropokojne-mu kralju Aleksandru na R>keku in pes-niku   Simorm  GiTgrorčiču v I.jubliani.
Po ?eji se je predsednik ITROTR g1. Bo?-danović najprej iskreno zahvaMl za pri-srčen spreiem. potem se je pa v daljšem g:o\-oru dotaknil vprašanja bedočega del a orpanizaciie naših rezervnih oficirjev in ratnikov. Nag-lasil je potrebo, da se njih vrste   strnejo   zlasti   v  sedanjih  težlcih   fa-
5ih. da bo mo^la krepka, nezlomljiva or-^anizaciia visoko đvigruti s\oj prapor in z vsem povdarkom nasrlasiti svoje neo-majno stališe. *T*ho\'no načelo svoiepra dela: Za kralja in domovino! Casi so taki. da bo treba za stavi ti vse sile. c"a bo mo^la organizacija rezeniiih oficirjev in ratnikov dostojno in v polnerrt obsegn nadalje-vati svoje patrijotično delo ne oziraje se na desno ne na levo. samo v službi kralja 'n domovine.
Ob polni udeležbi članov iiprave so bile sprejete odkrite predsednikove proorrama-tične besede s toplim odobravanjem in za-crotovilom. da bo našel predsednik na tej
poti V ljubljanskom oodoriboni vedno naj-trdnejšo in najzanesljivejšo oporo.
Pojasnilo
^'lode na norieo Klul>a e*peranti>tov v LjuHjani v j^lnver^kem naroki* 7. Hn** m2&. t.  m.  i/iavlja TrJSKO-PROMCTNa SKKC1-
JA  SE.\;
Priprave za izdajo albuma trajajo že delj rn&a. f&aj pomanjkanje esperantske tu.vke prometne literature ovira vee delo 73. pro--p^li tu^ke'ja protiiefii. prav podobno na se V1 to i/.ka/alo ob priUki pr^lavan] *r. Prtra (Iolo4>ira na Nizozean^keni. ko f.eljam Xi7O-7.f»mcev ni mocrtvV ustrevi i/ enostavnoira razloga, kpr tor.adevnih prospektov ni. SKA je naprtVil;! zato kon/orcii li«ta >Niaj viza-sroj*. ki ip nato odstoji 500 iivodov raznih številk in jUi <]n1 na raT-pobcn tako tuj*;ko prometni gekci.ii. knkor tu<ll 7vo/i za tujski pro-met za ^lovenijo. nu kafor<> ^e obr;Hw*;>jo inozemoi tako, <la je vsa_) del-no   re^en©   to   vnra.^anje   pomanjknnji.
Ker jw f-*' )>}';■& r-,T« 2 konirrp>o\\ t.iko tu-lJ konirrea .^EA v Kranjn. k? bo ve^jeua pomena uprj'rt koncri'P* v T.)iOlliani. \n m^d-narodni ko-*i|:rfv MednaToli».^ k.itoliško T.i-J^e v Ljubljani, ki jra priroli Jucr. Ka«. 1J-fTa ? pomorjo i:lovr'»»>k*i Tv-iporjMit»»ke ?vp-7.e, se je Tu>ko-prometna fifkcija o-llo'vila za izdajo albuma, ki bo Ti^trezj*! wrm po-trebam. 14. t. m. je tnvsiko ^rocirtna FPk-c.ija 7. dovol ieini^ni izvršnesra odbora raz-noslnla tot^ndeviip okrofnioe. o1» ka*err* se ie KluH e*iper:inti?.tov v Ljubiiani ohre-rnil. Kdor h1 zasl<*foval esperan^ki pokret v Sloveniji ?adnj: ča5, in-u je to povgenn ra-7^umljivo.
Ne razumemo pa. kako more Klub e^pe-rantktov »odlotno o- uklanjati vso odgovornost«, ko v okrožnici ime klu'»;i ni navedeno, ime Dam ja na Vahena pa j»' uave^Jeno zato, ker je on vod ja te nc-ko^j^ in ker iflia kot urednik tnj.sko p«-ometne^:a lista v tuj--ko prometni propagandi izm''d nas naj-več  ixku>enj.
Da bi se jrled*1 albuma k.U> obrnil na Klub, ne verjamrtno, da r>a je kdo od kluba preetre^el po>to. naslovljeno iia SE A, ali na ^-Zeleno zvez.Io€ ali pa na uredništvo -X:aj vi7.a^ojt« p;l jo pov*;or.i mosroOo. saj primerov je ?.e 4lovt>lj in je bila tozadevna pntozba 7,e naslovljena na direkcijo pošte, ki pa najhr/. ni niC- storila v tem pogleda. Ka? nriza 1ori?i 0 tivoVli ukrepjh r,\ o'.vestna.
Tujsko prometni nlbum h4a .Tu)-ko pro-nietna >eki.;ja $?o.ven*ke esperantske zvezr« ^ l^H'HMni tpr /a \-«e kar «*» ti?*. -!:njin.■•, pirova r ja   n>n   vod ja.   urednik   <:.   Darnjan
l7.j*v!i.Tfn.» na. da v bodoč-e n.-» «ake ali ^li^ne '•»•»- •••  "-  ^mo o.lg-ovarjali, dokonČ-
| no l>e«edo radi  neštetih  primerov (prtttr*-
Izan^e jK>^tn [Q »Klgovar^nj« h*njof orvrav. 1 ja nj a, U za ih izpadov) pa bo krekl« obl**t. S t«nn pa je tuđi ia S£A>tujtko prometno rekcijo veaka nadrljna debata ali polemika odve^ m na nadaljne izp*ue ne borno od^ovarjali.
O na>em delu in o ▼rednocti na^tga d#Ia I^a bo sodila Wi/.nja LkkIočhoH: Tujiko prometna sekcija, SEA.
Pred sadno razstavo na Ježići
Ježića. Svavfufta
Na^a marljiva podružnica S\ l> je priredila ze U\> ixre<lno lepi rai^tavi *ad}a in cvetj*. OiK>^ai+ni ua s^uaujah bo lo naši saJjarj: in prijatelji ovefii- pOšku>ali. da 7, let'>jRJo ra^^tavo ^red: ^eptem^r.M prekose t>be dosedanji. To jim bo tem Lažje, k^r je poiružnica v leto^njem letu zelo ©jačerm. paj se je od lan«kih <i7 povz.pela na 1<V? člana. Njeno vse^uansko delovanje se do-bro<le)no opaža že po vsej občini. Pov*od M>raja tekmovanje. pov^od »e ogrlaša n^v duh. ki hofe v okladu z modernimi pjido-blivami zU>lUati do>maro »adjerejo po o4>-se/nih  vrtovih.
Pa tuđi mali vrtički oU ličnih novih hi-Sali in etone kmetskih in pospodamkih p<»-islopij dcn^ivajo porivijeno li«*e: Hi *© vr.pe-nja pravilno rezana brajda, tani kra^i hišo Sn^lirna marelica, lerw» vrtniee. nf>e1j*iTi- *** lok. opo/.arj;jj<i na nov 6a**. ki v nađeni kra'm nezadTžano \nptaja. o^ikar «<• vneto <>prijemljejo nankov sni^jarsko-vr+nar^ke or-srani/arije. D:i bo leto^nin raT.ptav.i T'im po-polnej^a, se 7.b^ro v*i č'.inj )utri o)> 10. v solj na Jezici, da dolnčijo v*e podrobnosti ra/.stave in ni razdelo delo. Seveda bo pri :pj priliki tuđi jrovora o je^en^kih delih v vrtu.
Za bližnjo zimo i>Hprav]jamo ob^e^en de-lovni spored, KaiTj le pridno d^-in ve?n r--a-ne k oriraniraciji. Te v/lraino d^to HotT»^a sa T. Mnocro numrer. še Tnanf^a. da pov/dic-neino n»5 kraj v s^doTi-osnem kor v lepot-Ti^m po^r1f«]u v idealno stanje. Mimern j** iac fakih, ki *toi^ oU strani a^i ki (rl^T11 n« m}»šo poilr"7nt<'o ]f \7 v'dlkft. koliko nm princ?«* osobnih koristi To»la vc^ na^ kraj io na^ skuona last. na^a »A?.i'i domovina*, ?ato rsino v«*i d<"*l''n; iti no^kli^ani. »krhpti ■#a nien gror.no<lHr'-k' in Ter»ot?i: dvTT K';ti. ko oo*+anf» *<* nanrednei*» *n *«. lsr»*^. bo-riia tin^r v-i ponosni nanio "Za*o. pol okn-1'o nodni/nico ^ad.vir^ke^T in vrtnaivke^a ^'Hi^fva. ^^-a/ito nu i\n<: r^^tavi svoje nspoho  in  darove domare grrole!
—».
Poljski gostje v Ljubljani
Ljubljana,  ^8. Av«riistii.
šnoči <*kr.>:r 1*1*. »o pri^peli v Ljubljano jrojenci in jrojenke visoke §ole 7& tolepno vvjrojo v Varšavi (CIWFi. 6."» }x> štpviki. ki po na potovanju po Rumuniji, Roi/ariji in JuL!(^la\ iji vračajo te dni na Po'Uko. Posobon odj^or 7a ^prejom poljskih jro-tov je pripravi! Mt-di dve prireditvi. dane*; ob 16.oO. na telovadišr.u Ljubljanske*^ Sokola, kjer bo velilva javna telovadh« z nastopom poljskih pjostov 5n na^ih sokolskih vrst, oh -1. na bo v veliki dvorani na Taboru no^h 8ko-ju*roMovari8ki verer /. obSirnlm tciovad-
nim. plesnim in pe^Pki^n ppored°Tn. Po akademiji na Taboru bo dru/abni ve^er s plesom. Oit>or 7.a ^prei^m (TWF >e že objavil toren ^pored obeh prireditev v naSih diievnikih, o-hen^m pa je da' natisniti veliko število letakov /. natan^nim ?p<>redom bivanja   dra<rih  prostov   v   Ljuhljani.
Davi so *i crostje o^le^lali m**to, o»S 1^. Pa  jim je bilo  v hotelu  »Rrilevue-   ?»rii^-
jenrv pkupno kobilo. V I>jul»1jani ostanejo še jutri ves dan. -ia si ojrlMajo me«to in lepote njegove oko-lice. nakar o»lpot>ujpjo preko Budimpešte in Slovačke domov. Vodi jih direktor #)\e dr. Gilewic/. z docentom
dr.   Sledlarskim   ter   profpsorj-em   Nadol^kim.
Današnji nai»top na telova> ii^ču Ljul'ljan-t^ko^a Sokola .^e prione ol» Iti. 34). in obse^a tokme v hazeni (Manio. 0IWF in SK Ilirije. tp-Wne v ko-arki. rokometu. o-ll>ojki, kj*T na stopi vi^ta Ljubi ja n«»keira Sokola, PofM'l-dne nastopi tuđi olimpijska vr*ta na?iih Sokolov, ki ?i je nedavno sper priboriU kra ]je\>4ki me?. Previ ob 21. «o na Taboni na polj^ko-ju^o^lovanskem večeru na «por©iiu polec pozdravnih irovorov ranimivi poljak; naro>lni T»lo*4i. recitacijo. nf\*ki T>«sto»r»i Zbora CTWF in na^spTTi ?lovermk<^« vokalnoga kvinteta, sportno crimnas-tirnp to(Ske v bok-sn in sabijanju tor prika^ telovadnih metM rfvTF   /a   deoo   in   odrni»le.
^»"mpationim   *lovan.skim   srostoin   želimo   v
Ljubljani  čim  prijetnejše bivanje.
živilski trg
Ljubljana. 58. av^usta. Na živifekem trg-u je bilo danes mno^«' manj živil kakor <>\» prej^njih tržnih dnf»h oh sohotah. Tudd protnet ni btl živahen. To >i lahko razlapramo le % visokim dat mnom. Mnotro živahue*ši promet §e pa obet^, pri-M«xliij: mesec, ko se bolo mesčani vrnili s pori'nir.
Po\ rtnina je I^'o* povprečno nekoliko dra/.ja na našem iiv:5»>keni tr*^u. vondar ne v takinem razmerju kakor meso. Krompir, ki je glavna me^an^ka hrana in kruh naj-revnej^Uh. tetos ne 1k> dražji, kakor "zdaj kaže. Veniar bo pa na cen»» vplivala ftko--la n.» uimah in r.daj jo Se ter.ko napove-dovati. kakšne bodo cene po^.imi. N« debelo zdaj šo ni mnrjpo kro)tir;irja na proda i in pro*lajale.i {ja Se drž.e prečej dra.sn. Danes so jra ponujali po dinarju k<jr lep>ejra, naj-< one je pa po 80 par. \* pri mori * temi ce-nami jo krompir na drobno ćelo cenej^i, «aj ira tu in tam ^n-odajajo ceio po 75 par k£ ali 2 ksr po 1.7.1 din. Naprodaj p« So ni na debelo zeljna-tih sr lav in je težko reci, ali Uo letos sploh kaj zelja naT>rod;ij na de-l^'o. Zlaj je relje po 4 din ki. Mnocro ce-njj-e ne bo niti oktobra, ko ga je največ-P;-e;.in:a b-ta so <ia prodajal" oelo \>o Ao par k^. kmetjp so gra pa prodaja!i zrijarjem >e oenejše. Ceprav so ffofteni.e uničile »koiaj v*e zelje, jr« je vendar še prečoj na prodaj na ti robno na tr«ru. Prodaja jo £ra od dinar-ja naprfj prlavo. Draira je tuđi cvetaća, in sicer komad povpr«vnr> po i din. V spJo->Tiem ^e ,.pnp povrtnine zadnje ča*e več no  spromtnjaio.
Tuđi <*ene sad ja ?o so ustalile. T'pdnljo več j- *liv. ki jih uvažamo najv^r- i/ Bosne. Bo-an>ke »li\e so po 5 din ksr nail*>p*o. ♦lomače, k; ».o p< kinls so po 4 din. Gro&i-ja konzumiramo /arinv ča*© nmnjo, p%€ x*to.  ker ee  je  pocenilo  skoraj  vg© Se na
XXVIII. međnarodni splosni vzorčni velesejem
ZA   VSK   ATZSTF   BI.AOA
28. VIII. — 6. IX. 1937
Proti naprej nabavljeni  legitimaciji od 23.
VJU.  do  11.  IX.  na  železnirah  brezpla^ni
povratek,  na jadr.  parobrodih viftji lazretl
za ceno nižjega.
H din k;^. Heči j»- tiri-.t. <ia l^tti,« pro«l.i;.<| • rdravo ».»nv/dje. Hovporliii^ procoj poaejja-io mdi |io jabolkali i* \kubavanje, ki tih Tahko loiipiy> ro!r» r*r* 2 din ^jr. Si.^e'' so K»-lepa. jahoilka *e po 3 din. /lahtiiih brL^k**v ni  \e^ mnojo;  slabšo so  po s din  kjr-
Trjr jf> dohro založen « nrTinnino, ki je P* vođina f-nako draera, no rl^lr na k^i-^ino blajra na triru. Pix anri &,* |«o\ pc*< r\r% po 14 din korma-i kokoši pa jta 5ft do M\ din.
DANES    Sobota,  28.  avgusta  katolicani:
Avgužtin JUTRI: Nedelja,    29. avgusta    katoličani:
Obglavljenje Janeza
DANAŠNJE   PR1KEDITVK
KINO MATICA: Zlati kodrCki ob 16 A&ev ob  19.15
KINO IDEAL:  »Konec in preporod sveta«
KINO  SLOGA:   Inkognito
KINO MOSTE; 1 Osebni nastop fenomena Madame Elisabeth, 2 Demonska žena,  3.  Mladost zmaga
KINO SISKA: Rdči jahač (Svetislav Pe-trovič)
KINO UNION: Plešem za teb«
Javna trlovstdba ob 1630 na telovadiAču Ljubl.ianskega S(»kola
Poljsko-jugoslovanski večer oh il ni Taboru
priredit\t: v jtedrljo
KINO  MATICA:   Asev
KINO IDEAL:  »Konec in preporod sveta«
KINO SLOGA:  Inkognito
KINO UNION: Plešem za tebe
KINO MOSTE: 1. Osebni nastop fenomena Madame Elisabeth. 2. Demonska žena,  3.  Mladost zmaga
Sokolske tek me v odbojki ob 9 na telova-diftču   Ljubljanskega  Sokol«
DEŽURNE LERARNE
DANES IN JUTRI: Dr. Pieeoli, Tyrfteva r« sta 6. Hočevar, CelovSka cesta 62, Gar-tus, Moste — Zaloška cesta.
Po   Ljubljani   vozi   velik,   se   rio\>   tfn.*twnt
Rvio zelene barve. Mimo ljudi \r>ri in t)uđ-je hodijo mimo njega, pw morda ne opatijo nič posebnoga na njeni. In vendar nosi ia a\'to nekaj tipično slc^'enskefla, naio legitimacijo  ali   vizitko —   ne   najboljio.
Spredaj je i betimi črkami označeno, v kateri t\*ornid je bit #vtomobit izdelan. ,V#-pis se je prvotno glasil: MA—CS—/">/£"-SEL. S'ekJo je pa ta na.pis predrugačtl in zdaj   še   Hla.fi:   MAJ—DCS—DIESEL
Premetn malo je bilo treba, da je dobit ttvto pcistno slovensko legitimacijo — samo  dvv  črki   in  ena   strešicm.
Vič
na kraljev rojstni dan
Vić,  27. avfjuata
LetoSaji rojstni dan mlađega kralja Petra n borno ViOani avecaco proglavili. Na Inicijativo našega agilnega Sokola je bil na meddruStveni seji ljubljanskih sokolskih društev atorjen sklep, da bo svečana proslava letos na Viču. £e danes obv*-šcajr.o vao viško javnost, d* *e pripravi na to »lavnost, ki bo po svojem obae-pi prekašala v»e dosedanje proslave državnih   praznikov.
Uprava Sokola Vić obveAča vse «vr>j« pripadnike, da bo na praznik 6. septembra ob 11.30 skupna ulavnostna seja v**h sokolskih druStve velika Ljubljane v Na-rodnem dotnu. Te slavnoatne seje, ki jm obvezna, za v»e pripadnike drufttva. se ud«, letimo v civilni obleki s sokolskim znakom-
Zve^er istega dne se rbere vse «*lan-»tvo ln naradčaj v kroju in civilu z ob©-ma praporonia na. letnem telovadiSAu na Taboru ob 18.30. Ob 19. krene sokolski sprevod po plavnih meatnih ulirah na Vi^ do kraJjevepa spotn«iika, kjer bo -po-minska »vezanost. Pri svećaaocti bo imel govor «taro«ta br Borfttnik. sokolski pev ci pa bodo zapeli nekaj domoljubnih p*1-smi. Po »većacosti pred .cpomenikom bo odfiel ve* »prevod po ulicah hivj|e viske obćine in se Trn« n&to »kori Rožno dolino v Ljubljano do Narodnoga doma, kjer bo  rashod.
Vse vUlto prebivalstvo vljudno prosimo, da po vseh ulicah, kjer se bo pomlk%1 sprevod razsvetljijo svoja okna ki razo-besijo državne zastave. Ulice borno na-vedli kasne^e.
Vi*anl! Poks£imo ha kraljev rojstn! rtnn vso svojo ljubezen in udano«t do mladoga kralja P«tra II., obenem p* manifestirajmo   xa  motao  ln   nedeljivo  Jugr>»la-
Zdravo,   mladi sokolski  kralj  Petor II!
živela motet JugoslavijA!
Zdravo!
Ste\. T*7
SLOVENSKI   lf AftODc  aobota, m. p|rta M87.
Stran B
Simon Gregorčič dobi spomenik v Ljubljani
Značilno za naše matere, da ta veliki pestrik aa slovenski zemlji že aima spomenika
Ljubljana, 28.  avgusta.
N«5 narodni in najpoljtidnejdi pesnik Simon Gregoroič dobi končno v Ljubljani svoj spomenik. Zelo znacilno je za naše razmere, da se nismo spomnili poeta oljke *n planin cclih 30 let po njegovi smrti, da bi se mu oddolžili za njegove pesniške bisere. Slovenski pesnik Simon Gregorčić se nima na. slovenski zemlji spomenika. Zasluži £a pa prav tako, kakor naš pr\-ak K rance Prešeren ali Ivan Cankar. Društvo »Soč:*,« v Ljubljani, v katerem se zbira jo po većini Grcgorčičevi primorski rojaki, je začutilo potrebo rn dolžnost. da postavi temu narod-nemu pesniku spomenik v središču Slovenije m je zato dalo i/xlelati doprsnr kip v bw>nu akademiOnemu kiparju Z. KaLinu in podstavek s strebri>Ocm in latnikom po na-črtih arhitekta prof. Plečnika. Spomenik je umetniško zelo dobro i/padel v vs-akem po-gJedu. Odkrtje te^a spomenika bo na Mali smaren 8. septembra dopoldne s primerno narodno   priredit vi jo   popoldne   na   Taboru.
.Simon Gregorčič je v <»voji duši objeJ slovenski narod z vso Ijubeznijo, z njim trpe I in se veseli 1. z njim se tresel za njegovo Kodoćnost rn zanj delal vse življenje z be-sedo in dejanjem. Zato p^. ga je narod dobro nazumel :n jja tuđi najbolje razumel od ^weh slovenskih pesnikov. Njegom P©-sm: 9O yi.vjl7. neŽnc duie. čutečega srca in odsev tež-kega življenja. Nckaterc so take, da jih je narod prevzel za svoje in jim t»st\Ta.ril melodijo. Taka porarodela pesem je n. pr. »Njega n.i!« Zelo mnogo pesmi je hilo Ufglasbcnih, ker po svoji vsebiir m popu himosti narav nos t kriče po melodiji. Ta-ke so n. pr. »Pogled v nedoLžno oko«, »Eno devo le bom Iju-bil«. »Ujetega ptica tožba«, »Zaostali pti-o«, »Xazaj v planinski *-aj« m druge, Nekatere pa so kanta te z orkestrom, kakor »Soći«*, »Jeffcejeva prisega« 4n »Oijki«.
Velika  pe&rrtkovti  Ijobezen   do  naroda  m domaće  zetnije  je   ustvarHa sribe,  leakor:
Prkfi,  zverda  naša,  prkh, '       jasne  v  nas  uprt  oči,
naj moj dom te zopet vidi, ziata zvezda srečnih dm!
nir pa:
Ljuba moja je — Slovenja jaz pa Slave  zvest sem sin!
V »Soča« opeva krasno, bos tro hoer planin, Tu je povzdtgnil preroško besedo z naročitom na koncu pesmi, kjer pokaže svojo neizmerno Ijubczen do svoje rodne zemlje, visoko narodno zavest človefca, ki rrra je rva rod prva rn na/bližja dobrine na tern svetu. Preroske besede so se trnesničile, toda Sooa ga ni popolnoma alc&aia. in sanjo ve-liajo prejšnjc pesn-ikove besede, da te6e tfc probov siovenskega ctomovja. Tođa Soča ostane naša krasna, bistra Hda pianm, britko, v   prinodni   lepoti.
Domovina je pesnaka ^tkrv«. tnžcea, »-pušcena, matri  toliko sirot, 6 krvjo, aulraaui
nap<-»je-.i. toda Ujnb temu.
Ti krasna a, krasne fše rt, kar jih obseva zsrja dnevm. Bog čmraj   dohvatljivi  te. Bog rhn te, Bog zhn fef
V pesnrti »Naš ooinac otmiTno« vidS m*a$ narod na plavajočem čohru. Ge >e paailiCuk resa zavijanje tajca, k* je pade! t voćkx če se je otrok vr^el ▼ dew>Če vakvve, da bi otel očetu jagnje, kako naj bi se moŽ ostra-^il valov. da resi ooinac, ki narodič num njegov?
Jaz vrzem se v morje, naj hrff \rihar,
za mano, za mano, kedor je pia%>ŠTy
brodarjem pomoći nesimo,
naš čofnič pogube otmtmo! Neizmema je Gre£ore:čeva ljiihezen <io domovine in do njegovceja malena, prega-njanega naroda. N\a narodnostnih mejah so TrasJi najboljši narodovi sinovi, ker so ▼ te3dh boj ih z narodnim sovražnrkom »poznali vrednost in vsebino domovir>si:e l)o-bexnr. Toda kakor je ljubil Simon Gire^or-čič SA-oj nurod in svojo zemljo, tako je \j&-bil rudi trpečega brata na tej zemlji. Prekrasne so njegove pesmi, v katerih se spo-mni sironraka, ki nima srebra m ne zlata m ki v pepelnični noči m:rno in molče čakjL, da bi mu sospod prostora dal, da bi svećenik tuđi njemu, trpirru, potresel pepel na čelo. V tem siromaku spolna pesnik tr-pinov trop. narod svoj! Toda pesn-ika zaboli ta usluznost, to zapostavljanje, zato za-poje:
Le \*stani,    borni narod moj, do danes v prah  teptan, pepelni dan ni dan već rvoy, t\-oj je — vstajenja dan! Velike so socialne krivice, ki jih trpi narod   siromakov.   Gregorčičevo   dutece   srce ugotovi,   da   je   ljudstvo   zato   zaničevano, ker  je   ubožno   ki   revi>o.   In   vendar  bi  bil svet   za   vse   dovo4j   bogat  in  srečni   v». bi bili, ko knJi del»l bi z bratom brat s prav srčnimi čntili!
Pesnik pa je ttidi aem osebno hudo trpel. Preganjali so ga zaradi njegovih ljubezen-skih pesmic, poeebno pa zaradr njegove »Cloveka nikar!«. Te mele duše so zagre- I nile pesniku življenje, ki ni mogJo odoleti napadom.   Profesor   bogo«*o»>*   dr.   Aotcn
Mahnk: je oštro krrtinrsl pe«m1cove pesmi z estetskoga, posebno pa z n ravnog a zreli-šča. In vendar ni brk> v teh peamih, k«kor so bile »Njega ni«, »Izgubljeni cvet« ki podobne, prav nič pohujšljivega. Napadi p* so Gregoirčiču zagrenili življenje, dm ni mo-gel več peti rz srca k srcu, in je 1. 1906 telesno skraden podiegel arćni kmpe pred oltarjem.
Pesnfk je zhral svoje pesmi, svoje rax-tresene ude, in jih izdaJ 1. 1882. Ta njegov prvi zvezek poezij je ena najlepšah zbiric s4oven^ce Kteratuire in Fran Lcvec jo je imenoval zlato knjigo. Ta zvezek je bil tiskan v 2000 izvod;h m je bil že v par meseci-h popolnoma razprodan. kar je bik> za tak ratne razmere nekaj neverjetnega. Iz-m-ed pesnikovih mecenov moramo omeni-ti d%-a. notarja Ignac:ja Gruntar.ia in \*ele-tr/ca Josipa Gorupa. Njegovi najboljši prijatelji pa «»o bili še /;vcči senator Ivan Hri-bar ter pokojna skladatelj Jakob Aljaž in trnovski   župnik  Ivan   Vrhovnik.
Telesni ostanki tega največjega poljtid-nega pesnik a. vzomega domoljuba in tuwo-dovega Ijubljenca, počivajo tam gori pri Sv. Lovrencu pod Krnom.. kakor »i je sam želei.
Pesnik frmon Gregorčič je zaađuifl lep spomenik. Narod ne srne pozabiti tega veli-kega moža, svojega ijubljcnca. Njegov spomenik v Ljubljani naj bo dokaz globoke hvaležnosti možu. ki je /a svoj narod živel in trpel ter mu dal pes: i-ke bisere, ki bodo trajni   v   slo\-«Tiski   krijiževnostr^   Nanod   pa
fM:  ^^ _^_    Itf^^K ^_t^^^^_   «^f^b^^i^ ^^^^~^—   ^Mk_ *^*J ^V OM  i^HSl ■DPNB ^mJmmOmm ■■OOiB B^^^
JB^I ^MNLopA pttUmM ▼ (Hl ^OCJttD afCTlHL
R.
Spomenik goriikega slavCka pesnika Si-mooa Gregorčiča je kot rečeno izdelal akademski kipar g. Zdenko Kalin. Spomenik je   doprsni   kip   v   nadnaravni   velikosti, vlit iz hitma in je prava mojstrovina, «d
nam kaže pravi duhovni izraz velikega pe-snika. Tuđi tefanično je izvrstno izđelan in prav mejstrsko gaje odlil znani livar «. Mostar z Galjevice. Stal bo na kamnitem podstavku pod latnikom, slonečem na visokih stebrin. Kip je obmjen na Napole-onov trg v fronti prejSnjesa ziđu, ki so ga seveda primerno vsemet okolju uredifi. Spredaj na pergo« bo vklesano pesnikovo ime: Gregorčič, a na podstavku je vklesan stih:
Brodarjem pomoei nesimo, naš čolnič pogube otmimo!
Na zelenem Pohorju
Ob otvoritvi nove poti k Sv. Tren kralfem
Slov. Bistrica, 27. avgusta.
Od glavnega grebena zelenega Pohorja se približno v sredini odceplja proti jugu skupina Velikega Vrha z razglednim stol-pom 1347 m, dalje s Podvrhoma ter se po-lagoma znižuje in prehaja v slovenjebistri Ško gričevje. Bistri potoki so to skupino globoko razorali v več grebenov, ki vsi leže v smeri njihovega teka. Na oblih vrho-vih m grebenih-planjah leži na sivem granitu rodovitna zemlja za pohorske gozdo-ve, obširne travnike in njive, nižje na ilov-nato apnenastem pasu so pa vinske gorice, znane po izvrstnem vinu z Viteškega vrha Kovače vaši, Visol in Tinjske gore. Tako iroajo mnogi premožnejši kmet je svoje j kmetije v vseh treh legah. na planini gozd } in pašnik, v srednji legi njive in travnike, 1   najnižje pa vinograde.
j Skupina Velikega vrha skriva v sebi iz-t redne naravne lepote in spomenike iz raz-! nih zgodo vinskih dob, kakor morda nobe-i den del našega Pohorja. Iz prazgodovinske dobe so znana 4 prazgodovinska gradiSča na Tinju, katera je raziskoval pred vojno svetovno znani učenjak g. Walter Schmid. Iz rimske dobe je marmornat kamnolom ob Bistrici, mimo katerega pelje novo zgra jena pot in v potoku ležijo zelenkasti kosi odkrušenega marmorja rimskih kiparjev, ki so izklesaK mnogoštevilne rimske spo-merrike v Ptuju, Celju iij po vsem Pohorju. Prekrasen sp>omenik »Orfej« je vzidan v cerkvi na Smartnem, njegov dvojnik pa stoji v Ptuju. Na Tinju so spomeniki iz leta 25 pred Kristusom od rodbine Calandini. Nekaj so jih odnesi i v graški muzej. Nad bistrišlrim slapom »Šum« se strmo dviga Ančnikovo gradišče s še ohranjenim pol metra visokim zidom ter s prekrasnim! te-rasami. Tod da je stal Še v srednjem vefcu grad bistriških gospodov z znano pripo-vedko o podzemeljskem rov«. Rov da je peljal strmo navzdol k potokn, odkoder vo di Se danes več dobro vidnih umetno izde-lanih kamenitih stopokr tik do velikanske skale, k)er da je bfl v skalo vsekan vhod v rov.
Nad Kebljem stojita razvalini dveh gra-dov, last nekdanjih gospodov kebeljskih. Tik pod drugo razvalino je ob potoku vodila navzgor mimo cerkve Sv. Treh kraljev rimska cesta do glavne ceste, ki da je vodila po vrhu pohorskega grebena. Del te ceste »Stari ldanecc je dobro viđen za »Planinskim domom«, ki stoji deloma na granitnih skladeh rimske ceste. Po njej so dolgo časa vozili Se v prejšnjem stoletju rudo in oglje številnim pohorskim glažu-tam. Po kmetskih hišah se danes hranijo
kozarce z vdelanim denarjem na dnu, __
spomin iz stare slavne pohorske zgodovine, ko je baje še prebivalo ob cesti od Sv. Treh kraljev do Arena 300 kmetov: danes pa žive le še njih imena na raznih parce-lah, vrhovih in srudencih. Imeli da so male lesene hoće — dimnice z malimi okni na zapah in z vtaknjenim železnim klinom v okenskem pođboju ter z odprtim ognjiičem sredi sobe. V teh dimnicah je živel rod »paurov«, — volarjev, ovčarjev, drvarjev, cokiarjev — varno pred Turki: saj oa Po-
horju je le mak) turskih lip. Iz turskih ča-sov visi v cerkvi Sv. Treh kraljev okovj« domačina-ujetnika Turkov, kateremu se ji posrečilo zbežati s priprošnjo Sv. Treh kraljev.
Pri cerkvi stoji graščinski mejnik iz letr 1665. z napisi in grbi grofa Erazrm Tattenbacha, lastnika konjiškega gradu, n< drugi strani pa je grb slovenjebistriškit grofov »od Svetega križa.« Dva popolnc ma enaka mejnika pa so našli lani v goz-du. Cerkev Sv. Treh kraljev, ki je bfls večkrat prezidana in povećana radi števtl-nih romarjev, je največja cerkev na vserr Pohorju. Gotski prezbiterij da so zgradili celjski grof je kot svojo lovsko kapelo. Kc je bila božja pot v prejšnjem stoletju zabranjena, je cerkev le trikrat letno oživela po ljudeh iz dveh far, tinjske in kebeljske V novem času pa se Pohorje zopet oživ-lja, saj prihaja leto za letom več planince\ z vseh strani zelenega Pohorja posebno še odkar je leta 1934, zgradila za cerkvi je slovenjebistriška podružnica SPD svoj veliki moderni »Planinski dom« z veliko verando, a lansko leto 16 metrov visok raz-gledni stolp na Velikem vrhu 1347 m, odkoder se nudi največji in najlepši razgled na vsem Ponor ju.
Te dni je zgradila in markirala delavna podružnica SPD v Slov. Bistrici novo prekrasno pot ob potoku Bistrici k Sv. Trem kraljem skozi divje romantično sotesko, nazvano »Pohorski Vintgar«. Nova pot je kombinacija vsega, kar je lepega in zani-mivega na Pohorju: bistriški potok s tremi slapovi »Šum«, soteska z divjimi skalami — obraslimi z mahom in bršljanom, trav-niki z razgledom in gozdovi s promenad-nimi potnri mimo obpotnih znamenj k gotski cerkvi Sv. Treh kraljev, do »Planinske-ga doma«, razglednega stolpa na Velikem vrhu do Crnega jezera. To novo, najlepšo dostopno pot na vsem Pohorju — po mne-njn številnih planincev, ki so sH te dni po njej — bo podružnica v nedeljo, dne 5. septembra ob svoji društveni 15 letnici slo-vesno otvorila s slavnostjo pri Sv. Treh krarjih na Pohorju.
Josip Toma«
▼ gorah
ljš*j»dmt 38. a^osU lnA^B^i <"i|||»i jyra»la Je nameojeo v taristovem nahrt>tndtji te duameo pfostor. Tbda tarlBt m aamo \šuuiou temvoč totđi ptfjateij in ^oftiitaij prirode, a*o ivom kamero vwtoo e seboj. Ke sme pa biti pre-ve<S MUMCgiM teor*e£ amarna, v teii in obK-ki Zgte> pnpoj: kamera malega formata, kl je Mtrsti isredno lsi*a. Ztimti piezaHSev afiora* mora biti 49m prarrfoejS. Samo tako Jebflo mogode slikati n&jtežJB plevUne p****-je. T^i je pridadna mpo kamera za t^iti flm, ki je ▼edno prlprKvrjena sa potmetek hi je> jo inogooB apowaWjato ▼ (vnJBenn pv^~ mora oeto % mk> sumo rofao.
FTmdta nad mioceni gtn^a^a wi.đLana se Bvteo pi po teftiTc 8 rtHoy i đf iranjetn. V6aaSi ae ti na***** kakor sfcoii okao o*ip*9 kop raagtedea, ki gsa bofefi oBcaA*. Toda kontrasti 00 tafao mo&ti, da jfc je 111O0OO& vvanui6aiQ aaflBo x mojcsnoo, oohiiv oiwo<fftTfjt> in nežsKi laa^ijaojem. Potcsn dobis odHGne kopi^B feres hđhum temnih seno in brez ranino sMBe^4^Boe daijwe, ▼ kaseti viiionr« ono «istais oe pa tuđi vidiš. Dobiš torej sHco, fcakor »i jo rtm oMofo-val fii poRDetkn na poti. Zato pa je te-veda treJbm. uponbijaii prvowo*en fiknafc* materM. Fifcni morajo biti dobro obookrjivi Ul barve, oajboiie je, fie 00 panhroaaatifet in 6b le mogooa fino anaati
Ko priđeš na fA, ima^ tam včasti eeie m, ^6a0fti pa> sodo par minut 06uid6-gleno vreme, ki je prlmenio xa tošo^nfU ranjeu Tzkrat moraš biti od uca zadovoljen, oplaoaio ae ti je sec^i kamero g »boj. Vofcfe je v riatoan nad 9000 tn, kadar je 8oo£no, zelo moćna svetloba, ki feebuje mnogo nkmvioieteai iacbov. To 00 Saiici, ki ni»o vifai, ki pa oteo nafto kožo m sa katetie je todi fffan prafcomerno obfiiK|pvt Ha aa%a &dbš6 radi n^bo^e^a nfiokovanJA na filmsko plast mogJeno tco&km. Zaio mo-ni ▼ vitinah aponfaTjrti, te ho«eš debila P» in oštre Ae, takovrani XJV fifcer a*i vaaj vvoOo mmemfoo. Na noben mAi Pa ne preteome romeokse, sćcer đohi§ne£no 2*2*7° ">P^ nretnto in MaAii • tem no ' UJL&kr pCt^pe^PO.                                          I
» 0DBaQ aas wbo msca laj^veo. S bd&-goy pokriti grebeni in vrhovi, ki &o vedno ▼*|i in v«aio boij modri aH pa prekrasen P^gted v ravnino, prepredeno s cestano, njivami in va«ui Toda aa slikah je le ■>ak>kdaj vsa ta cbU*vu o^fra. Kjer je vi-*Jo oko ioteo goro m iroro, k>e»r je jasno ■*p preko ravnina, kaže fotografska dik* najvočkrat belo nae^io, ki požre v%e po*-a-mamoatl Naše fotoora&k« jJođfie m filini ^đ|jo svet đrugače kaJcor n.i^e oko. Zato parnom priti na pomoč fi!t«r. Vedn»' je <k)bro v-aeti ? »eboj tsodi majhen žepoi sUi-Hwy kajti nfledar ne vež, kakšno bo Treme. S StativOTO in da4j3kni osvetlkvanri pa ved-nalahko shaja^ Izvodghnn! amnterfi sne-]gajo 6 panhrometičoiTn filinom in rde^ifn filtrom: 7. njlin prodro megiaoo P^bm ocio ob elaben  nemono.
J Zlato pravilo pri I*" iiw*tf>n n*ui drevunuo m^io U^OO-3000 m) je: v^aj >\etia rumenila, če ne UV fWter m n»!;i la^ltmka. Potcm *e u ni bat U iia w picveč (»svotJil. Ka/U svetfoha v i^iic.ih ie park rat uio^n^jš^ ka-kor v niž.ni. l.)ikJK»r clektriiuii svrtiocier jf* zanetijn vodnik, aerpet lit venu t4tbek» pa v goran odpoveA*.
Se nekaj <> alik; v gcraii. Vedi^i *krbi. da bo Hneia fvlika aspred^a. Sv-uno tako pofttam' ftiika pn*44H^to j^oboka. ^. ttn je oapred-je amno k<*» sk:*!^ Najbt*lj«> n^j>re<ix P* je tm>j r.xiri8tovr«k.i to^ariA. Br©, oapr«ija p« je voa>ka p*ava orientacija nn wBkA »ft-m*»ffOČa. Za fh>her ponOti po?T>rrfe^ v gwri h» treha &w«. Ako oe tovarifem ran*. tn~ ntpcaoi.   Kako ▼tteeH koda  pot^^n   po^rr^enili
Gledaliski abomna za sezono 1937^58
Vdiaven je za 38 predstar In dcer sa SO dramu* Ih In
L^OblJazia, 28- avg^ista
Uprava narodneg. gledaJidča t L.jubljani razpisuje abonroa za fleaooo 1987/38 tar vabi vae prijatelje naSe^a gledaliMa, da se prija-vty> sa redne ki stalne oUakovaice nade drame in opere. Predstavu so nadeijene na atedeče atoucgnaje: F*remijersk i atoma, aboruzka Sreda abonma Cetrtek, abon-ma  A.    ki    abonma    B
Pretndjerski atenma kna v»e presmljere, ki ao iKjemocna lahko tuđi ob neđerjaii in praz-rdkih AlKKDma, Sreda in Cetrtek imata pa-ed-stave redno ob »redah in detrtkih v drami in operi. Abaoma A ki B žmata predstave ob de-larvrtOcfli. Abonma je ve ltjaven za 38 pređstav, in sicer 20 ^iramskih in 18 opernih odnosno ope-retnili-
Prijave za abonma. Sf
fifipejeinajo   od   petka.
3. do srede 16. eeptem
bra  v   veži   dramskegr
gtodalldča, vssuk dan o
10. do 12. in od 15. ci«
17-   ore.   Lanskim   a±>o
neotom   so   rezerviran
njiiiovl   »edeži  do  četr-
tica 9. septembra popoldne. Od 10. septembra dalje se ne re-zervirajo lanski sedeži več in so vsa me-sta na  razpola^o novim interesentom.
Oene abonmana se plačujejo v desetih me«ećnih   otorokih  in   znašajo:
Loža v parterju polna cena 280 din obrok, za uradnike 230 din obrok. Lože I. red 3t. 1 do 5 280 din odnosno 230 din. Lože At- 6 do 9 320 din odnosno 260 din obra*. Sedeži v paaterju I. vrste polna cena 85 din, za uradniXe 70 din obrok, II. do m. vrste 80 din odnosno 66 din obrok, od IV. do VI vrste 74 din odnosno 60 din, od VII. do LX vrste 66 din odnosno 54 dm, od X. do XL vrste 56 din odnosno 48 cHn. Abonma na balkonu I. vrste stane za neirradmke 58, za uradnike 48 din obrok, U. vrste 50 odnosno 40 din, III. vrste 4i2 odnosno 32 din obrok. Na galeriji pa sedež I. vrste 32 din odnosno 25 din, IL žn m. vrste 28 din odnosno 22 din, IV. in V. vrste 23 odnosno 18 din obrok. Cene premijerskega abonmaja in stalnih abooanajev Sreda in četrtek so za 10»/o višje.
Opera bo črp&la svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Foerster-Polic: Gloreaijski slavček, švara: Kleopatra. Dvon-Jt; Jacobin, ^rajkovski: Evirenij Onje^in, Musorgski; Boris GJo-dunov, Šodtakovič: Katarina Izmajlovna. Dalje sona repertoarju: Mozart: Don Juan Wagnex-; Lonengrin, KietooA: Evangeljnik, Donicetti: TJtwH di Cfeajnouitix. Verdi: Falfltaff ki Rigoletto, PoncieHi: Giooonda, Poccini: Manon Lescaut in Tosca, Zando-nai« Franoeftca da Rrrrorri. Opereta bo iz-vajala: Parma- Baiatkove: Caričine Ama-oonke, Dobeic: AnSca, Gokrvirt-Leskovio: Helthea, Bened: Parižanka, Jankovac: Po daj sroči rotoo. Vprizoril se bo pod vod-abPom P4e in Pina Mlakarja todi Uso-tlDor nalet:  Hudic na vaši.
V VBketni^kem ansambla naatopi na no-
vo Viđalljeva Ksesnja Kot stalni gostje bodo nastopaH G>m^}^n«fce Zlata, žujm-vc Zvonimira, Betetto Juhj. Gosti.1- loaip, deloma pa tuđi Krtžaj Josip in Rus Marijan.
Repertoar drame  bo obotojal   iz nasled-njih  del:
Iz   slovenskih   del:     župančič:   Veronika Deseniška,    Gankar;    Poh«j^;.nje   v    dolini šecrtflorrjaiiski   fv   novi   režiji   in   in«eo naciji), Pahor: Vinićarfi   (iz\-irna dnmn  ,iv-toTja   zgodovmslcih   rornanov'   >Medvladje< in   >Sereniss±ma<t),   Kreft:   VeKka   punta-rrja    (izrvlrna   zgodorlnsflca   drama   tz   ^a-sov kmeCkth  irporov).  Polep  tega  se druga slovenska dela, ki jth bo<k> avtorji v ložili,  ako  bodo  nstrezala   repertoarnim  za-htevann.     Iz   srbotervatsklh   del:     Petar)vić Pecrja:    Ploha,   Petrović   Peter:    Izpreobr-nitev  Kost«  flfljuke.   lx  klafiićnih   <lel   Sha-kespeare:   Julij   Cezar,   Goetho:    Eprraont, A.  Tolstoj:  Car  Fjordov,   Schiller:   Ko\ar-stjvo   in   Icjnbezen.   Iz   ruekiii del: Subovo-Ko biBn: TareBcinova  „smrt.   Oatrovski: Talenti in častilci.  Iz ćešikih dei:   ć!apek:  Beia bo-leaen,  Scheinpflu^ova;  Hladna hić. Iz polj skih   del:   Hemar;   Firma.      Iz   nordijskih del:   Ibsen:   Boj  za  terono,   JSe/r^man.   Mar-kurell-   Iz   Tmukih   dH:   VoofijoJci:   Ze>ne  na Niskavouriju. Lz fraocojdcih del:  Saiacroji-<51ovek   kakor  vsi,   Bernstein-   Popotovanje Anotrilh:    Popotnik   bre»z   prtlta^e.    Bour-det:   FTik-Frak       Iz   angieaktti   del:   Gay-Bret^ht-Weill:    BeraAk.-i   opera,    MiYne:    Gospod  Pizn.  Iz  kitajt*kih  del;   tfrriun^r:   f>ra-gocena  Bistrica.   Iz   nemffldh   dei:   Anzen-grober:  PodkrfcSevalci.  Polep izbora iz na-StetJh del,   ki  imajo  Hterarno   vroc*no»t.   se bodo  vp3T2J0j-il€   tiKti   nekat^e   ^rc   zabavne   vsetifene.   Za   mladino   ae   bo   vpriaorito -već mtedSnskiti  igw-
Uprarva    Narodtoegsa   gledaftlftAa   v   L»j^»b-rJanL
t pravnik Narodnoga crk'Uali^ča OUmi zui>aiu-i<
Francetn Fafđigi v spomin
Ljobfiaaa,  2a   avgn^ta
Fnoce, smrt prijatei>a težko prizadene. Som oi on nekoe. pred leti, v KammiVn, ntsrfi. kako Ti je bolo hndo v RusJji, in taako selo Te je potrla nenadna v«*)t o ^mrti T'vofoga  vojnega  droga.
Ifcfife, tako >? sedaj % nanni. Kratka no-tiea o ne*godi pred dohTimi tremi ted>ri in nato nič ve€. In naenkrat vx^ da Te ni ▼bč med frvimi, da je v K^tnrrakn aamo ^e Tvoje MEmnoeno teto, ki ni nftcoli poznalo poKtkat, in to tek> preneeo danes na £aie, na Ttvoj pofilacžnji dom, ki je poS najlepdi po flfOfi Podariti oteiM in Irjer Ti žf#rnv> v^eftif mi 1   in poteoj.
^ranoe, ne znisti, da boš pj.Bmtiljcai, ko Te bodo amtfivAAi m se bodo pofprebd ras-9L Saj Tebe in «aaga Tvojega defta ne mo-rejo, ne smejo m ne bodb pozabfli tišti, ki so poitene^a srca.
To, kar si bil in ostaneš s*o|i dmfimei, to ostane saprto t tahernaklja nailep^ih flfKMianov. Vem, Tvoja že<nfca in ^e4vepo <te>-00, mal^ DepreskrMjene, teh pet MQf Te ne bo nftoti več porarbito. T«di TSoji prijatelji Te ne bodo in ne samo pri>at*4ji, radi oni, s katerimi m priBel pod *fk> pniik v <lotik.
Kdo Te ni pontaf? Vsi, ves kamni^ki ofemj, vsi edravi in tuđa bolni, ki si jrh ob veaki uri, dnevm ala nožni, <A:< dežju »M ^ifaarja ali pa ▼ mirnih nofieh in dneh vozi! t Lfabljano, iskat attrarja, ponori aH jm tadi že todzri, ko }s botra 3torfct)a sedla paŠeg Tebe in Te pngmjftla, >hiti, mcer bo pnpotno.. .c
Bil m eden tntifa ljmfi v Karamkn, ki je z labkoto prečel kalvarijo v«eb d^u^tev, leta, in lete neeebično defova I, dobro pozna-vMjOc wxwto aaaMHM> — pa at vaBavr vaava-
jiri in k> Ad aadnjoea! Raj hi naJrt^val vsa dnuetva. fei ii pm bfl neumoran delavee., povsod, v sAeherrtetn m postavi 1 oele^a noža, to dr£ in Vega. Ti ne «ne in ne mor» n£kdo   oporv4t»ti.
Tvoja ffesta je Mla mtmo dati! !>«iai *i obilo, 6er*to već kot hi nmei, kot ni z.moG;ei. Bližnjim in društvom si bil neisčrpeti vir veAio ponanrliaio^efra dajarr|a. Verfno vesol, mm)afcn nad Aupcum rfc4om, hodrp>č m Uiiciativeo. Tak si  hfl   m tak  ^i  umri!
Sedaj   Te   pa   ni   ve*!
Od dnfwa, ko Te je kam ▼ Ikvhuiju pofa-kaia U^orla, na cio »idYr>ef?a tirena&m si £a vertno wpttl, <ta bo* prretal, <^n \io vrrArh-vebo Tvo^e rnnoftfioo tdo, da «e»h»v \m-vrnai k Tvojim, tmi. rlarl, k fl^o^enKi po-tet*nj   in   priiaiel}em.
Pranoe,  to  upanj«  je  bilo Murom.
Dotrpel ai, » poino wrw«r)o. da ni reci. tve, moi, ka#rnften m ti\ wae žfv^ierTJ«, !»i oalai todS ▼ tb* ari, ho ne je rh^i I0S1U od   teiesa.
Tvoja živi/anjska pot ni bila poBeiam i «M*|eQL dala] at neomomo m v d«ln «i pffBoefafli. nena<tonuu nenuri^jano ra rw», ki p«*> "Sedefi, kaj se .j^ n TeU>i ik*mp+o ▼ yfciiih dnefa.
Kaj nam Se preostao*, Fisnoa, fe pot na ^^*     *tLŽ?  »rv«1   »oj   ^»fini   »em...
7Vg°^ prriatorp borno netno arfi v aentljo v trf*i zawnti, da si bil to da Te ni več. .
Framee, saj se vfdtmo, «M prktemo v»L prav wi za Tebof!
Naj Ti bo letaka kani i* u jrmd«, ki si jo tako Ijobilf                                     §^ r^,.
Iz Kočevja
koćevsfcl mm 'mbi vae odbornfke na. aejo, ki bo t nedeljo ». t m * » ni t po-^faPl   «**   hoteia   Arteo   v   Rilsnci    Radi
Stran?
>SLOVENSKl   NARODc  sobota, 28. avgusta 1837.
&», 1*
NOVO!                                       NOVO!
KN J1GARNA JANEZ DOL2AN
LJUBLJANA                                          STBITARJBVA a
O D F » T At
DNEVNE VESTI
— Ofranm p«iW!i reklame ia raivoj slo-Tenskega oglMa to na poaeben način prikazala novinarska razstava na jesenekem v^lesejmu- V prvih deset let jih naših dnev-njkov so do leta 1887 prevladovali v oglas-nem dsiu tuji inserenti. I'o«lei se naglo uveljavijata dooaača industrija m obrt. množina ogla«aih strani dnevnikom se dvig-ne od prvotnih 200 na 700 strani v letu-Rekordne uepehe reklame v r.atih Do spe* pokazal nadaljnji porast na skoraj looo strani v letu. Vpliv gospodarskih razmer med vojno in po vojni na razvoj ogtapv bo naromo prikazan. Kaj ^meni danda-ne* «i maarente oglasa v liatih pove pri-mera, da je oglasno polje, <*»?£**%"*• 1883 128000 kv. m. ilo ▼ približno đuauw 1*^ med naro&uke. L. 1003Je oglasna povržina, prerafeinana na en dnevnik ao-^la ie .VV2.967 kv. m. te 700.000 izvodov £e vtfji je bil učinak oglasa tik pred vojno ko se je oglasno polje rarJinlo na 3067 761 kv. m. in 83o v 1,868.650 izvodih med čitatelje. V rekordnem letu po vojni 1929 je postal kapital, vloien v inseratno površino 13,202.804 kv. m. tiskane povrSme nev?rjetno donošen, saj je oglas prišel po-vT>re*no 7,740.000 izvodih med čitatelje! Rarmerje, ki se je v letih krize sicer ne-kaj spremenilo, v zadnjih letih pa znova raste kvi&ku in zgovorno kaže o vieold vr?d-nosti tnseriranja v  slovenskih  listih.
_ Konferenea lastopnikov naše in nem-IkeNarodne  banke.  NemSka  vlada  je  dala
V nafto državo namenjenim turistom na raz-polago 600.000 mark in povečala kontingent za september za 300.000 din. Po vsej Nemčiji vlada veliko zanimanje za na>e Primorje. 9. septembra bo v Dubrovniku konferenea xastopnikov naže Narodno banke in nemlk* Reichsbanke, na kateri se bo razpravljalo o kontinent ih za prihodnje mesece. Kontingenti, določeni na konferen-ri v Dubrovniku, bodo veljali za november in naalednje nieeece.                             ______
Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja in komičnih zapletljajev
INKOGNITO
Guatav Frohlich             Hansi Knoteck
Na  splošno  željo  dancs  ob  16.  uri mala Shirlev Temple
ZLATI    KODBCKI
Ob 19.15 uri premiera velikega špijonal-nega filma
A S E V
Mož z dvojnim življenjem in dvojno vlogo Olga Cehova                   W. Liebeneiner
Kino  Union  od  clanes  dalje  zopet odprtr Premiera  velike  muzikalne   revije
PLEŠEM ZA TEBE
Predstave danes ob 16.,  IP 15 in 21.15, «          jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
V Matici in Unionu cene normalne, v Slogi znizane.
— 120 madlurskih nlravnikov v Rofaftki Slatini. Dancs ie prispelo v Ro«aMco Slatino 120 madžarskih zdravr.ikov mod njimi tuđi več vseučiliMuh profesorjev. Madiarski »dravniki se hofrejo seznaniti z našim &lo- i večim sdraviliMem. V Ropaški Slatini o«sta-nejo dva dni. Roijaika Slatina jim ie pripravila   pri>rč>n   ftprejem.
9&IIA DELAKOVA
SOiA ZA CITHIĆHC GIMNASTIKO IH UMETHIŠKI Plf S._____
DUKIČfV DLOk-CAlCVA 8.
VPIS DHiVMO OD 1O-14
__    I (»pravila   uujno   potrebna      i>laiiiu<*ka
koča. Dom na Kofcah pozna skoraj vsak naS planine^, pa tuđi mnojji letovi£čarji,saj so Kofce zlasti kot letovi5Be Jelo priljubljene. Prostrani emrekovi zozdovi so velika privlačnost za Kofce, ker ie zrak zelo zdrav iu izrodno d^t. Je pa n^kaj kar bo za?elo planince zlast-i pa leto\ri55arje oilvra-?Mi od Kofr. te ne bo kinalu oietranjeno. Dom na Kofcah je namreo nujno potreban temeljit e^a popravila. 2e z^rajen ni bil posebno solidno, zob Časa ga je pa 5e prečej razmajah in zdaj Caka, kd.ij se ga bodo sro-ppodarji u&milili in pa popravili. Pocimi piha skozi špranje v sobe o«?tra burja, da ti skorai upasne sve5o na nočni omarici. Poleti Ce prihrumi nevihta z dežjem si p^ v nevarnosti, da ti pridere voda v goto ali pa t? pošteno prepiba veter, da se lahko prehladiš. Tla v sobi posebno pa v kuhinji 6o ie tako kotanjasta, da mora? previd no hoditi po njih. Mnogo trpe noge e kuho zaposlenih h nsk in če bi z> ne bilo drugih ozlrov, bi »e morali gospodar U doma vsaj njih usmiliti. Sicer pa zahteva ze ucfled SPD in naSih planinskih postojank, da se dom na  Kofcah cHm prej popravi.
—   Velika   med na rod na  fotografska     *az-MaTa  t Zagreba.     Zairreb^ki    fotoamaterji, organizirani   v  Fotoklubu   Zagreb,  priprav-ljajo veliko mednarodno fotojrraleko razeta-vo,   na  kateri   bo   razstavilo   nad   400   foto-amaterjev iz 32 driav svoja najboljSa  deia. Kdaj bo razfitava otvorjena Že ni dolod>no.
—  Nov grob. V Ljubljani je umrla vće-raj  soprogra privatnega uradnika ga. Min-ka Ko«tanje\*ec. Pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvaške   veže   zavetišča   Sv.   Jožefa   na Vidovdanski   cesti.   Bodi   ji  lahka   zemlja, žalujočim   svojcem   naJe   iakreno   sožalje!
__   Zinka    Koo^ev«    odhAJ*    v    Ameriku.
Tuđi Ljublian^anom dobro znani operna pevka Zinka Kun^eva bo nastopala v li-tošnji sezoni v slavni Metropolitan operi v New Yorku. Prvič naetopi tam v decembru.    Iz    Zagrsba    ođpolui? ie v ietrtek.
Pred od hodom pa nas topi ie v dunajaki operi. V sredo priredi v Zaiprebu poslovil-ni konoart v  dobrodelne namene.
^— Vpisovanje ▼ enoletno trgovsko Soto >Chri»to!oT o?ni savodc, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je eedaj r?dno vsak dan. Enoletni trgoveki tečaj tega zavoda je odobren od mintetrstva, prav tako nova izpri-čevala. Zavod irobrazufe dijake-inje za vsa-kovrstno pisarniško sluiho. Ab?olventi z ma-lo maturo imajo posebne ugodnosti za tniov-gko obrt. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo ufltno in tuđi razpošilja brezplafna nova Izveetja v informacijo.
—   Antleiki minister t Dubrovnika.    V
DubrovnCku 93 niudi angleški minifter Her-wald Ramebotton, ki je vee navdu^en nad lepotami   Dalmacije.
^""  KINO IDEAL  W
Umotvor slavnega režiserja ALEKSANDRA KORDE
Konec in preporod sveta
Dane« ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri. v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
—   li >SIuibenega lislac.    »tužbeni  list
kr. banske uprave dravske banovine' št. 69 z dne '-8. t. m. objaviia zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Belgijo o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh. navodila za uporabo tofike 15. § 87. finanfneija zakona za leto 1937-38 in poseV.-ne takse za potr-dila zavoda za pospe^evanje zunanje trgovine.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. SAVO PIRC
do 13. septembra ne ordinira.
—   S  posehuini   vlakom   v   Rajhenburg   in Zagreb   11.   septembra   ob     tradicionalnem >lunškem   roman ju<   gre   vsakdo,   če   prebe-re   pofirobna   navodila,   ki   jih  pošilja  brez-plačno  »Družina božjega  sveta«,  Ljubljana, Sv.   TVtra   nasip   17.
—  Not sodni tolmač ra francoščino. Pred-eedništvo   ape!aciji?koga   soii.^^a   v   Ljubljani  ja  imenovalo  g. dr.  Cmagoja Ivana,  publicista   v   Ljubljani.     TjTševa   cesta   &t.   2 (hotel   Slon)   za   stalno   zapriseženega   sod-neira tolma?a za franco^ki jezik.
V NEDELJO 29. AVGUSTA 1937 VSI NA
»Komarjevo veselico«
v Sokolski dom v ftiikl
TELOVADBA, PLES, SRECOLOV ZaČetek ob 16. uri, konec ob 1. uri
—  Kongres Zvere planinskih  društev bo
letog v Novom Sadu 4. in 5. septembra. Prvi <inn konpre^u dne 4. RoptemJHra bodo de-le?atje posatnoznih dru>tev raspravljali o v?eh aktualnih zadevah. V nedeljo dne 5. septembra bo ob 10. v SokoI.^ktMii «io-mu v Novem Sadu slavnostni kon<rrce. ka teretnu bo<1o prisoRtvovali aanto; niki naših najviših obla*!ev. Po konjrrcpu wte^ra dne ob 12. bo otvoritev planinske foto ra7>t-iv.-, kjer bo razstavljenih preko 600 planin kili slik iz vseh krajev Juiroslavije. Po kon-ffr<»u m predviđeni ra7jn izleti. Ena 6-ku-pina i*e bo mlpeljala v torck r.večer n par-nikom po Donavi mimo Dfcenižapa pkoai i**-lezna vrata do Prahova, odtod z ieleznico eko7.i Kc?otin-Zaječa,r v Xi>, kjer b«>do pre-nočevali ter drurri dan nalaljevnli pot na Ople^nao in nazaj v domovino. Ker uživa skupina štirih planinc^v uarodnost; polovične voznine. ^odo stro^ki zolo nir"ki. Po Irojv ne informacije ^laje pisama SPT>. Ljubljana^ Aleksandrova oe*ta. kjer ?e etprejemajo tuđi  prijave ta iKleležbo.
ZDRA^TLIŠCE
RADIO-THERMA, Laiko
Radioaktivne termalne kopeli (37.5''C)
Najučinkovitejie »dravljenje vseh vrst
revmatičnih obolenj, ženskih bolezni.
arterloskleroze i. t. d.
Znižane cene
od   1.   septembra   dalje  pavšalna
penzija   za 10 dni Din 600.—, za
20 dni  Din  1.100.—. V tej pavialni
penziji je  vračunana  soba,  Stirikrat
dnevno   prvovratna   hrana, kopeli,
zdravniska  preiskava  in  vse   takse.
Zahtevajte prospekte
ođ uprave sđraviliiča!
—  Goiobja poita, bo »odelovala pri otvo-ritvi   letotnjega   jesenskeg«,   ljubljanskega veleaejma in velike jubilejne razstave slo-venskega novinarstva v sredo dne 1. septembra na velesejmu. Golobi pismonoše so predhođniki  danaSnjegra novinarstva,  ki so 8 svojim prirojenim čutom bili raaaiasalci vesti,  za kar ao jih uporabijali  ljudje ie v  najatarejtiih  časih.   čim   bo  novinarska razstava otvorjena, bodo na velesejmu ispustili jato ^olobov-pismonoa, ki bodo po-leteli iz sejmisča kot znanilci začetka Ie-tofinjega jesenskegra velesejma in novinarske  razstave  v Ljubljani.
—   Vreme.  Vremenska  napoved pravi, da bo  deloma     oblasno,     spremenljivo vreme. Včeraj  je   deževalo v  Beogradu   in  Sarajevu. Najvišja temperatura je mašala v Splitu 80, v Skoplju 29, v Ma riteru 27, v Zagrebu  in Beogradu 25, v  Ljubljani 24.6, v Sarajevu   22.     Davi   je   kazal   barooieter   v Ljubljani  764,  temperatura je znaiak 14.6.
—   Plemenita sociaina gesta. Kakorjena-£i javnosti znano, ima g. St Vidmar v Savijah   veliko  tovarno  pletenin  in   deinikov, kjer aapoaluje okros 180 deiavotr ia d*
lavk.   V   fa>u,   ko   si   iedi   vsak do   odmora,  ■ je tuđi g. Vidmar St., dal svojim uslužben-  • cem  poletni odmor in  sif^r  je dobil  \*sak ■ nameščenee   evoj   lelni   dopust   plačan,   kar je   v   «edauji   unaterijalizirani   dobi   vseka-kor  nadvse  plemamit  2in   g.  St   Vidmarja. Prepričani smo, da bodo tej lepi plemeniti in  socialni  gesti  g.   Vidmarja  sledili    tuđi drupi   pri dobi tniki   ter svojim   nameščencem ietne dopuste plaćali, da si  lahko privošeijo nekoliko potrehnejza oddiha  izven   svojta bivaližča. U. St. Vidmarju izrekajo tean  potom v«© primanje  in evojo globoko zahvalo hvaležni   name5čenci.
—  V Sisku klaftra đrv 300 din. V Sisku 60 pri^pele v č?trtek tri ladje, natovorjene z drvmi.   Vsa drva so bila  ie  \*naprej   prodana.   Klaftro   bukovih   drv  so   prodajali   po 300 din, hrastovih  pa   po 2S0.     Pri na« ni nobenepa razloga za podrafctev drv,    ker ;ih imamo 6e preveC Razumljivo je, da ?e drva   podraie   tam,     kjer   jih   primanjkuje. Pri nas p« te potrebe ni.
—   Čevljar je iđravil  spolno bola«.    Za-j?rebška  policija  je včeraj  zasliševala  5ev-1 jar ja  Janka Škola,  ki  trdi,  da   je ozdravi 1 nad  400  spolno  bolnih  ljudi.   Zdravil   ie  trgovce,  zasebne  uradnike,   goepodinj« »kratka vse, kdor se je obrnil nani. Daial jim je nekatene praske.   Policija ga }3 pa za veak slučaj pridriala v zaporu, da se  pre-prida,  kako  je  z  njegovim  zdravljenjem.
—  Pobijajmo nezaposlenost. Ka letoSnjem veleseimu v Ljubljani bo rastavila ga. Be-retič Marija fino izdelane torbice  in raehi-kaiifek©   konoplje  in   bo   pokazala  tu H   tor" hice   za  na   tr<r   in  dru^re     ok.u»no   izdedane vez^uine.   Posebno   je   trel»a   pozdraviti   to mlatio po<ljet>? zato, ker temelji na širokogrudni socijalni podlaci. Goepa zaposluje v pasivnih   krajih   okolice   Mokror^j^a   deklioe :n  g.tare   ženice,  ki  hi  aicer ne   imele  nobe-nega   zaslužka.   Prip<itninjamo,   da   pod pira to  pođjetje   ravno  radi   njegove     socijalne pcKllapre  tuđi  baneka  uprava  v Ljubljani in upamo. da ?e bo tuđi občinstvo  Mjrurno od-"/.valo in da hn  prav  pri !no aeerlo po \z*\e\. kih teiia  -podj«*tja.
—  Za 50 din prodal ženo in dva otroka. V   vaši   Cagincu   blizu   Čazme   je   čevljar Stjepan   Tortič   na veličan   zakonskeg«   življenja za 50 din prodal  svojo ženo in  dva otroka   svojemu   »oimenjaku   kmetu   Ste-panu Tortiću, vdovcu in oćetu enega otroka.  Pogodila sta  se.  da bo  premožni  kmet vse   življenje   skrbel   za.   njegrm'o   ženo   in dva otroka. Cevljar je bil  tako vejsel.  da se je odkrižal žene in otrok, da je dal za pijaco in s kupcem sta kmalu zapila borih pet kovačev. Žena je bila zadovoljna in od-šla je h kmetu. Zamenjala je moža in sicer tako, da ima še vedno Stepana Torti-ća. Njen prvi mož je pa odše] s trebuhom za kruhom.
FOTOAMATERJI!
KVALITETNA AMATERSKA DELA V SPECIJALNI FOTOTRGOVINI
JANKOPOGAĆNIK
TYRŠEVA CESTA 20.
13.35. povratek zve^er. Prijave sprejema tajništvo Skupnega združen ja obrtnikov, Beelhovnova   10,  pritličj?    (tel.   5t.  90—SS)
in predsednik Kova&i^ Anton, tovarna peM, Ljubljana.   ViSka   ul.   3.    (lel.   3a_r»7).
—lj V Ljubljani već je pristan iš£e kakor na Sušaku.. Zidarska dela na Trnov-skem piristanu, kjer pol a grajo kanunite stopnice 2a rečno pristajiišOe, se bližaj<> koncu. Pristanišne, odno«no na posebt^n način urejeno nabrežje, je dolgo med ust-jem GradaSCice in pnilskim mostom okrog 300 m. FTistanišče se pa bo raztez^lo že med prulakim mostom in Špico na obeh bregovih. Marsikdo se \*pražuje. ali je v resnici potrebno tako veliko pristanišće ob Ijjubljanici za neposebno živahno plovbo, aaj merijo kamnite stop-nice samo med iistjem Gradaš^ice in prulskim mostom okrog 2000 m2. Nekateri hu<loffnužno pn-pominjajo, da bo Ljubljana imela večje prifltvani^e kakor Sušak Fovedati je treba« <la ur€<litev obrežij v trnov em ni ma toliko prakti£neg*a pomena in. da £rre tud: za estetsko ureditev Samo po sebi se pa razume, da bc<io stavbni stroški prečoj visoki in sicer nad četrt milijona din. K u redit vi pristanišna pa spada tuđi zgTa-ditev ceste \'zdolž \'stopnic, kar bo zahteva-lo še precej stroškov- Toda cesta je potrebna prav tako, če ne še bolj, kakor stopnice.
—ijPopravek. Z ozirom na notioo, ki ute jo objavili v |M»ne<1eljek. -ine 9. avj_ru*Ta 1037, šitev. 180. »rran 3. ttolpec 2 v M-edi {><)d naslovom; »V meet-u ne tlakuj^ju vo«"1 nol^ene <"eete«. Vas prosim, <la v oaniuiu ^-t'» /akona o tisku izvolite objaviti »ledece ura dno pojasnilo: Vevino tlakovanih <lel je izvrševala niettna obćiiia ljubljanska i* pred leti še ra-z{>olo/.ljivih »redstev kaltir-iiiin^kega fon«la, ki se vodi v mini«t<retvu finano. V ta f<»n<l e;e ttekajo pre<lvbPm <lo-hodki kaldrmine, kar <xlvaja tukajšnja jsrlav-iia carinarnica nepo^re Ir.o finanfuemu mi-nistnMvu v korist navedenega pofle^neira fonla. Dohoflki tega (omia pa eo bili že ]»re<i leti nezado^tni ta podvzem kakeira večjega tlakovalneg'a del«. ruto je tmli hiv.^a oW.in»ka uprava najela na račun «lo-hodkov p^ebnecra kaMrmin^kega fonda i>o-Kojilo v 7.npt.ku Din lf\4<W>00.- S tem «le-narjem je mogla na^n oMia« napraviti s-kn-raj v>r. tlakovalna d^la v Ljubljani. Polnv!-'td navedene^a fonda pa m> v 7ainjih let ih pričeli padati tako, da ti d<>h<vlki ne ra-dnptujejo veo niti tm kritje anuitete, odpa-.laj-^e na najeto posolio. Razumljivo pa jo. <la bi morali -lohodki to?.i fonda najmanj [»okrivi potreb^ino za te anuitete In <Li )? dotlej. dokle-r ti doh^dki ne bodo Tnatno narasli, nerrK>«rfxV' misliti na najf»tje knkpga novejra kalrfrrm-rnsk^a po#«ojila. I7. rednih proraoitn^kih nrp'lsfpv pa me**na oN*ina tn-enkrat ne mo.re izvrne vat i veffjifi tlakoval-n»ih <!el v Ljubljani. Z o^lH^niTri ppo^tova-njftm ta prMitednika: tinkovni referen* .T. Vomhenrar.
—ij Skupina bojevnikov Ljubljana-S\*, Pp-ter pozivlje \*3<» i»lan>tvo ^entperrske fan*. «la pp udeleži rmdirijonalne proslavo na Breijah  v nHelio  dne  50.  t.   m.  (M^t
—lj Glasbena šou» Nar. iel. Klash. društva Slofa v Ljubljani »poro&i. da bo vpitn-vanje pojen"«v ol t. do vklju^no 7 *<"[>-T««nilVa, vsak de^vnik od 8. do 12. in M 15. ]r> IP. \- pisarni Hole, Ljubljanski «h<>r, Pra*.i.kova ulica, kjer so tuđi rar.vidni v»i pojroji.
—lj PromeiuAni koncert. TurI?tiCni ol-V|or za me?to Ljubljana pnre<li no^oj ob 19. uri promena*lni kt noert na $entj«kohitkem frgu. Ifrrala Hc ^>l^a Naro Ino že»lez. pl:u»-nenopa društva »minera« pod vodu tvom kapelnika ?. BuSarja. Konccn bo Ie ob lf«pem vremenu.
—lj V Postanjsko jaimi in na Rakek dne 5. »eptembra 1 Ifleinifarji. Prijave Se spre-iema do 20. urj 1. septembra Zadruga Že-lewii*kih uraduikov -Đoni" v Ljubljani, hotel   Meiropol,   novo   po^lopie.   T.   nadutroj*].?.
—lj Dve zrni prometnih netgod. Ko je včeraj popoldn« atopal delavec Jože LuAovec, zaposlen v Strojnih tovarnah. čez križiŠČe Bleiwelsove in Tyrševe ceste. je nenadoma pridrvel za njim motocikliat in ga pođrl. LuSovec je dobil poSkodbe po komolcih ter po obrazu, raztrgal pa si je tuđi obleko in perilo Motociklist, ki je povzroćil nezgodo, je odpeljal dalje, ne da. bi ae rm«nil aa ponearećenca. V Mostaii v TovarnUki ulici pa je podrl nek dijak šolarko Danico Jančić s kolesom. da je dobila poSkodbe p° no^rah in p° životu.
h— Borbe s kroglo. Jutri^njo ne<lelio ob 9. bo na vrtu ffoatihie pri »Levu« revanžna iera balincarjev od *Jerice< (Jelovnik) iz Roino doline s skupino od >Leva<. Prvo igro so Rožnorlolfi iz^ubili 3:2.
—lj V kinu Union od danes dalje »opet redne predstave.
—lj Vrtnar*ka dela. Park ia rimskim zidom ob poslopju tehnike je v grobemi že urajen. Spomladi ga bodo lahko odprli ob-činstvu. Oba parka za rimskim zidom bodo ponori zaklepali in zato zidajo v Murnikovi ulici mofno ogTajo. Za vaMtvo naiih par-kov je »daj premalo paznikov in ljudje de-lajo veliko Škodo zlasti v Tivoliju kljub največji pazljivosti orvajev. — Nova resta v Tivoli|u, ki drži vzdoli železnice proti ribniku, je že zgrajetia lez biv6e i£rri??e >At?ne<. Delo bo v giavnem končano do zime.
—1 Statisti, ki eo bili doloifefli, da sod^-lujejo v Shaiespearejevi tragediji Julij Cezar, so naproSeni, da priđejo v ponedelj«k dne 30. L m. ob 20. uri v dramo k skušnji.
Zopet žrtev planin
Na Koittti mm ]e v sredo itirlno poocsre2U zagrebikl
—  Velika tatvina, fotuaparatov v Celju.
V Celju je bilo v noći na sredo vlomlje-no v izložbeno okno trgovine s fotograf-akimi kotrebšćinami I, Persiha. Vlami-I©c je odneael 15 aparatov v skupni vred-nosti okrog 13.000 din. Tat j« odprl okno z navadnim ključem.
—   Ciganska   tatinska   nadloga.   Po   ko-čevskih   vaseh   se   klati   dan   za  dnem   već ciganskih   tolp,  izaned  katerih   je   najne-varnejsa družina HudoroviCev, katere rao-Ski   člani   60   oboroženi.   Ti   cigani   tmajo na vesti že ve£  razbojatev in ao pred dne-vi vlomili  tuđi v zidanico Ivana Lakner-ja v Lapinju pri Mozlju. Iz zldanice ao pobrali   veC  mofike   obleke  ia  perila,   dve sivi   od«ji,   arebrno   cigaretne   dozo.   nekaj brivskeg-a   pribora,   par  mofekih  ćevljev  in većjo zalogo maatj t?r jaje. Dalje so UU cicani vlomili  tudl  v nišo  posestnika Josipa  Mavrina  v   Kralji   pn   Starem   trgu, kjjer   ao   odneali   već   ikuhlnjske   poaode   in nekaj   drugih  predmetov.   v  skupni  vred-nosti 500 din.
—  VK>m na Jezeru pri Podpečl. V trgovino Leopolda Pristavca na Jereru so vlomili   te dni vlomilci.   ki  so  odneali  nad 3 Usoč din gotovine, 10 kg usnja za podpla* te.  2 ustrojeni koži, 4.  kg zgane  kave  in već  tucatov   noga vic.   Vlomilci   so   oprsvi-li s\*oje delo temeljito in nernoteno ter tuđi neopaženo odnesli pete.
—  ćlffaiva Je kobila? Po»e»tniku Janezu Žibertu v Britofu nad Kranjom so orožni-ki zaplenili te dni 4 leta staro, lepo kobilo   rjavkeste   barve,   beterijakie   pasme,   ki Ima  na   čelu   belo   liso.   Kobilo   so   žibertu prodali Cigani, ki ao jo gotovo nekje ukrad U.
—   ZatSleđovmn  neanunnež.   Oni   dan   je
turtavil neznan moiki lOletno Veroniko U. iz Krtine pri Dobu in jo zvabil na trav-nik pod gozdom. kjer ji je hotel storitl silo. K sreći pa je na vpitje deklice pri-hitel od nekođ nek hlapec, ki je neznanca prepodil. Nesramnež, ki je imel 9 se-boj kolo, je pobegrnil po poljski poti proti Dobu in kljub "zasledovaaju usel.
Iz Llttbl]ane
—lj Redek  fost v Ljuljani. Te dni je
prlspel v Ljubljano g. Rechid Saffet Ata-binen. pred6ednlk Balkanske turistične fe-d-oracije in turtkega Tourlng- in avtomo-bilskega kluba ter bivftl turski narodni po-slanec, ftlan Mednarodnega olimpijskega odbora itđ.f kl je bil go«t direktorja Putnika g. dr. Cirila Aifcka. V6eraj je odpoto-val na Bled, v torek s« p* vrne v Ljubljano in bo ist*ga većera v franeoskem jeziku predaval v ljubljanski radijski po-ataji o svojih vtialh po Sloveniji o prilikl prvega svojega bivanja pri nas. Njegovo predavanje bo tolmaCil v slovenSčini «a-■topnik Zvese am tujski promet g. Gojko Pipenbacher.
—lj 2iYl)enjftki jabllej A«e Poharfer©. Dance praznu je 601etnico svojega življenja go-«pa Ana PohaHFeTa. mati starost; Sokola Ljubijana-Zijomja feićka in većletnega iup-nega prosvetarja. Jubilantka, ki je rodoui iz Podebrad na CeUkoslora^em, živi med nam! Ie od leta 1901. Bila je vedno odloC-no narodna lena. Vrsto let delavna članica Sokola, nekaj let je bila od bornira kola Juffoftlov. seter v Mostah, eno leto pa tuđi predsednica te agilne podružnice. 2elimo ▼rii ženi Se mnogo rat zdravja in zadovoljstva  v  krogu  ljubljene  drufcne.
—lj Skupa* tdmlenle obrtmlk^r r Ljib IJaai priredi  v cetrte* 2. septembra poučno ekakurzijo v Hrastnik, kj?r si bodoude-lešenei ogledali tjteklarso  in  mdniSko se-I paracija Odbođ iz Ljubljane z vlakom ob
Tr*č, 28. avgusta
V sredo zveč«r se je na KoSuti smrtno ponesre^il mladi zagrebski brtvakl pomoćnik, 22-letni Ivan Kalka, ki je padel v precej giobok prepcul.
Kafka je Ul z Ano Gratwiarjevo lx Zagreba v sredo na Kofcah in ko sta zapu-
šćala Kafce, »ta hotela po poti Cez Veliki Vrh na Babo, zgreSlla sta pa pot in zaftla. Nato sta vsak zase iskala pot in se pri tem lofiila. Med tem ko je Grabnarjeva acrećno priSla iz objema nevarnih c^ri. se je Kafka smrtno ponesre^il. Grabnarjeva je Se vl-dela, da je mladenič v precej nerodnem položaju in mu je zakllcala, naj pomaka, da mu pohiti po pomoć. Oćividno jo pa Kafka ni hotel poslušati in kmalu je nje-gwa spremljea-alka sliSala, kako so se od-trg^ale skale jin strmog-lavlle v globino, obenem pa, tuđi glasen krik. Slutila je nesrećo In pohitela do prve pastirske ko-
če oa Batt, Kfrr je otrreatlla neke^a pa-•tirja ai pa pcvaOa a* potnoft.
Paatlr j* a*cor oddel na kraj neareće, ni pm naJel rdkncar, na kar sta v 6etrtek reflevalca Prlmo&^ in Oloboftnik akupaj 2 OTOznifllro patruljo iaknJa poneerećenca. TJgrotov^li mx, da 1HM v rfcrnjno netprtetop-nem kraju tn rdso mog-U do njegra.
VCeraj Je znova odfflo pet re#ev&lcev 11 TriiCa pod vodstvom gostilnl^arja Jo*©tn Gotmajerja z Ljubelja m po silnem naporu 90 napostl^i nftSM vsopti rH?rWtpfra. mr-tvegfa Kafko. Dva &ana eksi>ed!oije Ja-\r»rnik in Stransld st» » pri rese valni akciji hudo potolka, otm jrta se kotallla kaklh 50 m po strmini in je slasti Javor-nik dobil resnejSe poSkodbe. ZdaJ kJftfl. doma,
Z vellkimi napori ao truplo pone«rre^e-neg^a Kafke prenesll do Sv. Ane. olr-o$r poldne pa ga. bodo prepeljali v Trži^. Omi-nild so ohvMttiH njegova sr\^)e# v ZafiT^hu.
ŠAH
Turnir v Skopliu
Včernj je bilo odigrano XIII. kolo na-cionalnega šaha\rskega tumirja za prvenstvo Jug-osla^je. Vse borbe v terr kohi so bile izre<Jno oartre. vwak igralec je hotel za vsako ceno nnagiati. Prvi je zmag^ii Sa\ić. ki je prisilll h kapitulaciji Jon-keja, a presenetil je poraz T>rokoplje^'1<!la. ki je izgubil proti Bustku. Ker Hctižl ni pHSel na turnir, je Sch^'uh acmagiU s kort-tumacom. LeAnik in Preinfalk sta Igrala Spansko partijo, ki je bila prekinjena v precej izenn^eni poziciji, vendar se zdi. da stoji Preinfalk sr nlanso boljfte. Po-povtć ie isrral prr>tl Po]Jakovu N!emcevi-ćevo otvoritev, sleilnji pR a! je s precizno igro priboril figuro tn je prisilil Popović«. da se je u<ial. Sijaien firtift ima ft ori 1. ki je \*<*erftj spet jonagni. V rvu-tlji k Martl-nićem je sprejel r!sm«ki parrblt, i»f pribori 1 kmeta in v končnicl urtgnrno zm«gal. Bitiić je v lepem srtllu porari! Jermana. OMgr-ana je bila ttwtl prekinjena partija iz prejšnjegra kola med Sorldjem in Popo-vi<*em. Oba nasprotnifca sta se 5porazume-la za remi.
Stanje po XIII kohi Je nasle^nje: ftorli 8 in pol. Preinfalk 8 (1) Poljakov in Ru-3*-k 7 in pol, Popovlć in Bidlć 7, T.eSnik 6 in pol (1). Jerman In Sa\-1ć 6. Jortke 5 in pol (1), SchAvab r» in pol Carev 4 in pol. Martinić 4 (1), Prokopi jev4<* 4 !n Heiiži   1   In  pol.
Kakor je \ideti. sta oba Slovenca krepko na vod«*tvri In je prav gotorvo dn bo izScl iz turnlria kot Emagrrralec Preinfalk ali pa Sorli. Špet ponoven dokaz, rtn Slovenci prednjačimo v kraljevski igr! vsom drugim v Jugoslaviji.
SPORT
_   Prop.izamini   lahkoatlef^k,   miting.     V
nfvloljo '29. t. ni. priredi tuknjinji Amater veliki propagandni lahkoatNlnki rnitiiu? * 8<xiplovaniem atletov iz Ljut>M«ne in Celja. Zato vabimo vso sportno publiko, <!• si ogleda to prireditev, ker spada ^« pnnoca s[K>rta v ono najlepAih. Prireditev se p^i-en*» ob  15.30  na  ipriVu   Anmterja.
—   KolrsarNko   in   motorikl^ti^mi   društvi* >Sava«   priredi   nepreklieno   n«  prnwiik,  <Ln^ 8.   septembra  t.   1.  ob   pol   14.   uri   popoldn** ol>   vsakcMn   vremenu  koleaariik^  m  motcK'i-kliMionc  dirk<\  na  progi  Hu(!iii<k—Novu m**-Sto  in   na7.aj.   Stnrt   in   rilj   Kudnik   \m* 1** ob-javlienem   ^.poredu.   Dirkate   Opo^arjamo.   dii «5 morajo javiti  najkasrKVJe do  18.  uro pri vodstvu   dirke.
—   MR   illirijac   vabi   Manstvo   na   vaien klubski   se^tane-k.   ki  bo   dr*»H   oU  0O    v   r<f-stavraciH   >5llami6<.
—   NaJzanlmlvejAa jutrlinja »iK>rtnA ia-bava,   bo  gotovo  kolesarska  prirecUtev  na »Hermenovemc      dirkaliftču,      kjer  3©   bodo kasali dirkali  akoraj  vseh  slovenskih klu-bov.   Zanimanje   med   aamimi   dirkači   za jutriftnji nastop  je  selo veliko In  zato bo tekmovalcev   jfoto\-o   mnogx>.   Manjkali   si-grirno n©  bodo naAi sprinterji, kakor Roi-man.   KaCi^..   Trobec,    Grabec   in   Se   V06 drugih. Vč«ruj se je izve<ielo, da prkie na te    dirkališćne    tekme    tuđi   Proainek,   ki je na nedavnen\ cestneni  »Iržavnvm prvenstvu dvig-nil toliko burje,  in še nekaj  drugih  hrvatskih  dirkačev.  Prosinek  je  sicer na podutiških dirkih na25r>rno pokazal svn jo nadmoć, za dirkaMSće pa bo imel oprav-ka   z  drugim!   mojstri.   —  To^ka  kolesark bo   tuđi   zanimiva.   knjti   zbmla   se   je   v konkurenco  prav  čedna  skupina  arnjaSko vitkih zastopnic nefcnegu »pola,  ki »e ho^e kasati v tej tetavni sportni panogi. To^Jce finglranih   defektov   pa    da   fantom   do«ti opravka.  kajti \-ak po svoje tuhta,  kako bi laije  opra vi 1 z defektom  in pora bil  ftina mani   časa.   za.   zamenjavo,   pri   6emer   igMk mirna kri važno vlogo.   ■-- Zarasli dolgefpa in privlaćnega progTama  ter nizke vatop-nine se je nade ja ti s strani sportne poblike da  to reiko  priretlitev čim   šte\-ilnej*e obi-š^e.    Razdelitev   nagTad    dirka£em   bo   po končanih   dirkah   pri   Kačiću   na   Tyr&evi cesti.
Iz Kamnika
__Prenovljeni prostori  Naroiine 6italniee.
iJ.**lopjo Narooae č-italnitvc ic doitilo novo li<e. Ze o*l 1. t. m. ^o na delu mojstri, ki *> "notraujost ej«odrtji!i prostorov po;K»lnf)-ma pr»*nov:li. Položeni bo p:<*fK>tXcJ>n| parketi, montirana nova električiu razsvctlja-v.i in ventilator, atene preslikane, peči pro-lušene. klopi o.h velikih okn'.h na novo tapecirane, skratkui vse >o novo. liOno in ukiM»no urejenju za čim iirijcine>še ml^^je iTiaitov. Reetavracij-ke priir-torv jv p:<*\"iel v najem 8T. Janko Bla|rne iz Triifti. Renome, kAtere^a ye uiival kot zakuf«iik hore-lov »Jelen* in 5,Stara jvtMat v Kianj-i in hote>b Lončar v Tržiču, nam je ^aninriji. da r»odo tuđi Kamničani z novim rt-r^avra-terjem in kavarnarje»:n zadovoljni. Otvoritev kavarne in restavracije 1k> v «rcdo 1. »eptemhra. Oi>oiarjarao na -ian»*n;i o:\tm v na^em listu!
—   Sport.  Jutri  se   bo3ta  poiakusila   r.a tukajSnjem igri^ću SK Ptuj i a SK Epgen-berg   iz   Avstrlje.   Nog-ometna   tekma   bo zelo   zanimiva,   na   kar  opozarjajno   ljubitelje   sporta-
—  Iz davčne sluibe- Po upokojitvi Si'fa tukajinje  ciavčne  uprave  R   Simona  Fiih-rerja  je   imenovan   za   šefa   davčne   uprave g.  Prime  Albert,  ki  je posle  že  pre-vzel.
Stev.   1^7
»SLOTBNSKI NAROD«,  sobota  28. avfrarta 19S7.
Stru 5
300 let Smihelske cerkve
nad Laskim
Prorvetml odsek Sekola v Laškem ]e otvorit proslave te
zsmUnrijtsfce obletnice
Laško. 2/, avgusta.
Letos -potečc 300 let, odkar je bU na grić-ku v neposredni blizini Laškeca sczkian eđert od najlcpMh kužnih spomenikov tc-riarijc dobe. lepa dvostolpna cerkev, posvećena  sv.   Mihaelu.
<*'-e se danes pov/pnemo na Šmihelski gr\-ček in raž njega gledamo čez krasno, bo-žan^ko panoramo laske okol'cc, pri čemer se nam ustavi pop led na prijaznom mestecu Ladico. \r katercjM se dvi^a ponosna stav-ba. na:a sokolska trdn java, naš dom; rui Ra-dio-Thermalncm kopa'Jišeu, /drav'licm hramu revmatriktjv. /. tiitravtiimi toplimi vrelei; na srebrni k-te\ Kistr; Savinji. polni kor>al-cev; na vrhr»v:h: Huma, Smohor.U. Mrzlice: Ko se nam stap!jajo v oeeh vsc krasne bar-ve. va!ovcčc i/ te Čarobne naravc, — ruun \c komdj se mr>jjove pod dojmom tega vc-iK-istnegn vfisa r mislimi poMteti na/aj v :'S«>dovi:m. v turobne časc. ko je v teh 1c-ph kra.jih ra/sajala strašna bolczcn — kupa iil* Crna smrt.
Prnsvctni misck Sokolskoga društva v l..n-<keni je pred proslavo te /*y>dovrnskc ob-letrncc priredi! v svojem domu 13. t. m. posebno predavanje. S tem predavanjem je Sokolsko društvo ncoficielno otvorilo proslavo lokalnoga zgmlovinskega dogodka. kar je, lahko rečeme, ai današnje ra/mere vsc-kakor znacilno. DoJim so ljudjc, ki so nai-tesneje povezani s cerkvami, čc/ moro /a-P^slc-ii v »Prosvctnih ilruStv h«. SK Planini i. dr., izpoHjuje Sokolsko društvo svojo kulturno naiog.j. ne o/iraje se na levo in desno.
Predaval je pri/nani predavatel.i s. o. s. i/ Maribora g. dr. \"ladimir Travncr, ki je z v^eskozi Aa?i;mivirn govorom ra/viia! ob navzoenosti <»kr<>g KM) udclcžrnccv svojo temo: »\POMIXI XA Kl GO S POSEH-SIM n/JROM XA 300-Lt:rSIC() SMIJU f.sKi:   CLRKrE   SAD   LAŠKIM«.
I vodoma je pozdravi! vse prisotne in omenil. da je naloga vseh nas buditi liu-bc/cn do nace domovine, spoznati njeno pretek'ost ter delati za njeno čim lepšo bo-doonos-t. Dotsiknil se je dejstva. da se jc kultura že <»d vsch poeetkov o^redoto-čila in razvijala do visoke stopnjc baš v kra.ph z /dravilnimi vodann. vrclci, ob rc-kah z ugodnim podnebjem. Omcnil je visoko   kulturno   stopnjo   naših   davnih   pred-
nodiukov, run&ko-keltskih prebivalcev, na katere nas spominja zlasti naš okoliš, z ime-m Laško, Lahovgraben, Laska vas, Lahom-šek i. dr. Spomnil n&s je na Mihaela T;e-ferna in na pisca lav. škofije Ignaca Orož-na. Poleg drugoga je iz njegovih zapiskov razvidno, da so Turki izvršili me manj kot 30 večjih vpadov v naše kjaje.
V  nadaljcvaniu  je obravnaval  znake  po-sarne/.ivih   kužn;h   bolezni   in   definiral   kujjo kot   takšno   v   splošnem.   Iz   Altajskejja   po-gorja, Per/.ijc, Ju/ne Arabije se je prenesla v   naše   krajc   potom   ka ravan   tako   zvana azijatska   kuga.   ki   jo   strašno   razsajala   in se   raAŠiriUi   ćelo   na   Islandsko.   Neposredno so    jo    ra/Jiirjale:    kobilice,    okužene    rekc. ljudstvo   Siimo;   vplivali   pa   so   tuđi   dru^i vzroki,   kakor   n.   pr    elementarne   nesrečc. Iz   astrologije   je   znana   tk/.v.   s'dcnčna   ali /ve/tina   kuj»ii.   Strašna   je   bila   tuđi   oblika ku£e  imenovana  »crna smrt«, ki se  je prc-ncsla iz Južne  Kitajske; pomorila  je mili-jone   ijudi.   Samo   v   okolici   Laškega   je   ta-krat    pokosila    okrog   700   ljudi.    Ljudje   x> smatrali   kugo   z-a   prav'čno   ka/en   božjo.
Nato je govoril o vlogfi cerkve, o splo-inih odredbah in sanitetnih ukrepih, o takratnih načinih in sredstvih /dravljcnja, ki so med poslušalci izzvali mno^o sineha; da1 je o uporih, revolucijah. ki so bile ncpocred:ii v/rok kuge; o kriminalnih s'učajih. morali; o vplivih kuge na duhovno življenje, /lasti   na  slikarstvo  in   književnost.
V   tcj   dobi   s<j   se   posfaviiali   kužni   syni-inen.iki,  k;  jih  je  posebno   veliko  v   Laškem in   okolici.   Mnogi   so   posvećeni   zaščitniko-ma   pred   kugo   sv.   Fabijanu   in   sv.   Roku. NajlcpšVi kužni spomenik je  nedvomno cer-kcv   sv     Mihacla   nad   Laškirn     Obzirno    je op'sal  njeno  zgodo vino  ter pri/ade van ja ar-hidijakona del Montc, M:kac!a Pediča, župnika ^ToIi0a  /a njeno zgraditev.  Omenil jc šc Ja ne za IIajšck\a, ki jc o vsein  tem spisal obširno   topografijo.
NTa zaključku je bil predavatclj deležen njvdušencga  odobravanja.
\' imenu vsch nav/oOih mu jc šc posebej i/mzil rahvalo br. starosta dr RoŠ, s prošnjo, da b: šc večkrat prišcl med nas. š<; dolgo po tem nas je zabavni s posrećenimi dovtipi   iz  svojega  življenja.
V   jesensko-zimski   sc/oni  bo  še   već  sličnih   predavanj   in   prireditev.                    M.
Najoriginalnefša restavracija sveta
Mr«1 naj2^ininiivrejše restavracije na svetu spada gotovo Bowsov dom v Vaiicou-veru. soveiir ameriško poiijetjo, kjt^r strr-že gr>i;U>ni pos Mike, kakor je ime četve-mnopemu natakarju. Po nnro^ilu u prinese pes steklenico piva, fK>stavi jo predte na mizo. kjer so vedno pripravljene čiste čaše, prinese odčepnik, vzamo v ^obeo dolarski bankovec in izroči grostu drobiž. ko~ likor ostane od bankovca. Vsc nosi seveda v pobeu. Vsa dela opravlja rad, nikoli se haje ne zmoti in ee mu iečc kdo zjutraj: Had bi imel lepo družabnico, steče ćelo na ulico in privede gostu lepo gospodično.
še originalnejša je pa Cl if ton ova resta-vracija v Los Angclesu. Tani iniajo nam-reo^ n«t:skano na ra^unih: >Ce noćete plaćati, pa ni treba I: In res, čc g-ost vstanc, ne «la bi poravnaj račun, ga. nih^-e ne z»-drži. kaj Š€ le, da bi gra nahrulil. Vsak dan priclc v to rc^tavracijo najnuuij 15.000
ljudi   in   v   tren   m^secih   se   posluži   te^a prijaznega   poziva,   okro^   10.0O0   gro^tov,   ki
no   poi'avnajo   raćuna.   In   .vendar   gTedo
posii v restavraciji imenitno. Mnogi post je namreč znajo ceniti restavraterjrvo kava-lirstvo in plačajo već, nego znaša račun. Tako so v zadnjih petih letih pripravili v Cliftonovi resUtvraciji okrog 20.000 obe-dov in nobena restavi-acija v Los Angclesu ni tako dobro obiskana, kakor ta. Mnogi ljudje radi hodijo gledat Alice Kovačeve, kako se najedo in napijejo, potem pa tiiio izginijo.   Tuđi  to  je  zanimiv  prizor.
Filmska šola ljubezni
\' llol!yw<K^Ju je ustanovi I NVallare Mac Donal.i - **olo Ijuhezni,; za bodove t"ihn<;k-zve^de. V njegovi soli s^ lahko ue^tu-i in ufenke naurc vseh pravil ljubczenskih pri-zorov. Da grc za rc-son j>ouk, sledi iz lenu, *\a so učinci iri ue^Mike v soli loeeni. &o\-fcke ure so dvakrat v mesetu in pouk ^e prironja z n^rnim filmom, v katrrpm smo no kor vi del I Ijubtvenske prizon* v vzorni t^bničiii izvedbi. W;t!!ace Mat* Honald ]t» iKimrer  prepričan, da   ie  bilo v riu*u   nenieija
film,i \&7\<> izraziti ruvslvo liubezni. ,kor ni Mio mosore zana^ati ?e m\  l»e^cde. I^ralec
j? moral |H>loži:i vsa svoja čuvstva v rnt-miko   in   kretnjo.
Wallace   Mae  Dooaki   pfttri,    da    svoini
film i% ni Loli ni t*ko pc^pri^valuo priki-»l ljubeuii, kakor jo je znal n«ni film. Zato kazejo ačeocem in ucenkam v Mi Iju-beaAi najbolji* neme fikuie z ljubaseoski-mi priaori. V ioli ljuberziu pred*v»|o o*>-hol^i filnwki i^ralri in igralke, med njrmi tuđi Clark Gable. ? teoretifinšm poukom bo 9ol«ka ^nov iačrpana. kajtt praktičnih vaj ne  bo,  kar aeto obžaluje  veoiaa  xx*en«9v  in
Konce kavčiigastih zotmih protez
Dunajafci listi poročajo o važnem od-kritju dunajske^a kirurga dr. H. Schnei-derja. Već let se je ukvarjal s problemom papolnegra nadomestila gnilih in izpadlili aobov. koneno je pa predlotil uspehe »vo-jfii poskusov zdra\-niSkim aianđtvenim kro gom. Posrećilo se mu je doseći velik uspeli v temelinem problemu zobozdravniStva. Sestavil je snov, iz katere se lahko iade-lujejo timetni zobje, korenine, ki znova. zarasto v čeljust, obenem je pa odkril nov naćin  operacije,   kl   je  povsem   aseptična.
Po nj*eu*em pt«pcifianju pomenita ti d^e odkritji konec neprijetnih kavćuga»tih »oi>-nih protez.
Dr. Schneiderju je potnagal pri tesn znani profesor Voronov, ki m je sadnja leta ve£km.t mudll na Dunaju in se je tndi «am podfrgcl operaciji aobne ćeljustl po novi metodi Operacija se je v polni meri po-srečikL 2e prej so delali aobo»iravxuki pogoste po&kuse s takozvano implantaoijo, pri k&teri naj bi se zobje z umetnimi ko-reninami zaraall v Čeljust. TI potfnisn se pa nlao poarećili, kajti v *--8 tednih j€ organiasem tuje telo izJočil ali se pa tuja snov ni re«orbiraJ«u Dr. Sdmeicier je pa po doiglh poakuaih naJel atov, ki ae popoi-noma zarasle v b&\ju0t. To je zlato jedro, obdano s stonovo kostjo. Taka korenina se araste s ćeljustno kostjo v dveh mese-dh in drii baje tako trdno v Ćeljusti, da lahko pritrdi zobozdravnlk na njo tuđi mo«tićke.
Za aplikacijo dr. Schneider^eve nvetode je pa. potrebna povacm nova kirurgićna operacija ćeljusti. Dr. Schneider je odkril tuđi nov na&n openušje, ki isključuje vaako infekcijo, doslej tako pogosto. Prve vesti o \"ažnem odkritju v zoboaadravnlStvu bo torej  zelo  optimistične.
Američki recept za možitev
Zdaj velja za dekleta načelo: će noie gora k Mohamedn,
mora pa Mohamed k uji
Ste se naveLičaii aamskega življenja? , Za kaj se torej ne onaoiite? Tako podjetno zadne doktor Har\vardkse univerze Har-vey KaJish s\'ojo kn.iigo >Zakaj se ne orno-žite?^. Knjiga jc lz&la neda\Tio v EHitto-novem zaiožništvu v New Yorku. Snov je nekoliko drzna, a Kalish sam priznava, da so že davno minili ča^i človeka kamenite dobe, ko so hodiii v kože za\-iti lovci s kiji iskat ne veste in jih vlačili v s\roje brloge. Minila je pa tuđi herojična doba vitezov, ki se nišo bali nobenc ne\*arnosti, če je bilo treba osvojiti srce Iepe izvo-ljenke. Srednjeveški \ntezi .so imeli srvoje vrstnike v pionirskih zaćetkih kolonizacije Amerike, ko je bilo veliko pomanjkanje žensk tako, da se je za vsako poteg"ovalo najmanj de3et snubačev. Zdaj je v Ameriki kakor v većini evropskih držav še preveć žensk. Če primerjamo šte\dio prebivalcev moškega in ženskoga spola, vidimo, da se vse spi on ne more je omožiti in da je samica nujna posledica populacijskih raz-mer, da o gospodarskih sploh ne govorimo.
Toda podjetni Harvov Kalish gre v svojem ohravnavanju i-azmerja med obema spolom a še naprej in daje točna navodila vvlovam in dekletom, kako lahko dobe može. Če noće gora k Mohamedu. mora Mohamed k nji. će je stcpiJa moškim v glavo njihova številćna redkost tako. da se no-čejo več potegovati za dekleta. se mora pač podjetno moderno dekle samo potegovati za svojega izvoljenca. če se hoće izo-gniti neprijetnostim. ki jih imajo zlasti priletne samice, ko si hočejo U3t\-ariti ek-sistenco. Dekle na-še dobe mora v prvi vrsti poza.biti na staro pravilo: Sedi v kotu in Ćakaj. da priđe ženin pote. Deklo, ki se hoče dostojno prebiti skozi življenje, mora biti poujetno povaod. tuđi v iskanju moža.
In ko je tako zbudil sportno zanimanje modernega ameriškega dekleta, prihaja Hai"ey Kalish s praktič-no razlago. Kako si zamišlja dekle svojegpa boiiočegra moža? če misli, da. mora zasluidti letno najmanj 5000 dolarjev. da mora biti akademsko izobražen in imeti akademski naslov ter koncuo da mora biti Adonis. naj si svojo predstavo napiše lepo na košoek papirja in jo spravi v šatuljo, kjer hrani nakit. če se ji do prihodnjega leta posreći odkriti kozmetično sreilstvo. ki ji prinese milijon, ali če podeluje po teti milijon, si lahko izbere svoj ideal. V tem primeru lahko s\*oje zahteve še zviša. Toda Kalish svari dekleta pred tako zmoto. Nobeno dekle, čeprav še ni staro 25 let, bi ne smelo od-kloniti simpatićnega fanta samo zato, ker ne zasluži letno svojih 5000 dolarjev. Saj ni nikjer rećeno, da je že dosegel višek svoje karijere — morda bo nekoć zaalužil ćelo 10.000 letno. Sicer pa tuđi, če ne priđe na 5000. bo še vedno lahko preživi jal svojo   ženo.
Računati je pa treba tuđi še z različni-mi predsodki in nazori, če misli dekle, tla ne bo srečno z možem, ki je nekaj cen-timetrov manjši od nje, naj ga ne vzame. ^Inoge žene so nesi*ečne zato, ker morajo vse življenje nositi nizke pete in se kriviti, da ne segajo svojim možem preveć čez glavo. Z nizkimi petami pa sili trpkost v sklonjeno glavo. Nikoli si ne dajte nikoga r nas ve tova ti od sorodnikov ali prijateljev, svari Kalish dekleta.. In nikdar ne mislite, da se boste dale lociti, će v zakonu ne boste zadovoljne. Locitev zakona   je   še  vedno  luksuz  bog-atih   žen.
Tako. zdaj je dekle oboroženo s prak-ticnimi nasveti in srvarili, da se lahko po
gumno prepusti toku.  po katere-m  prijadra. v   zakonsko   pristanišne.   Ne   ve   pa   še,   kje
naj   i&te   moža.   Galantni   Kaliah   anmtuje
dekletom tuđi v tem pogledu. Tuđi tarn, kjer je po statistiki mnogo manj mođkih nego iensk, se najde mnogo zenit ve željnih moških. To velja zlasti za mesta, kjer dekleta. ne Isčejo žieninov. Zaman bi jih iskale na ćajajikah in v klubih, kjer se igra bridge. Toda v novinah je mnogo malih ogrlaaov in vabil na druiabne pri-reditve. Izberite si družbo, v kateri lahko uveljavite svoja nagnjenja in kjer vam bo prijetno, svetuje Kalish. Samo v takem okolju lahko stopite v os pred je in opo-zorite naše moškega enakih nagnjenj. E>e-kle, ki zna dokazati, da je nekaj ve*, nego diktafon na dveh nogah, bo lahko na^la pravega tuđi v pisarni. Tuđi na plesu v dostojnih lokalih lahko dekle naveže dobro poznanstvo, saj pozabi najmanj 40 moških v vsaki druibi pripeljati s seboj dekleta.
Povsem neprikladni so pa hoteli v elegantnih letoviščih. Pi-iprave za bivanje v takem letovišču požro mnogo denarja in nazadnje se nabere tam toliko mozitve željnih deklet da zaeno mladenići zopet ponosno d\-igati glave, ker se zaveda. jo, kako visoko stoje njihove akcije. Noben mladenič ne prenese brez napake v re-nitvi svoje vrednosti \Točih pogledov šestih parov oči naenkrat. Če pa najde dekle tistega. ki ga je vre:lno. ob pravem ćitsu in v pravem okolju. mora pokazati svojo podjetnost, čepi*av v škodo tistega, kar so v starih časih imenovali đekli^kA dostoj-nost. Če je mladenič plah. g:a lahko dekle naveže naše z inicijativo tako, da prime krepko v svoje nežne roke tok dogodkov. Če fant odkloni predlogf glede izleta, ni vredno nadaljevati  prizadevanje.
Če hoćete doseći uspeh, ne smete biti plaha in skromna pepelka, ne smete pa tu*it biti kričeče vstiljiva. Ziasti je pa važno. <ia se kričeee drag-o ne oblačite. Na-vadho moškl dracre obleko ne opazi in no-tem je denar \Tžen proć. Če jo pa že opazi, ga obiđe strah, da boste kot žena preveć zahtevala od nje^a.. Dekle mora ziiati premagpovati vse neprijetnosti. Če po\rabi mladenića k sebi in ga, posadi slučajno na stol, ki se mu odlomi nogu. ne srne priti v silno zadrego in do ušes zar-deti. V takem primeru naj se zasnieje, da bo mladenić mislil. da i<? šio za nedolžno SrIo. Dekle naj nikar ne predstavi mlade-niću vsegia svojega sorotlstva naenkrat. posebno če ga ima mno^o. Zadostuje, da spozna njene sorodnike po \*rsti. Tako se bo poćutil bol] domaćega, kajti rodbina, zbirna ob prvem posetu. napravi vtis sodnega   dvora.
Dekle. ki se hoće možiti. mora urediti vse tako, da se počuti njen izvoljenec na njenem domu kakor donia. Ne sane ze prvi dan siliti vanj. da bi določila dan poroke. To priđe samo od sebe ali pa se pozneje sproži odnosno pospeši s slučajnim i opeiz-kami. Pri tem je pa potrebna največja previdnost. S takimi predlogi dekle ne srne na dan. dokler se ne prepriča, da se je mladenič že privadi] misli, ua je našel svojo življenjsko družico. ki jo hoće ohra-niti z zakonsko zvezo, ker bi mu v življenju  manjkala.
ZOROZI>R.\VN|K \   Ji:   BOLET.O
—  Ta 7!»^*oz»lravnrk m' *lrl-i  I»re/.  bolerin, kaj   ne mamica?   —   vpra.^vi   mal;t   Bottv,  ko prid**   n*l   zolx>ri!ravnika.
__Zakaj na »f. a! i te je lw>!elo? — vii-ra-
ša mati.
—  Mene  ni  bolelo.  pao   \m  rdravnika.  Za-kri-čal   je,   ko   spm   ira   u.trriznila   v   prst.
RooceveltOTa pred inUurofofHMii
Soproga ameri^kega preaklenta govori vaako aredo pred ntikro/onora amerUkonu narodu. To pa nlao predavanja., twnveć nekak&ni prijateljici pom««vki. Prva ton* Amerike obravnava z Amerićani probtam* v«alalMij«pa žiTlJmJa. Roonevonov'a prHia-ja v NatkvuU Pre«v BuikUn«: v W&ahiag-tonu, odkiarjfln koralj dobrih 100 m od Bateg* doma v sfOTesnatvu avpje tajuk*. včaflOi pa tuđi svojih prijateljev. V rartij-sko dvorano )o dvigne isto dv%ak>, hikkor druge aođekijoće. čeprav ji je dalo rav-nafceljatrr> na rm&paket&o pcmćbno iM&aVi Ob prihodu in odhorki piijmm kramija » no\-inarjv ki JUi are«a y <Mgahi m W Jih skoraj   bree  izjeme  dobro  pocnR.
Svoje govore pred mikroicAoin na.piAa bodisa sama ali pa jih narekuje svoji tajnici Thompson-Schnekierjevi. RooaeveltoA'a je at*k> dobra g^ovornica, zaxa spretno na-grlašati važna mesrta in njena, izprnx>rja.\*a je izredno jasna. Po otklajj vt*tbM irtž#-nerja, ali je bi] z njo zariovoljen. potem se pa vme v Beli fk>m, kjer ji tu«H pn^-detit pove s\roje mnenje o njenem predavanju. Za predavanja v radiu dobi me-aečno okrog 200.000 din v na-še«n iianarju. Toda ves ilenar izroči Društvu prijateljev Amerike   v   Philadelphiji.
Nfnlelja, "21*.   avgusta
8.0(): Flavta solo, igra g. Filip Bernard, pri klavirju ^'. prof. M. Lipov^ek. t>JK>: Ča.s I>or<K-iIa, spored. — 9.15: Vesel jul ran ii pozdrav (radijski orkestar). — 10.15: VVr. Kki t^ovor (u. <ir. (ivido Kani). — 10.30: Preuos spoiniu^kf v>=vtx*ano^ti /vezo l»ojev-niko\- z Hrezij, zdruieno s jK>lo£ilv)j«» in blagoslov i Unio tfMii^ljne^a kalima za skupt^n r^me-nik Slovencem — žrtvam -»veiovne* vojne. — 12.00: Spornim na -loh. Struus>a, (ploške). — 13.00: f*as, vT-*nie, porobila, ti{>oređ, obvestila. —10.15: (»reUn^-— Kor-nard: VsmVk narodnih p^^mi 8 spretni}«*• van |em radijskeija ork(»stra, po je g. Homnn Petrovfiž. — 17 00: Kmetijska ura: KnK*tij-e^ka «josf»o<larfcika navodila in iioro^ila. — 17.30: Venrki slovenskih narodnih s <pre:n-ljeva.tii'eiii ra^ij^kevia orkestra. l'ojo: udf. Pohika Županova, szdč. Hopdana Stritarjeva, ct£. .lean Franzl in Tone Pf*trov<*iA. — 19: C'ai*. vreme. porodila, u pored, obv^tila. — 19.:*0: Nar. ura: Ktika na^ih narotlnih unio-tvorov (dr. Kseinija Atanasijeviič) — l(>..r>0: Ploš«V. — -20.CH) Brah'i veseli po ftiAki po-jo, koinarju so tlant« zdrobili £lavo<. Vesele, okrotile in žalotrtn-3 prico<le iz bojev zoper koniarja. l^sedilo napisal Slanko Hi-težnik. Sodelujejo: Ra.fL ipr. družina, pev-«-i, pložčf, bolmi, fanfare, bomt<', jrranate, in vrtiljaki. Vodi: imj. Ivan Penffm*. — 21.3t>: Cas, vreme, [»oročila, spor xi, — 21.4-*»: (ila^btMia reportaža za beoijrai«ko kratko-vaJ. jjostajo \7. Slatina Itadenri (p*-vnki Iru-štvi > Drava' in ^.ladranc iz Maribora. Pan^d^liek.  .10.   aveusta
l'J.00: Pesini iz operet (plo^če). — 12.4T): Vreme, porobila. — 13.00: Cas, »porfHd, oh-v«rtila. — 13.15: Srhubertov« pftemi (plo-hlz). — 11.00: Vreme, borza. — 19.00: Prinos iz Sal7J»urga:  Mozart    Fitzaro^ ^vatbac
—   J*J.4O:   Ciis,  vreme,   jKirofila,  spored.   r»b-vestila.   Kontv   ob *2^.   uri.
Torelt.   31.   avjeasta
12.00: Odlomki iz opor d>lo.4če). — 1*2.45: VnMiio, poroT'ila. — 13.00: Cas, sporni, ob-\-cvtila. — 13.1">: Koncert ra<tijHketfa orkestra. — 14.00: Vr-m*\ bona. — 19 00: faa, vreme, porocila. -[»ore<l, oi>vp»*tila. — 19.30: Nac. ura: V'a^ in nu'*to v na£i rvarodni !»las-li (Anton Dobronif. komponi««t) Zab. — 19.50: 10 minut zabave. — JO.lO: Hibar-stvo  v   dravski   banovini   (™.   -Mojzij   ftulsraiJ.
—   'JO.'iO:    Woer   ofvretne   ala«J»e.   S^leluje
gdC\ J Mka Iirliče\-a in radijuki orkester. — 22.00: Ca-, vrevne, porocila, Apored. — J2.15: Za   ples    (p!o*Wel.
Andr« A_rmajKiy:                                                    76
Da doseže jo ta ci'i, so jim dobrodošla vsa sredstva, sleparijc, pocfkui^vanje. oderuštvo, vse je lahko in vse zajamčeno nekaanovano v tej deželi, kftr ima vsaka pokrajina na čelu velikoga sodnika, a ta združuje s^*'^jc posle s posii davčnegra ekseku-torja in policijskoara rrivnatel;SA.
—   Kaj  Kilajci  nimajo  zakonika?  — je vprašal grof de   Brancelin.
—  Zakonika ?  Se-veda gu imaj«!) in   šc  ćelo  eden najstrožjih   jo.    Kir^jci  sploh    no   priznajo   drusre kazni  kakor kuhanja v olju, počasnega davljenja, nzčetvorenja   ali   razrezan ja  telesa  na   koščke,   oe vam   zaemkrat   zadostujejo  ti  načini   kazni,   da  vas pretrese   groza.
—  Zakaj  se pa proti temu nić ne ukrene? De Mervent je vzkliknil:
-— Kdo vam pravi, da je ta zs'lron pisan za tište. ki  zakone  p"š°jo  in  po  nji>   postopajo?
—  To je senčna stran mnogili zakonikov, — se je za&mejaJ  misijonar.
—   V cplošnem  se tore i  atrinjatc  z menoj,  go-spo.i di.plcvmat ?  —  ie deja]R  !aiy Helena.
—  Ce hoćete 5 tem reci, da mi je žal, da je bHa
aa Kitajskem strmog-lavljena cezarska vlada, se stiinjajn. Ta vlada je drž?Ja v mejah pohlep po denarju in časti, ona je znala pristriči peiroti tištim, ki so se hote'i xx>\^3peti previsoko. Ne mor-cia, <ta bi bi a sama po sebi klea'na vlada, tetin. da rabimo pcfveem točen, čeptrav Miiga-ren izraz, vsak je hotel v cesarskih časift samo toliko, ko!ikor mu je   njeg-ovo   do«?toja»nstvo   dopuščalo.
Ko so pa pacKe te omejitve, pohle;; ni p 'zn.ai nobeaie meje već. Slavoh]epmeži. prinašajoči s tu-jih univerz po-lituro kuitare. od ka,te»re so si os-vo-jiti fli9fno njene napake, so si jeli poi zasia\TO ustavnosti deliti zemljo.
Optrajoč se na samozvaneera trenera 1 a m pri-dKiiujoč se njegovi karijeri, je hotel vsak ifrmed njih odrezati s^bi kos od tega gi^antskesa kolača. Odtcvi tisto tekmovanje, ki je povzrroči^o po>e^ čr-žavljanske \x>jne. bnlj operotne, ne^o uničujoće, popoino dezoTganizacijo.
—  Kaj pa vlada? — je ptipomnil de Brancelm.
—   Kakšna?  —  je  vprafei  de  Mervent   —  Na Ki-taj»kem  je vlad  +-oJiko, lotrtikor je po!itikov.  Na čelu vsake pokrajine se vrsti veriga tiranćkov, str-mog-lavljenih   takoj.  čini  30   prišli  n^   krmiho.  Njihovo edino načelo vladanja je menda: zJezi s svo-je«ra   srto^čika,   da   ga   bom mog^l   zamesti  jaz.  In njihov edini cHj je nagrabiti v banke čhn \'eč, pre-dt»o bo treba  bečati.  Podlnipljivost je postat <ir-^avna  ustanova.   Cao-Kun,  ki   je  vladal   kot   pare-zident tej čudni republiki, je ja\-no kupil svojo izvoli tev  od  parlamenta.  Vsakemu ^anu je  p|a^al štiri tisoč deterjev.
— Kaj pa armada?
—  Ah,   arma»da!   Ta   živi   sasno   v   sttatistiki   v »Ghkta Year Eooku^. V resnici se operetjii vojsko-vodje sami   prog*lasajo za   maršale.    Eden   izmed n^h, in slcer ne baš «diiji, je bivši vratar v ho-t€ilu  v  Harbanu.  Ti "vv^Jskavodlje  fio   23brali   svoje vojske iz  rasjbojnišikih  to>r>,  ropa>očiih   po  d-eidi.
—  Ti  so uveiadsL  <lot»ri  borci.
—  In  tako te  tako avaae  armaide nimajo naloge boriti se,  tetaveč tvoriti Bazno število.  Vsak iz-mei  tekmujočih maa^aaiiov  Jih  upo«iblja  kot   sredstvo   za   piritisk   ali   zatnenjavo,   leo   prodaja   srvoje usluge podifcidni, ki iMJvec ponudi.
—  S tem pa ni rečeno, A& tu* največ pJaca, — je pripomni! ode Didier »trupeno.
—   Gotovo  ne,   —  je  pntrdil   de   Mervent,    — Va^ti na  Kitajskem  je nelkaj običajnega.   da  p«re-j^e na  predjvečeo- bitke  ta ali oni general  2  vso svojo vojsko k sovražniku, ker so mu pozabdlli plaćati usluge, ali pa ker mu je ponuđil naaprotnik več. Izdajstva se sploh več ne Stejejo. Ni se doJ^o tega, ko se je pripetilo, da je eden iraned generalov umorii  svojega nasprotnika takoj,  ko je p°^" p^sal    z  njim   pogodbo  o  zaveznićtvu.    Zgodovina Kita jeke v zaAijih lotih j« tragikomedija, kjer p^e-haja g<misnost v amežnost.
—  Ktio pa piačuje vojsko? — je TpraŠal Bran-
—  Kdo? Seveda vedno le narod. Naj bo  kdor-koli na vladi usoda ljudskih množic se ne epremi-nja. Vojflkovodrje ne moreju  raapiustiii svoj« voj-ske, ćeprav nimajo denarja in zato dorvolijo svo-
jim vojakom plcaiiti. Edino, Icar i oči vojaka od to4ovaja, je unif-rirma. ć^m oblake razbojnik uniformno, postane vojak, ko jo pe. ato&e, je zopet raabojnik. Tedaj naj bo že fcdorkođi, te račune mora vedno plaćati kitajsko ljudstvo. GTof rte Bnuiceftn se je  sačudfl:
—Vidim torej. dn se bo morala Evropa v kitaj-sfltan vpraianju se marsičesa naučiti. Kaj pa sto-re vetesiite, da bi se te žalostne razmere zbo'.jša'eT
—   Velesile . . . ?
De Merventa  je  spravilo to vpraianje v  zađTe-go,   ki  se  je  je  misijonar   rasveselil.
—   r>woiite,   da   odgovorim   za   ve«,   —   je   dejaft in  obmjieBi  h  grofu je rtadal jeval:
—  Kaj pa počno velesile. £o**pod — govoHm sm-mo  o  začasnih  veleailah   tega  sveta.  Razon  prmla-ve daplofnftfslkih  not,    mimogrede    reoeaio    |)ovse9n brezaifipeanih,  nišo  stoi"ie  Se  niee«ar, in aicer zato ne, ker bi se moi-ale pred  vsako intervencija ivaj-prej   aporaacumeti   o   ciljih.   kajti   vsaka   ima   pred ocrni svoj cilj. Ne amemo pa poaafetti, da m ti d-lji nasprotujeio, kajti sporazum med velesilami je bil doatej neanogoč. Njihova borba za vpiiv onemo-goča vsak uspeh, nje same pa paralizira. Tako vl-dhn paradoks:  tako zvani kulturni narodi »o  prt>-atovoijno   odpirali   tlačiteljem   svoje  koncesije,   đa bi jim midfH zavetiSče, kjer uiivajo adaj pod var-no zašerto sadove  svojih   ropov.  In  tako tehko vidite  v  Sangliaju  ulice,   recimo   fates  Roa^i,  Great Westem Roađ in dnise. kjer imajo knane palm^e U latAjsid gospodje diJktalorjL
^~* To je anBORBol
Stran 6
»SLOVENSKI SlKOlk, grfMa, SS. a*p»ta 19S7.
______   WWI^F»  " ^f
P. V.
Diagnoza
Peter Len In Pavel Bor, oba stara samca, sta nerazdruŽna prijatelja. Nekoć sem đejal Petru Lenu:
—  Ne morem se dovolj načuditi vašemu prijateljstvu z Borom. Ali sta si Se dolgo tako dobra?
—  Sele dve leti. Ce hoćete, vam povem, kako sva se seznanila in sprijateljila. Bilo je takrat, ko se nisem pocutil zdravega in ko sem Sel k zdravniku, ki so mi ga bili priporočili kot posebno dobrega diagnosti-ka. Recimo mu Bistrovidnež. Cakal sem v Čakalnici, da bi prišel na vrsto  Pred me-noj je izginil za težko zeleno zaveso ordinacije gospod  približno  mojih  let.
Ostal je kakih deset minut pri zdrav-niku, potem sem pa  prišel  na vrsto jaz.
—  Kaj vam je?
Pokazal sem na srce: Tu ni nekaj v redu. Nepravilno utripanje srca ...
—Dobro,   takoj   pogledamo,  Slecite  se.
Blekel sem se Zdravnik me je preglede 1, mi pogledal v oči in vprašal:
—  Za Čem je umri  vaš oče?
—  Saj  sploh še ni umri. ;    — A vaša mati?
—   Moja   uboga   mamica   je   umrla   dva dni po mojem rojstvu.
—  A vaš ded, vaša babica?
—   Ne  vem,   gospod   doktor,   za   kakšno boleznijo  sta umrla   Najbrž za starostjo...
Doktor Bistrovidnež je udaril s pestjo po  mizi   in   zarohnel:
—  Kako naj vas zdravim, če vas ne poznam in Če niti ne veste, za kakšno boleznijo so umrli vaši predniki! To je... že od gile. Glavno je, da morate k specijalistu, ki vam ga priporočim in da se morate dati rentgenizirati   —   potem mi  pa  prinesite analizo moče in krvi
Vse to ni trajalo niti sedem minut. Spo-daj v veži sem dohitel debeluhastega gospoda, ki je bil pred menoj v ordinaciji Razmišljal je glasno: Posebno prijazen ta doktor Bistrovidnež ni...
—  Strinjam  se z vami, — sem dejal in ga  pozdravit.
Zapletla sva se v pogovor. Tarnal je, da ga boli želodec in povedal mi je, da je zdravnik tuđi njega vprašal. za kakšno boleznijo so umrli njegovi predniki in mu naročil, naj prinese anali7rs moče in krvi ter rentgensko sliko Predložil sem mu prisrčno:
—   Kaj   ko   bi   opravila   ta   križev   pot skupno?
—  Z veseljem. — je odgovoril rdečelični tovariš v trpljenju.
Tn naslednjega dne sva romala skupaj v lekarno in k rentgenologu. Cetrtega dne sva odšla znova k doktorju Bistrovidne-žu.
To pot sem vstopil jaz prvi v ordinacijo Zdravnik je pogledal sliko in dejal:
—  Zdaj  vem, kaj  vam je. Zadostuje en sam  pogled  na to  sliko. Vaše srce  je po-vsem  zdravo, to  je  jasno kakor beli  dan Ne  razumem  sploh.   kako  ste  mogli   priti na to misel.
—  Veste, gospod doktor... sem začel plaho,  toda  zdravnik  mi  je grobo posegel  v besedo:
—  Ce veste več kakor jaz, čemu ste to-rej  prišli  k meni?  Ponavliam. da renteen dokazuje,   da   tiči  vaša  bolezen  v  želodcu.
razumete?   Kar   poglejte!   Ali   vidite   tu debelo črevo?
—  Vidim samo nekaj roeglenega.
—  Da, ker menda ne veste, kaj je debelo Črevo.
—  Tega žal res ne vem točno.
__Vaše znanje je res žalostno. Toda jaz
ugotavljam, da vaša čreva nišo v redu in tam je treba iskati vzrok vseh vaših bo-lečin. Držite se strogo vsega, kar vam predpiSem, čez mesec dni pa zopet pridi-
te.
Počakal sem v čakalnici na debeluhastega gospoda, ki mi je takoj povedal, kaj mu je dejal zdravnik:
—  Pomislite, mislil sem, da imam bolezen v trebuhu, zdravnik mi je pa ugoto-vil razSirjenje srca. Zelodec in čreva imam čisto v redu.
Jaz sem mu pa povedal, kaj je na5el zdravnik na meni in poslovil sem se od tova risa, ki mi ga je bila usoda poslala in ki ni bil nihče drugi nego Pavel Bor, kakor ste gotovo sami uganili.
Bil sem tako zatopljen v svoje lečenje, da sem skoraj mesec dni pozabil plačati rentgenologu. Opozoril me je na to nelno z dostavo računa. Takoj sem se napotil k njemu poravnat račun. Toda zdravnika ni bilo doma in sprejela me je njegova Icpa tajnica, ki je bila videti zelo razbnrjena, ko me je zagledala.
—   Najprej  mi povejte, ali  se počutite bolje?
—  Mnogo bolje!  Storil  sem vestno vse kar mi je doktor Bistrovidnež predpisal in mislim, da sem zdaj zdrav.
—  Ah. to je siiajno — kar kamen se mi je od val i 1 od srca.
—  Kako to. gospodična?
—   Ali  vam  smem  priznati?...  sicer  oa, zdaj. ko se je vse tako dobro izteklo... Veste, zgodila se mi  je nesreća — zameniala sem   sliki,   vašo  sem   položila   v   kuverto  z imenom   nekega   Pavla   Bora,      —   niognvo sliko pa v va£o kuverto.
Prebledel sem, toda gospodični ie nr*-pomnila s komaj  zadrževanim  smshnm:
—  Sicer pa. kai za to? Nič se ni zgod'lo Oba   sta  ozdravila.
Doktorja BistrovMneža sem obiskal «V«j-pai s priiateliem Borom Ko ie naiu 7R-gledal, mu ie zažarel obraz od sam oživiti «n  vzkliknil  je:
—  No.  torej? Oba sta zopet zdrava kf-kor riba' Mar nisem trdil tega' Upam — obmil se je k meni  — da se ne bos*e *^č norčevali iz zdravniške vede.
Nisva imela poguma oropati <*a r^esrnve Iluzije, kajti oba sva se počutila z^o <in-bro.
Takn bn<=te rp7umr1i. d?» *e n^iti to skno-no doživetje za vedno nerazdružno zvečalo.
Z Jesenic
—  Zamude vlakov: V za-dnjem Času pri-hajajo   vlaki   na   Jesemce   z   znatnimi   za-mudami.   Med   njimi   tuđi  vlak  Št. 916.   ki bi po voznem redu moral privoziti na Je-senice  ob  17.45,  privozi pa  včasih ob  18. uri   ali   Sele   kasneje.   Zaradi   teh   zamud pa  trpi dostava  ^Slovenskega  naroda«  na dom   naših   naročnikov.   Prosimo   jih   da nam  to  oproste,   ker  kasnejše   dostave  ni kriva  podružnica   sJutra«   in  ne  raznaša-lec.
—  Brezposelnost popušča: V zadnjih me-secih je bilo sprejetih već stotin delavcev z  Jesenic   in   okolice  na  delo  v  tukajšnje tovarne.   Ker   je   tuđi   stavbna   sezona   na Jesenicah in v okolici zelo živahna in ker
je tuđi lesna obrt prečej podUvela, je dobilo zaposlenja lepo Stevilo wllM<ih ljudi, tako da so ie precej redki domaćini, ki so sedaj brez dela in aaslužka. Tuđi beracenje je skoraj popolnoma prenehalo. Medtem ko so si zadnja leta siromaki, brezposelni in delomrzneži kar podajali kjluke, so danes zelo redki tišti, ki hočejo živeti na tuj račun.
—   Živahna  svadbena  deimvno»t:      Pred dnevi smo porocali o živahnem gTadbenem gibanju na Jesenicah in v okolici. K temu porocilu se omenjamo, da bivso Sitarjevo, •edaj Klobusovo hido prenavljajo od tal do vrha   Hišo   ki   so  jo  razsirili  in  dvignili za eno nadstropje, bo imela v pritliCju velike trgovske lokale. Lastnik hotela »Posta^  g.  Poljsak,   pa  je  te  dni  dal  do  tal poruAiti   stranski   del   poslopja.  in   na   tem mestu gradi dvonadstropni hotel, v kate-rem  bo 28  sob  s tekoco  mrzlo in  toplo vodo.
—  NevSečne nzmere nm jeseniški pošti. Na5  postni  urad  zaradi  premajhnih  pro-storov,  prevelike preobremenjenosti in pre nizkega Stevila osebja, ne more vršiti svojih dolžnosti v taki meri kakor zahtevajo potrebe  in  čas.  Poslopje  samo  je  mnogo pretnajhno, da bi se v njem mogle urediti pisarne, ki so za gladko in nemoteno poslovanje   nujno   potrebne.   Vse   osebje   je namreč  v eni  sami sobi, v kateri je tako vrvenje  kakor v  panju.  Pri   enem  samem blagajniškem   okencu   se  drenjajo   mnogo stevilne  stranke,   ki  morajo  včasih  dolgo čakati,   preden   pridejo   na   vrsto,   še   tako sposobna in spretna uradna moć ne zmore včasih velikega denarnega prometa, če ni-ma   miru,   ki   ga   motijo   stranke,   ki   ne-strpno   Čakajo.   ker   ne   pridejo   na   vrsto, še   bolj   pa   šepa   dostava   pošto   na   dom. Pismonoše   imajo  dela  čez  glavo.   Te   dni se sploh ni mogla dostaviti pošta na Hru-šico in  k  Sv.  Križu,  kjer je polno letovi-ščarjev,   ker   je   dotični   pismonoša,   bolan. Pomisliti   je   treba,   da   število   uradov   in prebivalstva stalno narašća in da je teritorij poSte vsak dan večji. Skrajni Cas je, da   se   poštno   poplopje   poveća   in   preuredi ter se število uradnega  osebja in pismonoŠ potrebam   ui   velikemu   delokrogpu   primer-no  pomnoži.
Iz Celja
—c Celjska sokolska župu bo priredila v nedeljo 5. septembra, na predvečer rojstne-ga dne Nj. Vel. kralja Pet™ II., >tafetni tek z baklami po mestu. Začetek ob 20. Točno ob istem času bodo pri/ga'e župne cdin:ce krestjve
—c Dtz dekliška meščantka šola v Celju. Vpisovanje bo 1., 2. in 3 septembra od 8. do 12. Popravni izpit zavr>nc£a i/pita bo 31 t. m., popravni izpiti /i 1.. II. in III razred pa bodo 4. septembra ob  8   zjutraj.
—c Strela je uničila mlado z:\-lienje. Ko so 25-letna posestn;kova hčerk^ Ana Vclen-škova na Ostrožncm. njena mafi in dve sestri nalagale v četrtek okroa 15 30 na njivi blizu doma oves, jih je pri delu presenetila nevihta s hudim nalivom Pustile so delo in hitele domov. Ana Vele lškova, ki ji je b:l dež premočil obleko, je stopila v spal-nico in se prcoblekla. Nciattno ie tre>čilo v električni vod Mku hi^e . btre'a je >vi2nila po žici v V7clcn>kov<» hiUi i.i v spalnico ter na mestu usmrtila Ano Velen>kovo. Njena mati in sestr «o takoj pohitele v spalnico in sku>alc deklc snravit: k z..vesti, totia vsa pri/adevanja so bita zanian. Strela, ki je uničila mlado življenje, ie odkrušita omet na hiši, poslopja pa ni zažgaha.
—c Dve nesreći V sredo je konj brcn;l 19-letnega hlapca Jakoba Kne/a v Trobnem dolu pri Laškem v glavo in mu prebi! čelno kost. Ko se je pelja! 8-letni posestnikov sin Josip Jamnišek iz \7išnje vaši pri Vojniku s kolesom iz Vojnika domov, je p~del tako
nesrečno, da « je rlonrl de«no nogo. Pone-srečencA se  rdravit* v oeljski bolnici.
—c /zbirne lahkoatletske tekmt celjske sokolske župe za sestavo župne reprezentan-cc, ki bo tekmovaU 6. septembra na med-župnih tekmah v Zagrebu, se bodo pričele v nedeljo 29. t. m. ob 9. dopoldne aa Glaži j i.
—c Razstavo obrti, trgovine in industrije, ki je Irla v Celju od 1. do 15. t. m.. je ob-isloalo okrog 24.000 oseb, mtd njhni mnogo ino/emcev. Moralni uspeh razslave je večji nego finančni.
—c Moderen sportni stadion namerava občina zgraditi ob vzhodnem pobočju hriba sv. Joiefa v Zavodnt. Ta prostor so odobrli na zadevni konferenci na mestnem poglavarstvu v sredo tuđi zastoprriki celjske sokolske žup€. Sokolskih društev Celje-matica in Celje I. SK Celja, SK Atletike. SK Olimpa. SK Jugoslavije, pododbora Zveze slovenskih fantov in mož, SmuCiirskega kluba v Celju in tehnićnega oddelka mestnega poglavarstva.
—c Sočno lekarniško službo ima od so-bote 28. t. m. do \>tetega petka 3. septembra lekarna »Pri  orlu« na Glavnem trgu.
Iz Maribora
—   Tujskoprometna   zveza  v    Mariboru sporoća:   Minlstratvo   trgovine   je   poverilo Jugoslovansko-Madžarskemu   Privrednemu d-  d.  v  Budimpšti,  Dorottya  ulica  6.  organizacijo    in    vodstvo    informativne    in propagandne   službe      za   Jugoslavijo      na Madžarskem   tei    bo   omenjeni   biro   poslo-val  pod  naslovom;  Oficijelni turistič-ni biro Kraljevine Jugoslavije,  Budapest,  Tnj-skoproraetna   zveza   Putnik   Maribor   spo-roča   to   vsem   tujskoprometnim   organiza-cijam in interesentom s prošnjo,   da  redno dostavljajo   temu   biroju   propagandni   in reklamni  materijal.
__ Maribor dobi svojo kroniko. Na zadnji seji matiborskega mestne^a sveta je bil sprejet sklep, da mestna obiina ne bo več prispevaia k izdajanju Kronike sloven skih mest. Hkrati je bila sprožena misel. da mestna obćma prićenja sama izdajati te kroniko Maribora, ćeš. da bi to oblino manj veljalo. kakor pa prispevati k omenjeni   kroniki
__  5   senika  jv  pađel.   V  Cetrtek  z\-oeer
je padel z visokoga senika 361etni poljski dtlavec Jurij Komel s Smolnika na Pohorju Padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Na pomoć so prišli ma-riboiski reševalci, ki so nevarno poškodo-vanega moža prepeljali v mariborsko bolnico.
__   Za  Maribor  premalo   rib.  Zadnje  0a-
se je ob petkih na mariborskem trgu vedno većje povpraševanje po morskih ribah Zaradi slabega lova pa prihaja k nam vedno premalo Petrovega blagra, ki je lazprodan že v prvih jutrnjih urah. Včeraj so prodajali girice po 10, sardeli-ce po 14, ciple po 1S, očade po 18 in ka-lamaj  po 24  dinarjef  kilogram.
__   Pri   klanju   se   je   pone»rečil.   Včeraj
popoldne je bilo moštvo reševalne postaje poklicano v mestno klavnico. Tam se je pri klanju prešićev ponesrečil mesar Lazar Plevni:k. Spodsnilo mu je, da je padel na nož in si poškodoval desno oko- Zado-bil je 5 cm dolgo rano na čelo in je njegovo stanje v bolnici precej resno.
_ pod kolo. Na Glavnem trgu se je hotela zasebnica Alfonza 2;tko umakniti avtobusu. Pri tem pa ni videla kolesarja, ki je trćil v njo in }o podrl na tla. žitkova je zadobila nude notranje poškodbe tn se zdravi   v   tukajšnji   bolnici.
—   Avstrijci   krade jo  pri   nas  konje.   Te dni  je  nckdo vlomil  v hlev posestnika  Ivana  Plimuna  v  Vclki  in  ukradel  lepega  konja. Na meji nad Dravogradom so isto noč orožn'ki zas-aCili avtsrijskcga tlhotapca To-
m«i« J6r^« U Miin«lin0« n* Koroškem. kl je hotel peljati konj* preko mcje. Tihot«r pec je iipovedal, d« so v zadnjih dneh prc-peljjli preko meje ie mnogo konjev. ki se v Avstriji  zelo dobro  prodajo.
__ Se o Mariborskem tednu. Na zadnjcrt
»estanku uprave MariborskeKA tedna s prti sUvn;ki mariborhkega kulturnejja in go*p<'-darskega   iivljcnj*   je   predsednik   zadruge g. dr. Lipold poročal o moralnem in finanč-nem   uspehu   letošnj«ea   VI.   Manbor&kegi tedn*.   Iz   obširnega   porobila   je   razvidno, da   prireditev   od   leta   do   Uta   napreduje. Kako    vclikopotc/no    propa>iJnclo    vrii    zadruga   la   Mariborski   ted«n.   se   vidi   'Z   na-slednjih poda tko v: Leta 1933 je vcljaia propaganda  33.000.  leta   1934 41.000.  icta   1°35 89.000. leta  19.V) 09.000  in  leta  1937  100.000 dinar je v.   Splošni   obtvk   Manbor&kega   ted-na   je   bil   letos   /adovoljiv.   čeprav   je   bila deievna  prva  sobotm  in   nedelJA.   Ra/vesc-ljivo  je  bilo dejstvo. da  je  letos  ob:>kal» pr'reditvc  i/.redno  veliko  stevilo obiskoval-cev izven Maribora in tuđi lepo štc\*ilo ino-zemcev, predvsem seveda iz Avstnjc. Naj-močneje je biLa M«topana drav>kn banovina. r*zen  teg« >e bilo letofi tc\u mnoen ob-iskovalccv   iz   ZagreKa   in   »pluh   iz   N*\s.ke banovine, dalje iz  Beograda,  dunavske banovine, primorske banovine  in  čeki  i/  Južne   Srbije.   Omenimo   naj   firup<)   obiskoval-cev i/ Splita. Skoplja. Pirota, Sarajeva. Niša,   Rume.     Sušaka.  Šibenika.     Crikvenice, Kraljevice   in  Tuzle.   Prav   na/orno   sliko   o obsegu   leto>njc  prireditve   mini   nudijo  ste-v;lkc   sodelujočih   ra/stavljalccv.   prodaial-ccv in ostalih, ki  iih je bilo letos nad 310. Od te^a je bilo 228 sodclujoCih  i/ Maribora m   okolice,  57  iz  ostalih   krajev   naše   države in 25 iz inozemstva.
Iz Šoštanja
—  \ elenjćani grade nov g.nulni dom! I'ri-prave k»  že  komaiie.  lu;ia.T;i }v  te  lapfla. Nov   «U>ni   t*o   velika   ni   pn^torna      f»t«vl»a, okras   \elenju.   Slux.il   pa    »e   \>o   samo   naj-jwinutivnp)>n-ni   ]K>:rpl>aiii   <r;iKil«4t\ a;   d<mu»va dv«M*ana U> zd  vdenjskn cvlorjiko in 'ini^o prosveto neprecenljive  koriti, ^aj bo to piva 'Ivorana 7. odrom v  trpru. V ne<le!.K> *** je vršila    pomami ma   slovosj^ost;   blatzi»*lnvitev temelja   nnveniu   domu.   Priretiitev je   bila združena 7. dolnim/.^imini   izletom.   Kljubne-uiTiHinemu   vremenu   jf   bila   K^Hi   obirtkana-(Vrkvene   ol»rr*!e   je   opnivil  z   povnrom  *le-kan fT.   P*»tokar, pote-jn  pa *n povorili   pxc*l-so Inik  tlomaće  prasiliike or-te  «r. Stopar. <*^->ki   naoelniik ST-  dr.   Hnii^ovec  in   župni  pta-r(t-ta   g.   Koi*a^.   in   Slovenjrranica,   ki   jp   v jedmatPin  povo-ru tolmafil  namrn  in  poinen jjasilstva, ki si  prizadeva biti stalno v službi  Mižnjega,   nareda   in   dr/ave.   Po  povoni je   župni   starosta   raz'l^lil   odlikovanja   7.1a-te   in   srH>rno   kolajne   zaslu/.niTii   domaC'im <raj*ilcein.   Na   Jp/.ovnikovetn   vrtu   j**   potfm ijaraska   <lružina   domačejra  uar-ilr*ke-*T:i   dru-Mt-va   vprizorila      kome«li>»   v   treh   «lfjaniih »Maksel*,  ki   jp   l»ila  deležna   oibVlnejra   obi-ska,   pa   tuđi   aplav7„i.
—   Razstava malih živali. Tukajšnje din-štvo »Kejec malUi iivali<r se je v  kratki do-liri  evojojra  u^.pe^nejra  <«^*>toja   v   nt^ieljo  Ke ilrugić iskazalo javnosti.  Raz*jfava, ki jo J^ priredilo, je \v>em  (»okazala res  moćne« pri-zadevanje  društva,  katero  si  je  nadelo  na-loiro,   «1a   eim   l*o!j   zainteresira   prebival^tvo za korisfno^t  rejV  malih  živa li. Prir.n.iti mo-ranio. da jp bila ra/stva skrUno urrjiina  in pre<*ej   polna.   Po/onjf*-t   «*o   vzhujali   zla pm fazani,   za je i   in   papige.      Pri   kokoMh   mu«"* oiitazili  vidno  *Holj>anjp ch\  7-idnjo. *\<*n v manjšpim  oT*ppru prirejene raT^tavo. V okviru razfttave se }p vršilo tu. I i preda van jp za-stopmika   rentarale    iz   L}ut>!,unf»   in    konrm orkestra   iz  Trl>ovplj   lTpann»,  «la  bo   t.i   ne-
I   del ja društvu  v  pol»u-»lo,  ,]& \Mt že  intenziv-n^jše   i>opulari7iralo   rejn   malih  živali.
MALI OGLASI
Beseda 5O par, davek poaebe). PreJcll«, izjave beseda Dto L*—v
đaveli poaebej
Za pismene odgovore glede malih oglaaov ]e treba prllotltJ zn&mko.  —  Popustov «a male oglase ne priznamo.
Beacda 50 par, davek  posebej. NaJmanjSl znesek 8 Din
NOVOSTI perila,  obleke,   pumparice    itd. nudi ceneno:
P  R  E S  K  E R Sv. Petra c 6t 24
50 PAR ENTLANJB
ažuriranje, »ezooje zavee, peri. la monojjTamov. (jumbolc- Veli« ki taloga perja Po 6.75 Din •Juliiaiia«* GosposveUka 12. Y\
*                                              —*
ABONENTE
na dobro in poceni hrano sprej-me reetavracija >Pod skaleoc, Meetni  trg  11.                      ?O23
Beaeda 50 par, davek posebej. Najmanji mesek 8 Din
STALEN ZASLU2EK dobi oeeba, ki pristopi k brez-konkuren&nemu p o d j e t j u i manjšim kapitalom. Strokovn< znanje nepotrebno. Cenjenepc-nudb? pod >Brez rizikac na upravo lieta.                       201!
Beseđa 50 par. davek posebej. Najmanjsi znesek 8 Din
STROJEPISNI POUK Novi ve6?rni tečaj za začetnike in izvežtonce. Sprejme ee ^e nekaj učencev v oddelek ob 6. in v oddelek od pol 8. do 9. ure zvečer. Poučuje se po naj-modern?jii metodi, po deset-prstnera sistemu. Vpifiovanje in pričetek pouka 3. septembra od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure rveZer. Učna ura samo 2 din. Christofov u&ii zavod, Domobranska c .15.            2022
KITARO   POUCUJE perteklen kitarist-aolist. Ponud-be na  upravo pod Šifro  >Per-fekten  kitariste.                  2019
Deaeda 00 par, đavek pooebe). Najmanju nieaclr 8 Din
ENOSOBNO STANOVANJE event. s kabinetom, kuhinje in oritiklin išče mirna stranka brez otrok za oktober. Siguren pU5nik. Ponudha na upr. >Slov. Naroda« pod >Cisto in snaioo<
1988
PRAZNO SOBICO oddam   eni   osebi   za   150 din mesečno; poseben vbod. Mestni trp   11-I„  CigliC                 2024
ZRAČNO SOBO
s popotno oskrbo oddam dija-kinji ali uradnid. Levstikova 25-ia desno.                       3029
Beaeda 50 par, davek posebej. Najmanju znesek 8 DId
VEC CYKLOSTIL razmnoievalcev   novih,  prodam ali   zamenjam  za   druge    predmete.   Virsček,  Novo  mesto.
2008
NAJBOLJU   TBBOVELJSK1
#%premog
^\^^         bre« prmhn«
/^    &OKS, SUHA DRVA.
I.    POGAĆN1K
Bohortćeva 6 — Telefon 20—4»
24. L>
NAPRODAJ
po neverjetno ai?.ki cenj Chevrolet limuzina malo rabljen« tovorni avto Steyr i in pol tonski* Amilcar najnovejži model, 2-sedežni, pre vozni trjei-kelj, več rabljenih koles. Kar-lovška   c   4.   Ljubliana.      1807
Beseda 50 par. davek  posebej. NaJm&nJŠl znesek 8 Din
POSESTNICA
bi poroČila gospoda nad 50 let, kateri ima veselje do vrta in gospodarstva, z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo :Slov. Na-rodac  pod  »Srsfac             2021
10TV0R1TEV KAVARNE IN RESTAVRACUE
Čast mi je vljudno vabiti na otvoritev kavarne in restavracijp,
ki bo v sredo 1. septembra zvećer v popolnoma prcnovljenih
in   moderno   urejenih  spodnjih   prostorih   NaroUne   čitalnice
v Kamniku.
Postregel bom a prvovrstno pijaco, kakor tuđi z raznovrstnimi
toplimi in mrzliml jedili. Za zabavo bo skrbel znani »CitalniSki
jazz«.
Udeležite  se  otvoritvenega večera,  priporočam  se  Vam  pa
tuđi  še  za   naprej,   saj   Vam   je  gotovo   znano,   da  sem   kot
najemnik hotela >Jelen« in >Stara pošta« v Kranju in hotela
»Lončar« v Tržiču nudil najboljšo postrežbo.
JANKO BLAGNE, Kamnik
Inserirajte v „Slov. Narodu"
OtroAtd  totiCki     O v o R o i e • a,     fl   I   w     •   »   • BijDOtejilb     aotocjl,     stroj     J tn   o   d   •   t   o   *     t r I 0 i  k 1 ] i     po| retijt? )
PO ZEIjO N1ZK1 CEN1 — CEN1K1 tKAMKU i
„TRIBUN Au    F. BATJEI
LJUBLJANA« ftArtovaka oefltm 4 — Podratnftc* MAKUtOK. Aleksandrova cesta 28
Makulatura! papir
proda
oprava „Slovenskega Naroda44 Liobljasu, KaaBjeva ulica štev. s
Novoet!                                Novost!
Da nam ne bo v Ljubljani tako đolgočasno, je zopet dospela
v kavarao SmiTAR
nova, kostumirana damska kapela, ki Vam bo zaigrala slovenske, sevdalinake (bosanske) pesmi, kakor tuđi najnovejše šlagerje. SliAali boste vse, kar komu srce želi. Ob sobotah in nedeljah je kavama odprta ćelo noć. Za obilen obisk se priporoča kavama PBI »STRITARJUc
Obftn»   Ljubljana Me«uu   »»ogretMii   uvod
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je danes po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naAa ljubljena soproga, zlata mama, hči, sestra, teta in svakinja, gospa
Minka Kostanjevec
soproga privatnega u radnika
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvaske veže Zavetisca Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopalisce k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. avgusta 1937.
ŽALIMO« OSTALI
Drfofr Josip SapaaCIA — Za .Narodno tiskamo" Fran Jeran — ^a opravo In ta—tatnl đel lista Oton CSirtatoC. — Val v Ljubljani.