Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS , meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
t slolp, pcllt-vrsle mali oglasi po 1 30 ln2D,več)l oglasi nad 45 min vi&lne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir p Pri večiem o naro.ilu popust Iy. i<le ob 4 zful <->J razen pondelma in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfcvl ulici št. 6/J/Jf tlolcoplsl se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon štev. SO, upravntštva štev. 329
Političen list sa slovensKi narod
Uprava /e vKopltar/evI ul.št.S - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.0.50 In 10.349 xa lnserate, Sarafevošt.V563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunal št. 2-1.797
Nase sfaliiče.
Smrt Nikole Pašiča je sedanji izredno težavni položaj zaenkrat olajšala vsaj v toliko, da je mogel g. Uzunovič dobiti brez večjih težav mandat za sestavo vlade, katerega je že enkrat dobil, pa ga je zaradi odpora starega voditelja radikalne stranke moral vrniti.
Ni še znano, na koga se bo g. Uzunovič obrnil, da sestavi vlado, ki naj bi bila soglasno njegovemu mandatu koalicijska, in tudi ni še znano, katere parlamentarne slranke bodo njegovo povabilo sprejele, oziroma mogle in hotele sprejeti.
Stališče SLS, oziroma Jugoslovanskega kluba, ki mu je dal dr. Korošec v svoji avdi-jenci pri kralju jasnega in točnega izraza, je znano.
Položaj, v katerem se po politiki dozdaj vladajočega kurza nahaja naša država, je tako resen, da zahteva radikalne izpremembe dosedanje smeri in metod vladanja, (..enziva italijanskega imperijalizma na balkanski fronti, ki je naperjena v prvi vrsti proti Jugoslaviji, ne dovoljuje nobenih notranjepolitičnih eksperimentov v dosedanjem stilu. Naša zunanja politika je doživela popolen krah. Italija ni samo v popolnem nasprotju z duhom prijateljstva, ki je bil podlaga naših oficielnih odnošajev in pogodb z njo, za našim hrbtom pod krinko varstva albanske neodvisnosti, tamkaj uslanovila svojega protektorata, ampak nas še' pred evropskim forumom dolži osvajalnih namenov. Ako hočemo te nakane, ki naj nam odtujijo evropsko javno mnenje, preprečiti, moramo svoj mednarodni politični položaj korenito izboljšati. Dolžnost nove vlade bo morala predvsem biti, da svoje prijateljske zveze z državami male antante okrepi in preko nje inavgurira čim ožje sodelovanje z našo najbolj odkritosrčni« in najbolj naravno zaveznico Francijo. Ker imamo velike interese v območju Jadrana, oziroma Sredozemskega morja, je dolžnost naše države tudi ta, da ustvari čim najboljše odnošaje z mogočnim britanskim imperijem, brez katerega je uspešna politika v Evropi za vsako državo nemogoča. Naloga našega bodočega ministra za zunanje zadeve bo, da Anglijo, ki je danes na podpiranju Italije interesirana v prvi vrsti zaradi Turčije, pridobi za naše interese. Upo-stavitev dobrih odnošajev med Francijo in Nemčijo pa je za nas pobuda, da tudi prijateljskih zvez s to državo ne zanemarjamo in da v zvezi s tem začnemo misliti na izboljšanje našega razmerja do Rusije. In končno je po sedanjem položaju dano samo po sebi, da energično zasledujemo uresničenje pakta med vsemi balkanskimi državami v svrho zajezitve in onemogočenja tuje ekspanzije na balkanskem polotoku. Tem nalogam more biti kos samo močna avtoritativna vlada.
Kar tiče naš notranji položaj, je prva točka naša finančna, ekonomska in socialna kriza. Treba je postaviti naš proračun na solidno podlago, da se enkrat za vselej nehajo fiktivni budžeti, ki so najbolj omajali zaupanje v gospodarsko moč in sposobnosti naše države, treba olajšati davčna bremena, carine in takse, ki upropaščajo naše davkoplačevalce in ojačiti našo gospodarsko produkcijo. Skrajni čas je, da se ustanovi gospodarski svet, ki je spričo nezmožnosti, da bi politični parlament zmagoval te naloge, edini vstanu povzdigniti naše gospodarske sile. Neobhodno bo tudi, da se najame vnanje posojilo, ki more edino razbremeniti naš budžet, iz katerega so šle dozdaj vse investicije. To pa je zopet v zvezi z ojačenjem našega ugleda nazunaj. Neločljiva od naše gospodarske sanacije je rešitev socialne krize, pod katero ječe vsi stanovi, v prvi vrsti pa delavski stan, ki že osem let zastonj čaka na izpopolnitev socialne zakonodaje.
Vseh teh nalog ni mogoče izvršiti brez dobre uprave, ki se mora osvoboditi vseh ko-ruptivnih in partizanskih vplivov ter postaviti na bazo stroge zakonitosti, poštenja in discipline ter službene stalnosti. Zato treba vlade samih poštenih, avtoritativnih in delovnih mož, ki bodo imeli zaupanje ljudstva. In ker je v sedanjem momentu aktualno uresničenje ljudske samouprave, bo morala nova vlada nemudoma v okviru ustave pristopiti k izboljšanju tozadevnega zakona, da bodo novoizvoljene samouprave sploh mogle funkcijonirati ter ne bodo predstavljale samo dragega, pa mrtvega mehanizma, ki ne bi izpolnjeval svoje naloge. Vsak režim, ki hoče izpeljati našo drŽavo iz njene sedanje težke vnanje in notranje krize, se bo tudi moral tesno naslanjati na parlament, kojega poslovnik je treba iz-premeiiiti, da bo lažje in hitreje ter uspeš-
nejše funkcioniral, da se ničesar ne bo delalo brez parlamenta in da bo le ta v resnici strog kontrolni organ, s katerim bo vsaka vlada morala v najtesnejšem stiku sodelovati.
Osnova vsega bodočega vladnega delovanja pa mora biti politika narodnega sporazuma, ne pa politika hegemonije enih ali pa medsebojnega varanja, kakršna je bila ona politika, ki so jo v zadnjih letih po krivici krstili za politiko »narodnega sporazuma«. Politika narodnega sporazuma ni mogoča brez faktičnega usmerjenja državne politike v tem pravcu, da se bodo čutili Srbi, Hrvati in Slovenci drug drugemu popolnoma enakopravni. Različne nacionalne državne, edinstvene in
druge teorije ne morejo rešiti naše države iz njenega današnjega kritičnega položaja. Glavni naš notranji problem je gospodarski, da se ljudstvo reši sedanje bede; naš zunanji problem pa potrebuje vlade z veliko avtoriteto in jasnim programom, ki bo oprta na Srbe, Hrvate in Slovence na zunaj v resnici predstavljala sporazumno voljo jugoslovanskih narodov, svobodno zedinjenih v tej državi.
Kdor tako ne misli, ta ne bo sposoben sestaviti krepke in trajnejše vlade. Vlade, ki ne bi imela teh smernic, slovenski narod ne bo mogel podpirati. Take vlade tudi država ne bo prenesla. Potem bo treba najti drugi izhod, o katerem je tudi govoril naš voditelj.
a sestavo nove vlade Uzunovič.
TRIFKOVIČ V AVDIENCI PRI KRALJU.
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Posvetovanja krone z voditelji parlamentarnih skupin so se danes, dopoldne končala, nakar je Nj. Vel. kralj ob 4. uri popoldne poklical k sebi predsednika narodne skupščine gosp. Marka T r i f k o v i č a , da z oziroln na znani rezultat posvetovanj zve za njegovo mišljenje in predloge o osebi mandatarja krone. Takoj nato je bil poklican g. Uzunovič. Njega je krona označila kot svojega mandatarja za sestavo nove vlade. Gosp. Uzunovič je izjavil časnikarjem, da je dobil mandat radi tega, ker je to predlagal kroni skupščinski predsednik.
IZJAVA UZUNOVIČA O ZNAČAJU NJEGOVEGA MANDATA. — NJEGOV MANDAT JE ŠIRŠA KOALICIJA STRANK.
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Takoj po avdijenci skupščinskega predsednika gosp. Trifkoviča je Nj. Vel. kralj poklical v dvor bivšega minstrskega predsednika g. Uzunoviča, ki se je pri Nj. Vel. kralju kratko časa mudil. Ko je odhajal iz dvora, je izjavil, da je dobil mandat, in dal sledečo izjavo:
»Nj. Vel. kralj je po končanih konzultacijah zastopnikov parlamentarnih skupin in predsednika narodne skupščine na- predlog skupščinskega predsednika poveril mandat za sestavo nove vlade meni. Ker sem pred par dnevi imel mandat, ki ga iz znanih razlogov nisem mogel izvršiti, sem mnenja, da je treba naglasiti, da bodo delovni program in osnovne linije politike ostale isto. Razlika med bivšim in sedanjim mandatom pa je v tem, da je prvi mandat imel za nalogo samo potrebno rekonstrukcijo. Sedanji mandat ima širši temelj. Pri izvrševanju tega mandata bom postopal po sledečem redu: Jutri zjutraj bom najpreje stopil pred radikalni klub. Obvestil ga bom o svojem mandatu in ga prosil za zaupnico. Ako bom dobil zaupnico, bom nadaljeval svojo nalogo ter se posvetoval o položaju z voditelji parlamentarnih skupin po vrsti, kakor so se v dvoru vršile konzultacije. Nadejam se, da me boste pri tem poslu tudi vi podpirali.«
ZAKAJ JE TRIFKOVIČ PREDLAGAL UZUNOVIČA? — RADIKALNE INTRIGE?
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) V političnih krogih ni presenetilo dejstvo, da je g. Uzunovič dobil mandat, pač pa to, da ga je predlagal g. T r i f k o v i č. Gosp. Marko je že dolgo gojil skrito željo, da bi to častno in odgovornosti polno mesto dobil on. Na to je tembolj računal, ker je znano, da je užival popolno zaupanje pokojnega Pašiča. Na pogrebu je g. Trifkovic v svojem govoru to prav lepo povedal. Ta njegov govor se je splošno smatral kot kandidatura za vodstvo radikalne stranke. Kakšni motivi so torej vodili gosp. Trifkoviča, da je predlagal g. Uzunoviča? Nekateri mislijo, da je na današnji avdienci, ki je trajala skoro dve uri, tudi skušal doseči mandat za sobe. Ko je pa uvidel, da drugi suvereni Čimtelj za to ni razpoložen, se je odločil za storjeni korak. Drugi so mnenja, da je storil to iz čistih računov. Gosp.Uzunovič mora sedaj pred radikalni klub. Z ozirom na Pašičevo oporoko in na svoj nastop po ostavki svoje IV. vlade, bo moral g. Uzunovič razviti svoj program v tej smeri, da misli sestaviti vlado brez radičevcev. S tem bi si svojo nalogo znatno oležkočil. V nasprotnem slučaju najbrže ne bo dobil popolnega zaupanja. Tudi je lahko mogoče, da bo na jutrišnji seji radikalnega kluba doživel neuspeh. S tem bi se njegova usoda zapečatila in en pretendent na vodstvo radikalne stranke bi bil obglavljen. Pri tukajšnjih metodah politične borbe to tudi ni izključeno.
UZUNOVIČ NI VEZAN NA DOSEDANJO KOALICIJO. - IZKLJUČENA JE SAMO PRIBIČEVIČEVA STRANKA. - UZUNOVIČ MORA NAJPREJ PRED SVOJ KLUB.
Bolgrad, 14. dec. (Izv.) Sam mandat g. Uzunoviča je precej nejasen. G. Uzunovič ga je v svoji izjavi označil s tem, da je naglasil razliko med poslednjim in današnjim mandatom. Poslednji mandat, katerega je moral radi nezaupnice v klubu vrniti, se je glasil samo na rekonstrukcijo. Vlada bi ostala sestavljena od istih dveh strank, samo nekatere osebe bi se spremenile. Sedanji mandat pa ima širši temelj. In sicer naj bi se tudi spremenila vladna koalicija. Na sodelovanje dosedaj koalira-nih strank ni vezan, marveč je odvisno od mandatarja krone, s katerimi strankami bo sestavljena vlada. Tudi ni potrebno, da bi sestavil vlado samo z dvema strankama, marveč ravno z ozirom na to, ker je treba sestaviti vlado na širšem temelju, mora biti v njej več strank. G. Uzunovič bo že jutri pričel izvrševati svojo nalogo. Najprej bo stopil pred radikalni klub. Če bo tam dobil zaupanje, bo začel pogajanja z vsemi strankami, katerih voditelje je krona poklicala na sodelovanje. Dosedaj je gotovo, da je edino stranka g. Pribičeviča brezpogojno izključena i z vseh kombinacij. Katere stranke pa bodo voljne dati pristanek za sodelovanje v vladi g. Uzunoviča, pa je seveda odvisno od njegovih predlogov in njegovega programa. Dosedanji njegov program in dosedanja njegova politika sta se izkazala kot nesposobna in kot slaba za državo in ljudstvo, in sta doživela popolni neuspeh. Posebno neuspehi v zunanji politiki so takšne narave, da je morala poslednja Uzunovičeva vlada podati ostavko. Z ozirom na to bo dolžnost g. Uzunoviča, da v teku pogajanj z voditelji parlamentarnih skupin poda tudi jasne in določne smernice za svojo bodočo politiko. Obenem pa mora dati jamstva za uspešno in hitro delovanje. V svojem delovanju tekom šestih mesecev, ko so njegove štiri vlade bile na upravi države, je pokazal zelo malo ali nobenega uspeha.
STALIŠČE DR. KOROŠCA: AVTORITATIVNA VLADA Z JASNIM GOSPODARSKIM PROGRAMOM IN UGLEDOM NA ZUNAJ.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Stališče strank, ki naj bi stopile v vlado, je jasno. Njih stališče je razvidno iz komunikeja, ki je izšel o avdi-encah voditeljev. Posebno je jasno stališče našega voditelja g. dr. Korošca. Oslali voditelji so pri reševanju sedanje težke krize gledali predvsem na politični program, naš voditelj pa je takšen političen program postavil na poslednje mesto. Na prvo mesto je postavil program, ki je nujna zahteva današnjih težavnih časov: gospodarsko, finančno, socialno avtoritativna vlada nazunaj in naznotraj. Dosedanji razvoj krize je dal našemu voditelju prav. Tudi drugi suvereni činitelj je sprejel njegovo tezo, da je treba politična vprašanja postaviti v drugo vrsto in da je državi potrebna vlada, ki bo rešila te pereče probleme.
Od nastopa g. Uzunoviča je odvisno, ali bo kos njemu naloženi častni, vendar zelo težki nalogi.
DANES SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Podpredsednik radikalnega kluba je z ozirom na mandat g. Uzunoviča in njegovo prošnjo sklical sejo radikalnega kluba jutri ob 9 dopoldne
VLADA SE PRED DVEMA ALI TREMI DNEVI NE SESTAVI.
Belgrad, 14. dcc. (Izv.) Z ozirom na to, da sc jO pričela kri/'ii po XJ/>uiiovicevi vrnitvi mandata razvijati povsem parlamentarno, se
misli, da še kake dva ali tri dni ni pričakovati sestave nove vlade. Mandatar krme se bo moral namreč v slučaju, če bo dobil od radikalne stranke zaupnico, posvetovati z voditelji posameznih parlamentarnih skupin, kar bo gotovo trajalo en ali dva dneva. Po sestavi nove vlade se bo najbrž vršila ena skupščinska seja, nak ar bi se skupščinske seje odložile na čas po oblaslnih volitvah.
G. RADIČ BI RAD, DA BI GA SLS POSNEMALA...
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Iz Uzunovičevih krogov so se proti večeru razširile vesti, da b« povabil na sodelovanje ludi g. dr. K o r o š c a. Vendar pa se pravi, da se bo pri tej priliki zahtevalo, da se mora Slovenska ljudska stranka odreči svojemu upravno-pravnemu programu. Ta zahteva se utemeljuje tudi s tem, da je to zahteval tudi g. Stjepan Radič, češ, da se mora tudi Slovenska ljudska stranka ravnotako odreči svojemu programu, kakor se je on odrekel, ne samo temu delu svo. jega programa, marveč celokupnemu programu.
NADALJNJE KONZULTACIJE KRONE.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) V dvoru so so danes nadaljevale konzultacije načelnikov parlamentarnih skupin. V avdienco so bili sprejeti: predsednik muslimanskega kluba, podpredsednik Jovanovičevega kluba in g. dr. Nikič v imenu svojega kluba. O njihovih avdi-encah je predsedništvo ministrskega sveta izdalo sledeče obvestilo:
I.	G. dr. Mehmed S pa h o je predlagal isto rešitev krize kakor g. Davidovič.
II.	Mišljenje g. Velje Vukičevičaj Sestaviti vlado, ki bo izvedla ozdravitev težke krize in pobijanje korupcije ter nujno izena-čenje zakonodajstva. Vpeljati hitrejšo in vestno upravo in s tem ljudstvu povrniti zaupanje v njo. V zakonodajnem delu s strogo strokovno, strankarsko neokuženo upravo izvesti naj-večje varčevan je v vseh panogah državne uprave. V nasprotnem slučaju volitve.
III.	Mišljenje g. dr. Nikiča: Za delov-no vlado, ki bo resnično in lojalno izvajala politiko narodnega sporazuma.
OST PROTI RADIČEVCEM.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) V izjavi g. Uzuno. viča je značilno njegovo naglaševanje o razliki med obema mandatoma, iz česar se vidi prikrita ost proti radičevcem.
RADIČ SE BOJI VOLITEV IN JE ZA BREZPOGOJEN VSTOP V VLADO.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad g. Stjepan Radič, ki je časnikarjem radodarno izjavljal svojo odločno pripravljenost za vstop v vsako vlado. Obenem se je od. ločno izjavil proti volitvam, češ, da niso potrebne.
Po Pašičevi smrti.
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Kakor znano, še Pašičeva grobnica ni gotova, in so krsto z njegovim truplom položili v cerkev na pokopališču. Danes se je sklenilo, da se prenese Pašičevo truplo iz cerkve v grobnico v četrtek ob 11. uri dopoldne. Takoj nalo se bo sestal glavni odbor radikalne stranke, ki bo sklepal o vseh težkih in perečih vprašanjih, ki so nastala po smrti Nikole Pašiča, dolgolet nega voditelja radikalne stranke.
Miloščinarji južne železnice,
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Svojoč^sno je poslanec g. Anton Sušnik poslal na železniškega ministra vprašanje radi iniloščinar-jev bivše južne železnice. Na svoje vprašanje je dobil od železniškega ministra g. Vr.se Jovanoviča naslednji odgovor: »Gospod poslanec! Na Vaše vprašanje glede milošči-narjev bivše južne železnice mi je čast Vas obvestiti, da sem izdal odredbo, da se miloščine tudi nadalje izplačujejo uslužbencem bivše Južne železnice, ki imajo pravico, od dne, ko je bilo ustavljeno izplačevanje in po predpisih, ki veljajo pri bivših uslužbencih Južne železnice v smislu čl. 7. in 16. rimskega pakta o južni železnici. Izplačevanje se bo pričelo, či m se bodo zbrali vsi potrebni podatki in čim bo dana finančna možnost.«
VELIKA EKSPLOZIJA V MOKSV!
Moskva, 14. decembra. (Izv.) Kakor poročajo iz Odese, je pri vojaških vajah eksplodiralo artiljerijsko strelivo, ki je bilo še izza svetovne vojne zakopano v zemlji. Pri eksploziji so bile ubite štiri osebe, lo ua je bilu ramenih.
Ob Ženevi.
Pravkar so se v Ženevi dovršila posvetovanja in Nasedanja, ki so končno razvozljala zadnje vozle v skoroda nepreglednem kompleksu francosko-nemških spornih vprašanj, nastalih z versailleskim mirom. Kar so ie zdelo vsaj za dogleden čas neizvršljivo, se je zgodilo: med Francijo in Nemčijo je vsaj načelno dosežen popoln sporazum in tako francoski k alt o r nemški zunanji minister sta se z zadovoljstvom v srcu vrnila v svoji deželi. Iu kar je glavno: Ogromna večina obeh narodov je sprejela uspehe ministrov z enakim zadoščenjem in priznanjem.
Kako se je zgodilo to čudo? T o s o p r v i veliki sadovi mirovne ideje, ki je dobila v Društvu narodov in njegovih ustanovah svoj stalni avtoritativni forum, to je storila Ženeva.
O konkretnih podrobnostih francosko-nemškega sporazuma smo sproti poročali odnosno poročamo na drugem mestu. Tu hočemo obrniti pozornost le na mednarodni pomen tega dogodka samega ob sebi, še bolj pa kot dokaza, da Ženeva kot sedež Društva ua-rodov ni prazna beseda ali lepa kulisa, za katero bi bila etablirana le navadna zavarovalnica zmagovitih velesil, marveč da je Ženeva životvorna ideja, ld osvaja narode in odpira človeštvu pot v čisto nov, višji, boljši srečnejši razvoj. Tega so se najgloblje zavedali zunanji ministri sami, ki so v Ženevi sodelovali, kar je odsevalo iz njihovih dejanj in kar so opetovauo jasno in z vsem povdarkom povedali. In v imenu celega človeštva je govorilo Oslo, ko jo Ženevi odnosno možem, ki avtoritativno uveljavljajo njenega duha, poklonila Noblovo mirovno nagrado.
Sprava med Berlinom in Parizom je zgodovinski dogodek prve vrste, je prva odločilna zmaga v nekrvavi svetovni vojni za mir. Ako sta se ta dva velika, tako strašno drug drugemu v živo meso zagrizena naroda pobotala brez pridržka in iskreno, tedaj je gotovo, da svet mir v resnici hoče. In če je temu tako, potem je gotovo, da bo solidarno nastopil proti vsakomur, ki bi te splošne volje ne spoštoval in bi iz nacionalnega, takoimenovanega »svetega egoizma« hotel kršiti mir.
Zato moremo tudi Jugoslovani z veseljem obhajati izid zadnjih ženevskih konferenc. Prav v teh dneh se je sicer izza naše jugozapadne meje grozeče pomolil imperialistični rimski meč, toda zavedamo se svoje pravice in zanašamo s» na Ženevo! Vemo, da ima naša nasprotnica Italija tam mogočne zaščitnike, katerih naklonjenost zna njena, v pretkanosti nedosegljiva diplomacija mojstrsko izkoriščati; toda če se je morala Nemčija odpovedati Alzaciji-Loreni in če je Francija pristala na to, da se njenemu rivalu, s katerim se je borila ua življenje in smrt, snamejo vse vezi in se sme zopet popolnoma svobodno kretati — potem naj Italija no misli na osvajanje Balkana! Iz angleškega nasprotstva proti Rusiji je sicer zaenkrat skovala tiransld pakt, toda ljuto se moti, ako misli, da bo mogla ta pakt tako izkoristiti, kakor bi hotela njena lx>lestna imperialistična pohlepnost. Mislimo, da Italija to že dane3 ve, odtod njena besnost, s katero se zaganja proti nam. Vsekakor se nam zdi v svojem naravnem besu simpatičnejša nego tedaj, kadar pribija k nam pod masko svoje blagonaklonjenosti in polna gladkih in medenih besed. Njeni sedanji strupeni napadi, ki so naperjeni v prvi vrsti proti srbskemu narodu, jo najbolje izdajajo, kako hinavsko je bilo njeno laskanje preje, dokler je menila izigravati Srbe proti Hrvatom in Slovencem v svoje sebične namene. Ta machiavelistična italijanska igra je sedaj razkrinkana in razbita. In to smemo Jugoslovani vknj žjti kot znaten in pomemben politični activurn.
Razkrinkana in razočarana bi nas Italija sedaj rada pred svetom obrekla, kakor da smo mi imeli osvajalne namene proti Albaniji, kakor da smo mi povzročili sedanji konflikt, sedanjo napetost na Balkanu! Gorostas-nost in perfidnost takega poizkusa je vsakomur jasna in z njim Italija ne bo imela sreče. Tem manj, ker istočasno, ko rovari na Balkanu, izziva in šari s svojim orožjem tudi proti lastni latinski seslri — Franciji 1 Tudi tu se je Italija razgalila pred vsem svetom kot država, ki še vedno operira v zunanji politiki z machiavelizmom in kovarstvom in pri tem nikogar ne štedi. Preznačilno za njeno politi**-no moralo je dejstvo, da je skušala v dneh končnih odločilnih pogajanj in težkih žrtev dobiti na svojo plat Nemčijo in se z njo zve-zati proti Franciji. Tako je padla v hrbet tudi Franciji. Najsi je pri tem dosegla navidezen uspeh, naj se je navidezno rešila iz osamljenosti — nemški narod si bo najbrže dvakrat premislil, da bi zaradi italijanskega zavezništva žrtvoval iskrene odnošaje s Francijo in slovanskimi narodi, ki stoje za njo.
Mi trdno upamo, da sedaj ni več daleč čas, ko se bosta pobotali tudi Francija in Rusija, čas, ko vstopi v kolo evropskih demokracij tudi Rusija. Potem se bo razmerje ob sebi izpremenilo.
A neglede na vse drugo se trdno zanašamo, da bo duh Ženeve, duh mednarodne solidarnosti v bodoče onemogočil, da bi trium-firala machiavelistična diplomacija nad interesi drugih narodov na škodo mir« in mednarodne blaginje.
Sklepi konference zunanjih ministrov.
Zcmeva, 14. dec. Na konferenci peterih zunanjih ministrov: nemškega, belgijskega, francoskega, britanskega, italijanskega in japonskega, ki se je sešla v nedeljo zvečer, se je dosegel končni sporazum glede še nerešenih vprašanj. 0 izidu je izšlo uradno poročilo, ki uvodoma z zadovoljstvom naglaša, da se je posrečilo rešiti preko sto spornih vprašanj, ki so preostala iz leta 1925; samo dve vprašanji: glede nemških trdnjav na poljski meji in izvoza vojnega materijala sta ostali še nerešeni. Našel pa se je način za njih sporazumno rešitev, in to na podlagi sledečih sklepov:
1.	O vprašanju trdnjav in vojnega materijala ho nadaljevala diplomatična razpravljanj poslaniška konferenca. Podali se bodo novi predlogi, da se rešitev pospeši in olajša.
2.	Dokler se ne doseže končnoveljavna rešitev, se vsa trdnjavska dela ustavijo, ne da1
bi stranki opustili svoje pravno »tališče.
3.	Medcaverniška vojaška kontrolna komisija se dne BI. januarja 1927 ii Nemčije umakne. S tem dnem se uveljavi člen 213 ver-sailleske pogodbe v zmislu sklepov Društva narodov.
4.	Če do tega dne navedeni vprašanji
proti vsemu pričakovanju še ne bd bili sporazumno rešeni, se predložita svetu Društva narodov.
5.	Za vsa vprašanja, ki so v »vezi z reševanjem navedenih dveh vprašanj, more vsar ka v poslaniki konferenci zastopana vlada dodeliti svojemu poslaništvu v Berlinu tehničnega izvedenca, ki bo mogel imeti stike b pristojnimi nemškimi oblastmi.
Zapisnik so podpisali :Chamberlain, Briand, Stresemann, Scialoja, Ishii in Vander-velde.
ZadovoSjjnost v Parizu in Berlinu.
Pariz. 14. dec. Ministri, ki so prihajali z nedeljske seje ministrskega sveta, so izjavljali nasproti časnikarjem, da so z Briandovi-mi naznanili iz Ženeve zelo zadovoljni. Painle-ve je nnglasil, da se je zopet storil velik korak naprej do miru. Notranji minister Sarraut je zagotovil, da je vsa vlada popolnoma edina z Bnandom in je njegovo srečno ureditev soglasno odobrila. — I/.vzemši glasila skrajne desnice, pozdravlja tudi francosko časopisje ženevske sklepe kot primerne in srečne. Z zadoščenjem naglaša, da je zmagal locarnski duh in da sta z rešitvijo zadovoljni tudi fran-ooski zave/nici Poljska in Češkoslovaška.
Berlin, 14. dec. Včeraj se je pod predsedstvom kanclerja dr. Marxa sešel ministrski svet, ki je razpravljal o uspehih ženevskih pogajanj. Tostvarno poročilo je ministrski svet soglasno in z zadovoljstvom sprejel na znanje in izrekel dr. Stresemannu za njegovo uspešno delo zahvalo.
Berlin, 14. dec. V tukajšnjih političnih krogih so z izidom ženevskih pogajanj zelo
zadovoljni. Naglašajo, da se vojaška kontrola dne 31. januarja brezpogojno ukine. Tehnični strokovnjaki berlinskih poslaništev ne bodo imeli nikakih kontrolnih pooblastil. Vojaška kontrola preide na Društvo narodov, a ne bo izvajalo nikake stalne kontrole. Samo glede zadnjih dveh nerešenih vprašanj je nemška delegacija v zadnjem trenutku odstopila od svoje prvotne zahteve, da naj se predložita razsodišču in pristala na to, da odloči o njih Društvo narodov.
VTIS ŽENEVSKIH SKLEPOV V LONDONU.
London, 14. dec. Tukajšnji listi beležijo izid ženevskih posvetovanj z zadovoljstvom, vendar pa opozarjajo na še nerešeni vprašanji. »Daily Telegraph« naglaša, da si je Nemčija s svojo lojalnostjo pridobila splošno zaupanje, kar pomenja novo pot do miru. Nemčija pa mora proti vojaškim organizacijam krepko nastopiti, kar je nasproti Društvu narodov obvezana.
SSreseman o pomenu Društva narodov.
Ženeva, 14. dec. Dr. Stresemann je v nedeljo zvečer podal časnikarjem svoje izjave. Rekel je, da mora v vseh taborih prevladovati čuvstvo velikega zadovoljstva nad pravkar zaključenimi posvetovanji. Osebni stiki, ki jih je ustvarilo Društvo narodov, so izredno dragocena pridobitev. Zunanje ministre je prevevala najboljša volja, da se v po-lni meri poslu-
! žijo novih metod politike, katere nosilec je t Društvo narodov. Osebno zaupanje, ki ga goje j med seboj, hočejo prenesti na svoje vlade in svoje narode, biti hočejo nositelji misli mirne obnove Evrope. Svetovna vojna bi bila morda izostala, ako bi bila že prej obstojala ta oblika ■ osebnega sodelovanja in pora/govora.
Brzojavke med Rimom in Tirano.
Rim, 14. decembra. O priliki ratifikacije tiranskega pakta je poslal predsednik albanske republike Ahmed Zogu italijanskemu kralju brzojavko, na katero je kralj takoj odgovoril Mussolini ju je poslal Ahmed Zogu sledečo brzojavko: »Z izrednim veseljem ugotavljam, da je sklep italijansko-albanske prijateljske in jamstveno pogodbe dokaz Vaše lojalne in dalekovidne politike nasproti moji deželi. Ko ste na ta način opredelili iskrene in nesebične namene plemenitega italijanskega naroda nasproti njegovi albanski sestri, ste venčall mirovno delo in s tem znatno doprinesli utrditvi vezi tradicionelnega prijateljstva, ki obslojajo med obema narodoma.«
Mussolini je odgovoril: »Čuvstva lojalnega prijateljstva in skupnega hrepenenja po miru, ki prevevajo italijanski in albanski narod, so našla v nedavno podpisani arbitražni pogodbi trajno iu odkritosrčno okrepitev.« Nadaljnje fraze govore o miroljubnem in plo-dovitem sodelovanju.
Albanski dementi.
Rim, 14. decembra. Tukajšnja albanska legacija objavlja izjavo, v kateri pravi, da je pooblaščena kategorično zavrniti vesti, da se je med Italijo in Albanijo sklenil tudi vojaški pakt, kot popolnoma neresnične.
ItalPanska „ioos!anica".
Rim, 14. dec. Oficiozna Agenzia Štefani razširja nenavadno robato poroSilo na nasltiv Jugoslavije. Uvodoma omenja razburjenje v Jugoslaviji in protiitalijnnsko pisanje listov ter pripominja, da to razburjenje opravičuje in podpihuje francosko časopisje. Nasprotno pa — nadaljuje Štefani — merodajni angleški krogi potom Reuterja in resnejših listov priznavajo, da tiranski pakt popolnima odgovarja lor rns';em duhu. »Pravice Italije nasproti Albaniji — pravi dalje Stefnnt — so priznale velesile leta 1921, ko so italijanske čete zapustile Albanijo. V zadnjih dneh podpisana pogodba je enostavno potrdilo diploniatičnih dogovorov iz leta 1921.«
Dalje pravi Štefani: »Vzbuja se sum, da se Jugoslavija zato tako razburja nad pogodbo, ki jamči teritorijalno nedotakljivost Albanije, ker je sama mislila na to, da se nekega dno polasti Severne Albtnijo s Skadrom. Po toj pogodbi je ta sen belgrnjskih osvojevalcev za vedno propadel.« Dalje govori Štefani o »pustolovskem duhu Srbije« in poziva Brian-da, ki da je dobil Noblovo nagrado in toliko govori o miru, da nasvetu je gotovemu delu francoskega časopisja, naj urirtlj^
OB BRIANDOVI VRNITVI V PARIZ.
Pariz, 14. dec. (Izv.) Včeraj zvečer je prispel v Pariz zunanji minister Briand. Na bonskem kolodvoru ga je pričakovala skupina 1 rojalistov, ki so demonstrirali proti Briandu. ! Radi tega je intervenirala policija, ki Je are-I tirala 20 oseb. Brianda je pričakovala na kolodvoru tudi delegacija železničarjev, ki mu je izročila šopek cvetlic, ovit z modro-belo-rdečim trakom z napisom: Velikemu umetniku miru,
FRANCOSKI PRORAČUN V RAVNOTEŽJU.
Pariz, 14. dec. V včerajšnji seji senata je proračunski poročevalec Henry Cheron izjavil, da je proračun dosegel ravnotežje; inflacija je končnoveljavno odstranjena. Vrednost franka se je v zadnjih petih mesecih podvojila.
|	SESTANKI DRŽAVNIKOV.
London, 14. dec. (Izv.) »Daily Cronic« poroča, da se bosta Stresemann in Mussolini sestala o božičnih praznikih na italijanskih jezerih, da podpišeta italijansko-nemško pogodbo, ki je bila že v pondeljek zvečer para-| firana v Ženevi. Baje se bodo začetkom janu-
1 arja 19.'7 sestali tudi nemški in poljski delegati, da razpravljajo o težavah in nesoglasjih, ki so doslej ovirala nemško-poljsko zbližan je.
NEMŠKI DEMENTI GLEDE OBOROŽEVANJA IRSKE.
Berlin, 14. dec. (Izv.) Ministrstvo državne , brambe je nasproti včerajšnjim vestem, ki jih prinaša »Manchester Guardian«, sporočilo, da ni Nemčija poslala Irski nobenega orožja.
JAPONSKI CESAR UMIRA.
London, 14. decembra. (Izv.) Po poročilih iz Tokia je zdravstveno stanje mikadovo obupno. Ni nobenega upanja, da bi mikado ozdravil.
ENERGIČNA DEMONSTRACIJA JUŽNOTIROLSKIH MATER.
Innsbruck, 14. dec. V St. Walburgi na Južnem Tirolskem so matere vprizorile šolski štrajk kot protest proti načinu, kako se decl podajal »seksualni pouk«. Šolsko vodstvo je povabilo starše na odgovor. Na določeni dan so se zbralo pred šolo vse matere in glasno protestirale proti pohujševanju otrok. Do sto mater je udrlo v šolo, kjer so strgale s sten slike, namenjene seksualnemu pouku, in jih uničile. Učiteljstvo je poklicalo karabinjerje, ki so nekaj žensk odvedli v zapor.
NAJVEČJI VISEČI MOST NA SVETU.
Newyork, 14. dec. (Izv.) V kratkem se prične z graditvijo mestu Newyork-North -Rl-ver. Delo bo trajalo pet let; stroški so preračunani na 50 milijonov dolarjev. To bo največji Viseči mOat S Veta,
A Voditelj naših samostojnežev Stjepan Radič, predsednik stranke, v kateri sedi g, Pucelj, je predvčerajšnjim pred svojim odhodom v Zagreb dal časnikarjem Izjavo, v kateri pravi tudi to-le: »V to (novo) vlado lahka eventuelno gredo tudi Slovenci, ali ne klerikalci. Kar se tiče tega stališča proti klerikalcem, se je zadnji čas dogodilo nekaj, kar je silno važno. Kardinal Gaspari je izdal novi kodeks, po katerem se naša katoliška cerkev imenuje »ecclesia latina«. Po tem bi bili katoliški Slovani, Hrvati, Slovenci in Poljaki sedaj Latini. To pa je neokusnost. Drugo, kar je ravno tako važno, je, da se zahteva, da bodi papež vrhovni poglavar cerkvenega imetja. Cerkev more dobiti samo maksimum. Ves naš (zagrebški) kaptol more dobiti maksimum, eventualno supermaksimum in sedaj zahteva vsak tridesetih naših kanonikov po en maksimum. Če mi pristanemo na to, da bi bil rim« skl papež lastnik in vrhovni gospodar cerkva-nega imetja, bi to pomenilo, da mi postanemo papeška kolonija, to pa ne sme ln ne more biti. Tretje vprašanje pa je najvažnejše in najhujše. Oni (Gaspari) zahtevajo, da se ukinejo mešani zakoni, češ, da ti zakoni ne veljajo. V tem smislu je. izdana neka naredba. Če pravoslaven vzame katolikinjo in katolik pravo-slavko, pravijo, da to ni zakon, ampak prllež-ništvo. To ni neumnost, ampak infamija. To nasprotuje načelom krščanskega nauka.« To so Radičeve besede. Radič je torej prevzel mesto Pribičeviča vlogo kullurnobojnega napadalca na katoličanstvo v našt državi. V tej svoji izjavi Radič ne napada SLS, tudi ne posameznih popov, ampak cerkev kot tako. Radič si je za svoj napad izbral neosnovane in neresnične trditve. Nihče nič ne ve o kaki novi latinizaciji. Nasprotno ravno najnovejša dejanja sv. stolice kažejo Izredno naklonjenost ravno napram slovanskim in vzhodnim jezikovnim in obrednim zahtevam. Kar trdi Radič o tem, da papež zahteva, da Jugoslavija postane njegova kolonija, je čisto očividna zloba. Prav tako sovražno je stališče, ki ga zavzema Radič v vprašanju zakona, ki ga čisto svojevoljno tolmači, samo da more napadati cerkev čisto v slogu francoskih in mehikan-skih svobodomlselcev. Zakaj pa je Radič izustil te besede sedaj v tem položaju? Saj vendar mnogo razlogov govori proti koristnosti in umestnosti takih izjav. Saj se slovenski radičevci trudijo, kako bi svet prepričali, da so bolj »klerikalni« kot SLS. In tudi Radič pričakuje za oblastne volitve, da mu bodo hrvatski katoliški duhovniki pomagali zbirati volivne kroglice. Kaj je hotel torej Radič? Radič je dal to izjavo pred odhodom, ^ pel-grad, kjer se bo odločilo, ali bo HSS v vladi ali no. Ker radikalom niti dosedanja, servilna vloga g. Radiča ne zadostuje in ker on na vsak način hoče ostati v vladi, je udaril sedaj na framasonske strune, da podkuri to plat belgrajske družbe, da bo nehala vpiti: Doli z Radičem! Zato je Radič nastopil proti katoliški cerkvi, sedaj, ko teko pogajanja za kon-kordat iu opozoril pravoslavni Belgrad, ds v vladi ne sme biti katoličanov. Tako se misli rešiti v novo vlado na framasonskl deski. Kaj pravijo k temu oni štirje gg. duhovniki na Slovenskem, ki ga podpirajo?
A Oživljena je narodna in napredna fronta v »Jutru«. Kako? Ali so se združili samo-stojneži, jutrovci, radikali, davidovičevci in vsi liberalni elementi? Kaj še, nihče noče * jutrovci. In vendar je fronta oživljena. Kako? Združili so se jutrovci v »Jutrovein« uredništvu z NSS, s tisto NSS, ki je pred enim letom že končala svojo bedno življenje. Z rajnko NSS se je torej združila SDS in narodna in napredna fronta je »oživljena«.
A Ojačene pozicije ima SDS v prvi koloni »Jutrovoga«' uvodnika, v zadnjih stavkih pa je smola hotela, da list sam priznava, da bodo radikali pobrali še tiste glasove, ki bi bili potrebni, da bi SDS saj par mandatov Izbera-čila in izkombinirala. Res sijajne In trdne so pozicije SDS tako v vsej državi kakor prav po-sebič v Sloveniji.
A Slovenska mesta Ccljo, Maribor, Ljubljana: »Jutro« vas milo prosi: volite SDS! V Celju in Mariboru naj voli SDS vsak Slovenec, čeprav SDS v svoji politiki Slovencev sploh ne pozna. Ta zgled naj posnema tudi Ljubljana, da bo SDS skupaj z rajnko NSS vzela klerikalcem zadnjo nado ... Slovenska avtonomna mesta! Če se hočele zahvaliti jutrov-cem za vse šikane, če hočete napraviti poklor gerontstvom in komisarijatom in pomagati uničevanju svoje samostojnosti, volite SDS.
A Ljubljanski radikali bodo pri oblastnih volitvah nastopili samostojno. »Jutro« se peni od jeze. Dobro znamenje.
A Boj za zunanjo ministrstvo. Za Ninči-čevo nasledstvo, čeprav nikakor ni zavidljivo, so je razvil hud in vztrajen boj. Prvotno je izgledalo, da je edini kandidat dr. Voja Ma-rinkovlč. Sedaj pa so se radikali spomnili, da je ta resor samo njihova domena in da ga sme zasesti samo njihov človek. Tako so se pojavili novi kandidati Tiča Popovič, poslanik v Angofi, dr. Laza Markovič, dr. Vasa Jovanovič, dr. Spalajkovlč in še drugi.
ZIMA V SEVERNI AMERIKI.
London, 14. dec. (Izv.) »Temps« poroča
i t Toronto o velikih snežnih zametih. Šest oseb je zmrznilo. Cestni promet je ustavljen, ravnotako tudi železniški nromci.
Nekateri pogoji politične moči SLS.
Ocenjevanje Številčne moči kot vrednote same po sebi je ena oblika, v kateri se nam prikazuje surovo, materialistično pojmovanje življenja. Tako v odnosu med strankami kakor narodi igra lo ocenjevanje veliko vlogo. Tudi je način in postopek, ki je v posameznih državah določen za uzakonjenje neke volje, še zelo okoren, shematičen za vse slučaje in je ravno ta okornost in she-matičnost zopet kriva, da ima število večjo moč, kakor pa bi jo smelo imeti. Kjer pa je zraven tega zakonodajni aparat narodno tako heterogen kakor jugoslovanski, tamkaj pa more obhajati štetvilčna premoč naravnost orgije omalovaževanja manjšin, ki so tukaj oni najdragocenejši kulturni organizmi, ki jim pravimo narodi. To Slovenci čutimo in bomo čutili, dokler bo centralizem.
Zato je proti polltikom-matematikom, ki poudarjajo samo moč števila, treba zbrati nekaj argumentov in jim pokazati, da ni še dober politik, kdor je dober računar, da je treba pregledati celoto in ne fragmentarično opozarjati samo na tista dejstva, ki trenutni špekulaciji tega politika ravno najbolj prljajo.
Stranka, katere pristaši tvorijo na nekem ozemlju kompaktno inaso, more pridobiti veliko večjo politično moč kakor neka po celi državi raztresena stranka ene ljudske plasti, celo, če je številčno manjša od nje. To socijološko pravilo more človek ugotoviti, ako opazuje politično življenje raznih držav. Na primer centrum v Nemčiji: kljub temu, da je številčno manjši od socialdemokratske stranke in je močan le v južnih delih Nemčije, igra v primeri s številčno močjo po vsej državi raztresene socialdemokratične stranke dosti važnejšo vlogo. Državni kanclerji so kar po vrsti iz centra. Naj navedem še en primer iz naše države: komunistično stranko, ki je imela dvajsetega leta skoro ravno toliko poslancev kakor HRSS, je bilo mogoče uničiti z enim samim udarcem, dočim je HRSS pokazala toliko odpornosti, da je pod pritiskom prav neznatno nazadovala ter nazaduje šele danes, loda iz čisto drugih vzrokov kakor je politični pritisk nasprotnih sil. Če pomislimo, da sta obe stranki (HRSS je pač imela že nekaj let pri-pravljavnega dela za seboj) nastali tako rekoč čez noč predvsem s spretnim izrabljanjem povojnega razpoloženja mas, da sta obe morali prestajati hud političen pritisk in sta torej imeli v tem oziru iste pogoje za obstoj, je eden glavnih vzrokov tako hitrega propada komunistične stranke gotovo tudi v tem, da je bila sestavljena iz — če se tako izrazim — horicontalno vezanih razrednih interesentov ,dočim je HRSS predstavljala vertikalno vezane interese pretežne večine ljudi enega ozemlja. V obrambi pred nasprotnimi silami politično organizirani kulturni organizmi so, kakor se vidi, odpornejši, politično stabilnejši kakor organizirani od ostalega naroda in njegovih celotnih potreb ožtro odločeni razredni ali stanovski interesi in še dalje: človek smatra nekatere interese, ki ga vežejo z ljudmi enega ozemlja preko vseh razrednih in stanovskih nasprotstev za važnejše kakor interese, ki ga vežejo z ljudmi istih razrednih, stanovskih interesov. Kako naj si sicer razložimo n. pr. postanek in obstoj narodnih držav!
Ako s te diagnoze pogledamo na slovenske stranke, vidimo, da odgovarja stranki odpornosti in vztrajnosti, tega glavnega pogoja politične moči, edino le SLS. Vse ostale slovenske stranke so več ali manj izrazito stanovske in razredne: SDS je stranka kulturno impotentnega malomeščanstva in slovenskemu ljudstvu odtujene, ošabne polu-inteligence, tega biča človečanstva; SKS je v slovenskem centralnem ozemlju stranka kmetske bur-žuazije, na slovensko-hrvatski periferiji pa stranka od Radičevih gesel upijanjenih kmetov; socialistične frakcije so delavsko razredne. Pristaše vseh teh strank vežejo horincontalni materialni interesi, kulturno pa neko čisto nejasno, a zato tembolj zagrizeno sovraštvo proti »klerikalizmu«. Te stranke ne vedo, kaj da je narod in kako naj svoje posebne interese spravijo v sklad s celotnimi potrebami naroda.
Zanimiva in važna sodba Stola sedmorice.
»Narodni dnevnik« je svojčas priobčil malo polemične notico, vsled katere se je čutil užaljenega gospod, ki je bil v notici imenovan Ln sta vsled njegove tožbe nato izšli sodbi deželnega sodišča ljubljanskega in Stola sedmorice, katerih prva je odgovornega urednika Zeleznikarja oprostila, druga ga je pa spoznala krivim. Obe ti sodbi sta principi jelno tako važni, da se nanju v jutrišnjem našem listu še povrnemo. Danes priobčimo jedro njihovih razlogov. V lažje razumevanje obeh sodb prinesemo najprej celo notico, katere inkriminirani deli so jasno razvidni iz sodbe Stola sedmorice. Dotična notica se je glasila:
»Mala aferica se pripravlja v Mestni hranilnici ljubljanski. SDS hoče še pravočasno pod streho spraviti svojega tajnika M., pripravno mesto zato bodi Mestna hranilnica. Pa ne da bi M. v početku svoje nove karijere pričel kot praktikant, kakor vsak drugi in kakor vsi ostali uradniki v Mestni hranilnici, ampak M.-u hočejo ustvariti posebno mesto nekega podtajnika, da bo za kontrolo — mišljena je politična — Mestni hranilnici, uradništvu in vsemu poslovanju. Na ta način udari SDS dve muhi na en mah, Mestna hranilnica ji bo vzdrževala strankinega tajnika, le-tega dolžnost pa bo, da napravi Mestno hranilnico uslužno stranki. Kaj pravijo triarhi na magistratu k temu ženijalnemu načrtu iz Vegove ulice?«
S tem prehajam do drugega pogoja politične moči neke stranke in posebej SLS. Že zgoraj ugotavljam, da kažejo organizirani kulturni organizmi večjo odpornost in stabilnost kakor organizirani niaterialni interesi. Tukaj naj izpopolnim to ugotovitev s trditvijo, da je izmed kulturnih organizmov organizacija naroda (analogija organizma se prav za prav prilega le narodu) najstabilnejša in da je ta stabilnost podprta še z razpoloženjem časa. Ideja samoodločbe narodov je ena izmed temeljnih idej, v katerih snuje današnje Človeštvo. Narod je danes glavni organizacijski princip. Vsi sodobniki to priznavamo čisto sugestivno, kakor so na primer v srednjem veku priznavali idejo duplicis pote3tatis. Kolikor obstoji spor za neko konkretno skupino, obstoji le toliko, koliko se ji odreka značaj naroda. (Odreka se ji največkrat pač zaradi tega, ker bi se morale iz priznanja izvajati tudi vse posledice.)
SLS se izmed vseh strank na Slovenskom ideje samoodločbe naroda najbolj zaveda in jo najbolj dosledno zastopa. Zato je politično odpornejša in vplivnejša, kakor pa bi bilo to mogoče pričakovati od nje po številu njenih volivcev in parlamentarnih zastopnikov.
Ni nujno, da je tako .Mogla bi zastopati v Belgradu Slovence tudi delegacija, sestavljena iz raznih slovenskih strank, ko bi razven SLS tudi ostale stranke priznale dejstvo slovenskega naroda in izvajale iz tega vse posledice Imelo bi to še dosti boljši moralni učinek, kakor ga ima dejstvo, da smo* zastopani Slovenci kot Slovenci samo po eni stranki.
Tretji pogoj politične moči SLS, njene stabilnosti in njenega vpliva je podan s posebnostjo jugoslovanskih političnih razmer. Evidentno je namreč, da bi ne imelo smisla imenovati našo državo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se enega v državnem naslovu imenovanega tvorca te države, Slovence, pritiska samo zaradi tega, ker odločno brani ono, kar tvori ravno, da so Slovenci Slovenci in ne Srbi ali Hrvati in zaradi česar smo Slovenci ravno posebej imenovani v državnem naslovu. Sugestivnemu občutju tega notranjega nasprotja se ne more odtegniti noben količkaj resno misleč človek, pa naj prehodno govori karkoli. SLS je zopet ona, ki na to nasprotje najbolj brezobzirno kaže in je, kakor v vsaki resnici, tudi v tem prikazovanju en pogoj njene politične moči.
Vztrajati, imeti cilj vedno pred očmi, v tem je vse. Ne glejmo samo na število in na interese današnjega dneva!	L. U.
Priprave HPS za oblastne volitve.
Zagreb, 14. decembra. (Izv.) Dne 12. t. m. se je vršil v K r a p i n i okrajni sestanek zaupnikov HPS, na katerem je govoril gosp. Kratina iz Zagreba. Na sestanek so prišli zaupniki HPS iz 22 vasi; bilo jih je preko 100. Na sestanku, ki je zelo dobro uspel, so se izbrali kandidati in namestniki za oblastne volitve. Istočasno So imeli tudi radičevci okrajni sestanek zaupnikov; na sestanek je prišlo komaj 70 ljudi. Izmed teh je bilo do 40 takih, ki sploh niso imeli glasovalne pravice. Na tem sestanku HSS je prišlo do incidenta. Bivši Ra-dičev agitator je namreč vprašal g. dr. Stje-pana Košutiča, ki je na sestanku poročal, da-li je HSS res izpremenila program in sprejela vidovdansko ustavo, nakar je moral na S. Ko-šutičevo zahtevo zapustiti zborovalni prostor. Ta bivši Radičev agitator je prešel v vrste HPS z obljubo, da bo javno vršil agitacijo za HPS. — Dne 13. t. m. pa je poročal g. Kratina na okrajnem sestanku zaupnikov HPS za okraj Klanjec. Sestanku je prisostvovalo do 40 delegatov iz 8 okoliških vasi. Izvoljeni so bili kandidati za oblastne volitve. Tudi tukaj se je vršil istočasno sestanek zaupnikov Radičeve stranke, na katerem je poročal g. H e r c e g Rudolf. Na tem sestanku je tudi prišlo do spora med navzočimi radičevci, radi česar je moral Radičev poslanec Miklavžič pobegniti z zborovališoa. Govori se, da se je Radič, čim je zvedel, da so pozicije za HSS v
Deželno sodišče ljubljansko je obtoženca oprostilo v bistvu iz teh-le razlogov: »Notica se ne dotika osebne časti tožiteljeve, ker ni naperjena v bistvu proti tožitelju, ampak proti vodstvu SDS. ... Povojne razmere v političnem kot v družabnem pogledu so se vsaj za slovenski toritorij v toliko izpremenile, oziroma mentalileta na tem delu naše države živečega naroda, da se danes inkriminirane besede ne morejo smatrati kot nekaj, kar bi diralo v osebno čast. Splošno znano je, da se pobriga vsaka stranka, da se v važnejših panogah uprave, bodisi javne ali zasebne, nastavijo osebe, na katere se more zanesti, ki se prištevajo kot njeni pristaši in ki vsekakor tudi informirajo stranko o drugih osebah in sploh o celotnem položaju v organizaciji, da so ji najbrž iz hvaležnosti za imenovanje uslužni. Ta pojav v javnem življenju pa je smatrati kot posledico demokratske ureditve naše države, kjer vpliva menjava vladnih strank tudi na imenovanje višjih uradnikov na vplivnejših mestih, ki so vsekakor svoji stranki uslužni s tem, da kontrolirajo funkcijo uradov ali organizacij, v katerih so nastavljeni, v smislu načel stranke, katere zaupniki so. Inkriminirane besede z ozirom na danes vladajoče pojmovanje v naši državi o posezanju strank v kontrolo uprave niso žaljive.c
Stol sedmorice pa je razsodil, da je obtoženi Zeleznikar kriv pregreška obrekovanja po čl. 52. zakona o tisku, ker je kot urednik objavil članek z naslovom »Mala aferica , v katerem pravi, da se v Mestni hranilnici ljub-
tem okraju jako slabe, odločil, da sam kandidira v tem okraju.
V Dalmaciji razvija najživahnejšo agitacijo HPS. Zlasti v sinjskem okraju je HPS brez dvoma že danes edina stranka, ki lahko računa na dober uspeh. Radičeve organizacije so v Dalmaciji razbite. Dalmatinski radičevci bodo nastopili s posebnimi listami proti oficielnim kandidatom.
Živahno je volivno gibanje v Bosni. JMO doslej daleč nadkriljuje ostale stranke v volivni agitaciji in pripravah. Radičevi pristaši so razdvojeni in ogorčeni nad svojimi poslanci in strankinim vodstvom. Silno nejevoljo so dvignili zadnji Radičevi napadi na bosanske frančiškane. Ljudstvo prireja protestne sho-
Polar.
V	ponedeljek 13. t. m. okolu sedme ure zvečer je pričelo na Jesenicah na tako zvani Muravi goreli. Ogenj je izbruhnil v hlevu Blaža Klinarja, brata gospoda Tomaža Klinarja, stolnega župnika v Ljubljani. Kaj pomeni klic »na Muravi goric, ve samo tisti, ki ta del Jesenic pozna. Tu so hiše stisnjene druga poleg druge in večinoma lesene ali vsaj z lesenimi strehami. Illev je bil poln sena in slame, tako da je imel ogenj dovolj goriva. Le s težavo so rešili živino, a pri reševanju si je en prašič zlomil nogo. : udi poleg stoječi hlev po dom. pri škantu se je vsled vročine nenadoma vnel ter pričel z vso silo goreti. Jeseniška požarna bramba, ki jo bila takoj na mestu, je namerila cevi na škantov hlev, da bi vsaj tega rešila, kar se je tudi po trdem naporu s pomočjo hrušenske požarne brambe tudi posrečilo. Seveda pa je vse, kar je bilo pod veliko streho, popolnoma uničeno in ni za drugega kot za gnoj. Klinarjev skedenj pa je pogorel popolnoma do tal in ima Klinar občutno škodo. Požiga sumijo nekega berača, ki se je v mraku tam okoli potikal, ker gospodar je živino že po dnevi nakrmil, torej on ni mogel povzročiti ognja. Sreča pri vsem tem je bila ta, da ni bilo prav nobenega vetra, sicer bi bila šla vsa Murava. Pripetil pa se je pri reševanju pohištva žalosten slučaj, da so nekateri izrabili slučajno priliko ter marsikaj pokradli. Gospodinji Minci je izginila večja vsota denarja in druge reči, katere se dajo lahko odnesti. Že itak prizadeti po-gorelec ima potem še škodo po nepoštenih reševalcih. «
V	vasi Koritno pri Bledu je začelo včeraj, 14. t. m. ob po! 3. uri goreti. Pogorele so tri hiše. Gasilci kljub požrtvovalnemu delu niso mogli dosti pomagati. Pogorelci so zavarovani le za malenkostne vsote in je škoda'veliko večja od zavarovalnine. Samo enemu posestniku je pogorelo za okoli 50.000 kron obleke. Požar je bil podtaknjen in ljudje sumijo, da je požig,dec isti kot v kranjski okolici.
Žrtev zime.
Franc Gosenac, kočar iz Kiše nad Cerovim logom v šentjernejskem okraju je šel preteklo sredo v družbi z Nackom Bojčem po opravkih čez Gorjance. Težavna pot po globokem snegu ga je tako utrudila, da ni mogel več naprej. Kljub temu, da je njegov tovariš šel takoj iskat pomoči nazaj v dolino, so ga našli šele tretji dan — seveda zmrzlega.
Vlom m Brezovici.
V	noči med 12. in 13. decembrom so neznani zlikovci napravili nenapovedan obisk g. Ivanu Lenaršiču, gostilničarju na Logu pri Brezovici, po dom. »pri Verbiču«. V njegovi hiši je nastanjen en razred tamkajšnje osnovne šole in udrli so prav skozi ta razred. Omrežje pri oknu so toliko zakrivili, da so se drug za drugim splazili v hišo. Bili so očividno lačni in žejni, zato so jo mahnili naravnost v klet. Koliko so izpili vina, ni bilo mogoče dognati, jedli so pa samo kislo zelje, kar priča, da so imeli precejšnjega mačka. Gotovo
de proti Radiču in bivši njegovi volivci mu izrekajo nezaupnico. HPS upa zlasti v Hercegovini, da bo dobila vse glasove katoliškega hrvatskega volivstva.
SPORI MED DALMATINSKIMI RADIČEVCI.
Split, 14. decembra. (Izv.) Na seji vod. stva HSS se je po odobritvi poročil Predavca in inž. Košutiča sklenilo, da se kandidatni listi za oblastne volitve v šibeniškem okraju in v mestu Šibeniku, katerih nosilca sta gosp. Drozga in dr. Marko Kožulj ne priznata kot listi HSS. Čuje se, da se bo isto zgodilo tudi z listo, ki jo je sestavil dr. M i m i c a v Omišu.
bi se bile prilegle tudi klobase, pa so bile k sreči precej visoko obešene, da jih niso zapazili. Domača dekla je slišala šum in videla luč. Misleč, da hodi kdo izmed domačih po hiši, se je samo oglasila, kdo da je, in se za tatove ni dalje brigala. Vendar se latovi niso čutili več varne in so hitro odšli po listi poti, po kateri so bili prišli. V šolski sobi so šo sneli sliko kralja in jo grdo onesnažili. Orožništvo z Brezovice je začelo takoj natančno preiskavo.
Slovenci v Mali f i
Slovo prefekta Gaslija. Poročali smo že, da je tržaški prefekt 3 dni pred odhodom iz Trsta razpustil komaj ustanovljeno mladinsko društvo »Barkovlje« radi »protidržavnega delovanja«. Od Slovencev na Primorskem se je torej g. gran uffi-ciale Gasti prav lepo poslovil; fašisti sami bi menda vzeli slovo bolj kavalirski. Gosp. Gasti pa ni bil fašist in je menda hotel popraviti mnenje, ki ga je imela rimska vlada o njegovi politiki na-prani Slovencem, s tem činom. V ponedeljek je Gasti na prefekturi priredil v slovo čajanko, ki je trajala od 17. do 20. ure. In ob slovesu se je zopet spomnil tako pozabljenih Slovencev. Daroval je za »Lega Nazionale« 200 lir, da bo lažje vršila raznarodovalno delo med njimi. Radovedni srno. kako so bo postavljal od Trsta novi prefekt dr. For-naciari, ki je bil do sedaj občinski komisar v Benetkah. SI voro je bolj pametno misliti že na njegovo slovo, saj je bila do sedaj v Trstu že cela vojska prefektov.
Prefekt prispel v Gorico. V soboto je prispel v Gorico prvi prefekt komendator Anselmo Cas-sii}i in se nastanil v hotelu »Quarnero«. Sprejel ga je podkomisar Gardano, ker je bil senator Bombig odsoten. V imenu faš.ia ga je pozdravil kavalir Piero Pinansi (nekdaj Pinansig in še prej Pinavšič). Tako je konec »plodovitega delovanja podprefekta Anza«. Kratki so mu bili dnevi, odkar jo prišel iz Voloske. Mislil je. da preobrne Gorico; pustil je, da so 13, do 15 letni frkolini zasedli »Trgovski dom« in ga skušali tudi požgati, da so izgnali iz lastnih prostorov vsa slovenska društva, da so uničili več pisaren, skratka: da so zagospodarili oni v Gorici. Kaj je prav za prav on še delal v Gorici? Bilo je pač naravno, dn je odšel. Upamo, da ga prvi prefekt, ki ga je dobila obnovljena goriška pokrajina, ne bo posnemal
Pastir telebnil v prepad Anton Komae h Loga čez Sočo, ki mu jo komaj 12 let, je odTnal svojo čredo v gore: Okoli 4. ure popoldne se je vrnil s čredo, a manjkali sta mu dve ovci. Deček se je vrnil v goro, da bi jih našel. Bi'a je že tema. a dečka še ni bilo domov Starši so domneva1!, da se mu je pripetila nesreča in so ga šli iskat. Kmalu so ga našli ob vznožju navpične stene; bil je ves pobit in tudi nogo je imel zlomljeno, vendar je še dihal Pozneje so ga prepeljali v bolnico v Gorici v težkem stanju
Obletnica potopitve ladje »Wien«. V nedeljo, dne 12. t. m. so v Trstu proslavili z vsem mogočim pompom obletnico potopitve avstrijske lad;e »Wien«, ki se je nahajala z drugo ladjo Buda. pest« v tržaškem zalivu. V noči med 9. in 10. decembrom 1917. je kapetan Rizzo torpediral Wien« ki se je tudi potopila. Proslavi je letos prisostvoval sam Lijigi Rizzo Na bližnjem pomolu mu je bila izročena zlata svetinja tržaške občine, nakar je bila odkrita spominska plošča. Prečitano je bito tudi D' Annunzijevo pismo; D' Annunzio pravi med drugim, da bi rad imel kos ladje za svoj vojni muzej v »Vittoriale« ob Gardskem jezeru. Ladjo so namreč dvignili iz morja.
Naročajte ,!Crlž na gori'!
Ijanski pripravlja mala aferica, ker hoče SDS spraviti svojega tajnika M-a pravočasno pod streho in je Mestna hranilnica pripravno mesto za to; M-u hoče ustvariti mesto podtajnika in sicer za to, da bo za kontrolo, namreč politično kontrolo in sicer 1. Mestni hranilnici, 2. uradništvu, 3. vsemu poslovanju. Na ta način udari SDS dve muhi na en mah, Mestna hranilnica ji bo vzdrževala strankinega tajnika, le-tega dolžnost pa bo, da napravi Mestno [ hranilnico uslužno stranki. Za to je obtoženec obsojen po drugem odstavku člena 56 na zaporno in denarno kazen. (Višina kazni nas tu ne zanima.)
Stol sedmorice utemeljuje svoj izrek sledeče: »Prva sodba sloni na dvojni ugotovitvi: da inkriminirana notica ni naperjena v bistvu zoper zasebnega obtožitelja in da ni za njega žaljiva. Pravilna ni ne prva ne druga. Notica je naperjena kolilvor zoper vodstvo SDS toliko zoper zasebnega tožitelja osebno, ko je iz celokupne vsebine članka, posebno pa iz opombe na koncu le-tega razvidno, ali se da vsaj domnevati, da dobi tožitelj s svojim privoljenjem mesto podtajnika za to, da bo za politično kontrolo v Mestni hranilnici. Po besedilu notice obstoja politična kontrola v tožiteljevi dolžnosti, da napravi Mestno hranilnico uslužno \ stranki. Kaj si je člaukar ob rabi tega zavitega izraza mislil, ni prav jasno, pa ni niti odločilno. Važno je le, kaj si je ob čitanju inkriminirane notice moglo misliti čitajoče občinstvo, kako si je utegnilo tolmačili naslov in vsebino članka iu kako sliko si je moglo
ustvariti o moralni vrednosti zasebnega lo žitelja.
2e sam naslov »Mala afericac kaže na to, da gre za nekaj, kar ni povsem v redu in da ne gre le — kakor pravi razsodba — za kontrolo poslovanja uradov ali organizacije v zmislu načel stranke, ampak za nekaj več. Ko bi šlo le za to, ne bi bilo še nikake strankarske aferice. Pod tem izrazom je razumeti n ar. sikaj; ni pa izključeno, da ga bralci tolmačijo kakor nezakonitost, neznačajnost ali uma a-nost. Saj ko bi ta aferica bila nekaj povsem nedolžnega ali samo nekaj nepravilnega, ne bi bilo razloga, da se ta notica baš s tem naslovom označi in spravi v javnost. Tudi beseda uslužnost stranki je precej prožna in more pomen ali nekaj nečastnega in nep-š!e-nega in da na tem sodeluje zasebni t žilclj. Vse to pa more zmanjšati čast, dobro ime, družabni ugled in celo pridobitveni kredit , a-sramovanca.
Jeli ima zasebni tožitelj predpisano sposobnost za podtajniško službo v Mestni hran 1-nici ali ne, je za razsojo o krivdi brez važnosti. Kajti r.eglede na to ostane enako žaljiv očitek, da je tožitelj prišel v to službo, da koristi svoji stranki. Zgrešeno je naziranie s d-nega dvora, da inkriminirane besede niso žaljive z ozirom na povojno javno mišljenje. Ob mentaliteti, ki bi zasebnemu tožitelju očitanih dejanj ne smatrala za žaljiva, marveč za običajna in na sedanjem demokratskem nabiranju utemeljena, ne bi tako oprhel družabni red mogel dolgo obstajati. Na nemorali in
Dnevne novice
kr Pred sodni štvo deželnega sodišča v LJubljani ra glaša, da je vložišče pri deželnem sodišču v Ljubljani za sprejemanje vlog od strank, ki jih vložijo osebno, odprto v delavnikih od 8 do 11 in od 15 do 17. V praznikih od 8 do 12 in ob nedeljah in državnih praznikih, v katerih počiva poslovanje sodišča, od 9 do 12. Kandidatne liste /.a razpisane volitve v oblastno skupščino se vsled tega lahko vlagajo lr< v zgoraj označenem času v sobi št. 120, II. nadstropje justične palače v Ljubljani in poteče rok z.a vlaganje kandidatnih list z ozirom na določbo člena 9 zakona o oblastni samoupravi dne 20. decembra 1926 ob 17. — Pred: edništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 13. decembra 1926.
k Umrla je v ponedeljek 13. decembra v Dom/.alah ga Marija Bernik, vdova prvega šentviškega učitelja Matije Bernika in mati domžalskega župnika in duhovnega svetnika g. Franca Bernika. Nemila usoda ji je moža prav kmalu ugrabila in od tedaj je bilo njeno življenje posvečeno vzgoji svojih otrok. Svojemu sinu je bila najzvestejša sprenilje-vavka na vseh njegovih potih in mu je prav do visoke starosti najskrbneje gospodinjila. Zadnja leta je z izredno mirnostjo in vdanostjo prenašala nadloge svoje bolezni, vendar vkljub temu ohranila nezmanjšano svojo do-brotljivost in gostoljubnost do vseh, s katerimi je prišla v stik. Pogreb bo jutri, v četrtek ob pol 10 dopoldne na farno pokopališče v Domžalah. — Duša najblažja — počivaj v miru! Gospodu svetniku ob prebridki izgubi naše iskreno sožalje!
k Odlikovanje. Francoska vlada je odlikovala gospo general. Maistrovo, predsednico francoskega kroživa v Mariboru z. visokim odlikovanjem »Officier de l'Instruction publicjue«, g. prof. F. Gasparina, tajnika omen enega društva pa z odlikovanjem »Officier d'Academie«, obadva za zasluge, ki sta si jih pridobila za razvoj francoskega krožka v Mariboru. Obema odlikovancema naše iskrene čestitke.
k lz Vestfalije nam sporočajo: Vestfal-skim Slovencem gre sedaj belje. Gospodarske razmere so se i/.boljšale. Organizacija vseh Slovencev napreduje, versko življenje je dobro in društveno je ž vahno. G. duhovni svetnik Janez Kalan se trudi za svoje rojake z vso ljubeznijo. »Naš zvon« zvoni vsak mesec prav lepo. V Gladbecku je zdaj slovenska šola. Vestfalski Slovenci nameravajo prihodnje leto zopet obiskati milo domovino.
k Nesmiselna uredba generalnega železniškega ravnateljstva. Te dni so kljub odporu uradništva in kljub tehtnim razlogom ljubljanskega ravnateljstva samega uvedli na žele -niškem ravnateljstvu deljene uradne ure. Ukaz za to je prišel iz Belgrada, ki ne vpraša po koristnosti z.a službo in zadovoljstvu uslužbencev, temveč živi v neki slepi maniji re-crgani iranja, pa naj bo potem to reorganizi-ranje pametno ali ne. Cela dolga vrsta uradnikov železniškega ravnateljstva stanuje iz.ven Ljubljane, ker v Ljubljani ni dobiti primernih stanovanj. Doslej so mogli popoldanske ure preživeti v svojih družinah, odslej pa jim je ta ugodnost, kj je največjega materijalnega in moralnega pomena, odvzeta. Drugo je to, da ta naredba v dobi sedanjega štedenja kakor v posmeh obremenjuje proračun. Z uvedbo o
Maihvaležnejše
darilce za Božič in Novo leto je krasna zimska nlster-suknja od Din 700,— naprej pri tvrdki
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA.
1 deljenih uradnih urah se materijalni izdatki enornmo povečajo v obliki razsvetljave in kur-j jave. Dočim doslej v Ljubljanskem dvoru nismo videli luči razen tupatam, mora biti sedaj že ob štirih popoldne luč, ki gori pozno v noč radi snaž.enja prostorov. Morda doživimo še, da l)o te izdatke plačalo uradništvo samo v j obliki — redukcije. Končno te in enake od-j redbe uradništvo demoralizujejo. Ne more se I sprehoditi, ne čitati, ne skrbeti za svoje zdrav-| je, se odteguje družini in propada moralno, tako da ne moro imeti veselje do dela. Dolžnost javnosti, posebno gospodarskih krogov je, da se z.a železniško uradništvo zavzame, politične kroge pa prosimo, da generalnemu ravnateljstvu v Belgradu dokažejo nesmiselnost njegovih uredb.
•k Iliula jama. Pri volitvah druge rudarske skupine delavskih zaupnikov v Hudi jami
12.	decembra so dobili krščanski socialisti z g. Lešnikom na čelu največ glasov.
~k Najstarejšo osebo v fari smo pokopali dne 11. decembra na Brezjah in sicer Marijo šuštaršič, ki je prekoračila starost 90 let in je še zadnji dan delala.
■k Bližajo S* božični prazniki in najbed-nejši slepi prosimo vsakogar, da upoštava naše bedno stanje in nam s kakim darom olajša bedo. Za vsak najmanjši dar smo iz srca hvaleči. — Milodare (v denarju ali v blagu) sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12.
-Ar Diplomski izpit na dunajski trgovski visoki šoli je napravil pretekli teden g. Lojze Rozman iz Šentjanža na Dolenjskem.
k Delegati Zvezo jugoslovanskih tehnikov so na I. zboru, ki se je vršil dne 12. in
13.	decembra 1926 v Ljubljani, zavedajoč se svojih dolžnosti napram stroki in svojemu narodu, manifestirali enodušno v vseh vprašanjih, ki se tičejo njih kot dijakov in državljanov in sl^enili sledeče: 1. da stoje na stališču svobodnega razvoja že obstoječih tehniških in poljedelskih fakultet v državi in da bodo v popolni soglasnosti s svojimi profesorji zastavili vso svojo energijo za njihov kar najboljši razvoj. 2. čuteč velike težkoče, katere imajo za časa svojih študij vsled pomanjkanja strokovno znanstvenih učnih knjig, pisanih v našem jeziku, so sklenili, da se osnuje fond za izdajanje strokovrfih knjig, katere se bodo tiskale v latinici. 3. Zavedajoč se svoje odgovornosti pred zgodovino bodo stremeli, da te sklepe izvršijo, ker se bo edno na ta način uničil vpliv inozemstva. 4. Zveza apelira na merodajne faktorje, da čimprej pristopijo k izgraditvi potrebnih stavb zn fakultete, katere jih dosedaj nimajo in da proračun tehniških in poljedelskih fakultet povečajo v oni meri, da njihov obstanek ne bo ogrožen. 5. Da se profesorjem proži materijalna mogočnost, da se morejo popolnoma posvetiti vedi in osvoboditi privatnih poslov.
■k Strašna nesreča v Osijeku. O osješki livarni se je hotel delavec M. Runjec umiti s toplo vodo. V ta namen je vi 11 v pločevinast škaf, ki je bil napolnjen z mrzlo vodo, kake tri kilograme raztopljenega železa. Vsled nenadne spremembe toplote se je voda v trenutku spremenila v paro, ki je z. vso silo vrgla Runjeca v strop da se mu je glava popolnoma razbila. Pločevinasti škaf se je razletel. Posamezni kosi so težko ranili blizu stoječe delavce. Vsled silnega zračnega pritiska se je pretresla re!a zgradba, v dotienem delu tovarne pa je popokalo železobetonsko z.idovje.
•k Prva tramvajska nesreča v Osijeku. V nedeTo se je začel redni tramvajski promet v Osijeku. V ponedeljek pa se je že dogodila
nepoštenosti ne more biti zgrajenega nič trajnega. Sodišče ne sme upoštevati takega po-ikvarjenega mišljenja, ko bi morda kje obstajalo. Za sodišče je merodajna le pravica, ka-koršna je oblikovana v doslej veljavnih zakonih in moralnih načelih. Očitek je nedvomno žaljiv. Ce bi bil zasebni tožitelj res storil, kar mu jc očital obtoženec, bi ne bil več vreden časti in spoštovanja.«
A. N.:
K otvoritvi nove društvena dvorane v Trnovem
Trnovčani smo praznovali v nedeljo, dne 12. decembra pomemben dan. Otvorili in blagoslovili smo našo novo društveno dvorano.
Ze od leta 1921, ko je tudi nad našim Trnovem slovenski Orel razprostrl svoje peruti, ko smo poživili vsled vojne zaspalo »Prosveto«, smo vedno bolj čutili, da manjka tej veliki družini, ki je še od dne do dne naraščala. doma. Sicer smo vseh pet let uživali gostoljubje našega gospoda župnika, ki nam je dal na razpolago malo dvorano v župnišču, ali ta mala dvorana ni mogla ustrezati vsem zahtevkom, ki jih je stavljal na njo vedno večji razmah našega društvenega življenja. Zlasti n iši Orli so to čutili in zato ni čudno, da so ravno Orli bili najbolj vneli nosilci misli, kako priti do lastnih prostorov.
P samezna društva so bila prešibka, da bi poleg svojega rednega dela zmogla še to veliko nalogo in zato »mo ustanovili stavbno zadrugo »Trnovski prosvetni dom«, katere naloga naj bi bila, čimprej sezidati našim katoliškim diTUalvouiU v Ojvraiu društvene orostore.
Zadruga je kupila lepo posestvo ge Marije Po-! gačnikove in s tem naredila prvi korak k uresničitvi naših želj. Orli so si uredili letno telovadišče in tako se je osredotočilo vse društveno življenje na telovadišču. A treba je bilo misliti na zidavo doma. Ali danes zidati dru-štv f ni dom v Ljubljani in to brez podpor iz raznih fondov, ni malenkost. Opustili smo to misel, se lotili prezidave in si zgradili lepo dvoranico, ki nam bo za dolgo vrsto let zadostovala. Veseli smo je temi,olj, ker srno si io zgradili sami z lastnim delom vseh, pri katerem so seveda prednjačili naši najboljši — ! naši Orli.
V nedeljo dopoldne je članstvo vseh naših društev napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ob pol U dopoldne je naš gospod župnik F. S. Finžgar blagoslovil dvorano. Po j opravljenih obredih nam je pa zastopnik Pro-; svetne zveze g. dr. Lovro Sušnik v lepem govoru orisal namene društvenega doma.
Zvečer se je vršila majhna akademija. Nastopil je mešan zbor in pod spretnim vodstvom g. prof. Ant. Anžiča zapel par lepih pesmic. Orli so ob spremljavi moškega z.bora izvajali lepe simbolične vaje »Doberdob« (sestavil br. Mencej), Orlice pa simbolične vaje na pesem »Venček na glavi...« (sestavil brat Klinar). Vmes sta se dobro prednesli dve de-klamaciji. Jedro celega večera je bil pa slavnostni govor na-ega gospoda župnika Finž-garja, ki nam je na način, kot to zna samo on, pokazal smeri z.a nadaljnje delo.
Brez šuma, tiho se je izvršila ta naša slav-nost, a zato je bila tembolj ljubka in domača. Trnovo je pa dobilo skromen, a lep spomenik , orlovskega idealizma in vztrajnosti.
nesreča. Tramvaj je zgrabil nekega starčka Tinca in ga vlekel kakih 40 korakov s seboj. Pri tem se mu je zlomila hrbtenica in je še isti dan umrl.
•k Vlom na Pantovčaku. Poročali smo že o vlomu na Pantovčaku. Policiji se je posrečilo ugotoviti, kdo je vlomilec. Po pridnem iskanju je sedaj policija prijela vlomilca Milana Schwartza in njegova dva pomagača Ivana Horvata ter Marka Hraniloviča. Schwartza je orožništvo aretiralo v Sesvetih pri Zagrebu, Hraniloviča in Horvata pa v Zagrebu. Pri Schvrartzu so našli samo še 590 Din. Vlom sta izvršila s Hranilovičem, med tem ko je Horvat bil zunaj na straži. Denar sta si razdelila Hra-nilovič in Sclnvartz, Horvata pa sta odpravila z 200 Din. Schvvartza, ki je nevaren vlomilec in ropar, so vkovali v železje.
•k Uporaba pravega juhinega ekstrakta »Juhan« vam omogoča z najmanjšimi stroški izvrstno juho, kakoršne iz samega mesa današnjo kakovosti ne morete doseči.
k Okrajna posojilnica v Ljutomeru itlju-dno naznanja cenj. občinstvu, da se od božiča do novega leta vsled zaključevanja letnih računov za stranke ne bo Uradovalo in je zadnji uradni dan v tem letu dne 24. decembra 1926, Po novem letu se zopet uraduje po navadi vsak delavnik od 8 do 12. — Načelstvo.
k Čevlje za male noge št, 35, 36 in 37,
več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja.
k Flobort puške so lepo Božično darilo, za katerih nakup in nošenje ni treba oblastnega dovoljenja, di bite najceneje pri puškar-ju Josip Sternad, Maribor, Aleksandrova 18.
Cjublfana
O Za rezervne častnike. Ljubljanski člani Združenja rezervnih častnikov, M se bodo na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. decembra udeležili svečanosti v stolni cerkvi, naj se zberejo točno ob pol 11 v pisarni pododbora, Kongresni trg 1, II. nadstropje, odkoder bo skupen odhod. — Pododbor Ljubljana.
O Na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. decembra lx>do denarni zavodi zaprti,
O Stolna prosveta ima noooj ob 8 sejo.
O Deložiranci in prazne barake. Prejeli smo: V Aleševčevi ulici (Sp. Šiška) stoji že več kot eno leto prazna baraka (baje last vojaške uprave), v kateri bi zasilno lahko stanovale štiri družine, zagotovo bolj udobno kot oni nesrečniki za šentpetrskim zidom. — Bilo bi socialno dejanje, ako bi magistrat poskrbel, da se šenlpetrski taborniki vsaj z.a silo tam vložirajo, kajti v sedanjem mrazu pač ne morejo ostati v svojih šotorih, oziroma kolibah.
0 Za ponesrečene planince: dr., Lubca,-Pavla Šumana in Alojzija De Reggiia opravi Aljažev klub SPD slovesno zadušnioo v četrtek 16. decembra ob 7 zjutraj pri frančiškanih in vabi planince in prijatelje pokojnih k udeležbi.
O Podružnica Jugoslovanske Matice za kolodvorski okraj, Nocoj ob 8 predava v Akademskem domu, Miklošičeva 5, prof. dr. Joža Lovrenčič: Iz življenja naše Goriške. Vstop prost. Vljudno vabljeni vsi!
O Gozdič na Kongresnem trgu. Kar čez noč je dobila- »Zve/da« konkurenco proti univerzi. Kmetje z vseh strani so pripeljali v Ljubljano cele vozove mladih, nežnih, pa tudi že korenjaških smrek ter jih razstavili po prostranem Kongresnem trgu. Mladina, še bolj pa starejši, ki kaj imajo v žepu, pa glihajo in glihajo s prodajalci, ker vsak bi imel rad za božič božično drevesce v sobi, ki bi paradiralo in bi ne bilo preveč drago. Ker danes so časi zelo čudni, takorekoč dragi. Drevešček nekaj stane, prazen biti ne more, treba je nekaj gor obesit, toda zopet je treba šteti denarce. In teh ni bog"ekako veliko, toda stara navada — biti mora. In prometa je še precej.
O Huda fijakarja. V neki šišenski gostilni sta se dobila dva fijakarja. V takih slučajih seveda ne sme ostati pri »suhem«, zato sta ga pospravila par pollitrčkov. Kar šine enemu v glavo, da je nekaj več kot drugi. »Jaz imam fijakarsko koncesijo, ti pa voziš brez, nje!« Drugi mu je pohlevno odvrnil, da vozi sicer res samo s konji, da pa zato ni nič manj kot on. To pa je prvega možakarja silno razjezilo. Ogorčeno je zgrabil za pollitrsko steklenico in odrinil z, njo svojega nekoncesijoniranega tovariša po glavi. In posledice: Niti glava niti steklenica ni vzdržala karambola. Glava je pri tem toliko trpela, da ji ni mogel pomagati niti zdravnik in so možakarja prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Koncesijonirani fija-kar pa nekaj časa kljub koncesiji ne bo mogel fijakariti, ker taka reč, takole po glavi, ni brez plačila.
© Tatvine v Ljubljani. Kdor zasleduje policijsko kroniko, mora dobiti vtis, da so ljubljanski zločinci nekako domenjeni in da si kar porazdele čas med seboj za izvrševanje svojega poklica. Tako so gotovi dnevi, ko beleži ta kronika same žepne tatvine, drugič same vlome, tretjič kurje Specijalltete, četrtič zopet kaj drugega. Na vrsto pa pridejo tudi kolesarske tatvine in tak dan je bil včeraj. G. Ivanu Strvašnlku, ki je sumo za nekaj trenutkov skočil k neki stranki v Škofji ulici,-je neznanec odpeljal 1250 Din vredno kolo. Drugo kolo, v vrednosti istotako 1250 Din, se je prijelo neznanega človeka nred Ahliaovo tr-
govino v Kosezah. Lastnik g. Arhar se je peljal z dela v Podutiku domov v Zgornjo Šiško, spotoma pa je stopil v trgovino. Srečo pa imajo taki uzmoviči. Kot da bi čakal nanj — in že ga ni bilo. — Pojavili so se pa tudi uzmoviči reklamnih slik kina »Dvor«, kateremu so bile slike že v tretjič ukradene iz veže. Menda sd hoče nekdo ustvariti na cenen način album raznih filmskih »zvezd«. — Originalen vzrok tatvine je pa povedal neki berač, ki je prosjačil pri neki stranki, in ker je bil zavrnjen, je kot odškodnino spravil dva žepna robca, ki sta se sušila v veži. Na vprašanje, čemu mu bosta robca, je odvrnil: »Eh, žulilo me je v škomjih, pa sem si hotel noge oviti!« — Tesarju Ivanu Bonu na Mirju sta bila ukradena spodnji in gornji suknjič, katera je odložil pri delu. Bone ima skupne škode okrog 500 dinarjev. Mraz občutno pritiska, zato sukenj ni pustiti kar tako.
O Policijska kronika. Aretirana je bila ena oseba radi beračenja. Prijavljene so štiri tatvine, pet kaljenj nočnega miru, en »lučaj telesne poškodbe, en slučaj nedostojnega vedenja, en prestopek obrtnega reda, en prestopek zglaševalnih predpisov, štirje prestopki pasjega kontumaca in pet cestno policijskih prestopkov. Neki prodajalec premoga je prodajal blago v neplombiranih vrečah. Ker pa o ni dovoljeno — slučajno se lahko vsuje kaj premoga iz vreče, ako ni plombirana — zato bo imel prodajalec sitnosti.
Zobni atelje Filip Ogrič
ne sprejema strank do novega leta.
Afarilbor
□	Galilejo v lepih skioptičnih slikah bomo gledali jutri ob 8 zvečer pri predavanju g. dr. Jeharta v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ne zamudite te priložnosti 1
□	Zgodovinsko društvo ima v nedeljo 19. decembra ob 10 v čitalnici Študijske knjižnice svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju in posve. tovanje o znanstvenem delu v bližnji bodočnosti.
□	Obdarovanje revnih otrok. Občina Po-brežje bo priredila skupno s šolskim vodstvom v nedeljo ob 2 popoldne v prostorih gostilne Pojko obdarovanje 80 najbolj revnih otrok z oblekami. Na sporedu tudi igra, deklamacija in petje, da bodo odrasli videli, kaj vse lepega zna šolska deca na Pobrežju. K obdarovanju so povabljeni starši in vsi prijatelji mladine, Ta lepa prireditev se bo vršila brez točenja alkoholnih pijač.
□	Prireditev francoskega krožka. Frati-ooski krožek v Mariboru je priredil v letošnji sezoni svojo prvo družabno prireditev v veliki obedn.ci »Vesne«. Francoski konzul Bois-sier iz Zagreba, ki se je hotel osebno udeležiti tega večera, je bil radi Pašičeve smrti zadržan ter se je brzojavno oprostil. Kot prva točka je bil nastop gdčne Rudolfove, ki je ob sprein-ljevanju pljunke zelo mično in ljubko zapela dve franouski pesmi. Zlasti druga je občinstvo fascinirala. Nato je g. R. Martel, profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, predaval o pisateljici George Sand. Predavanje je bilo podano v prav prijetnem kramljajočem slogu, zakar so poslušalci predavatelja nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Predavanje so ponazorjevale tudi nekatere skioptične slike. Mnogo smeha je vzbudil nastop g. Fiirrerja, podpredsednika krožka, ki je na zelo zabaven način razlagal svojo najnovejšo metodo o poučevanju francoskega jezika. Nato se je večina gostov podala v okusno preurejeno telovadnico, kjer so gojenke »Vesne« servirale čaj, ob katerem se je razvila prijetna prosta zabava. Prireditev je bila prav dobro obiskana in je potekla zelo prijetno in animirano.
□	Okrožni agrarni urad se je preselil iz dosedanjih prostorov na Koroški cesti 19 v Strossmayerjevo ulico 6.
□	Nove uniforme postrežčkov. Mariborski i postrežčki na kolodvoru so dobili novo enotno : uniformo — plavo bluzo s pasom in enako
čepico.
□	Smrt na cesti. V nedeljo je zadela na cesti pred gostilno Balon na Pobrežju srčna kap Ivana Gruberja. Zgrudil se je mrtev. Bila je poklicana rešilna postaja, ki pa je mrtveca pustila na mestu, dokler ni prišla komisija, nakar so truplo prepeljali v mrtvašnico.
□	Nesreča. V ponedeljek se je težko ponesrečila v svojem stanovanju 84 letna ,:aseb-nica Elizabeta Rojko. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad kolenom. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico.
□	Pijanec izmaknil denar. Pomožni delavec Anton Veber je prijavil policiji, da mu je med potjo iz mesta domov v noči 11. decembra zmanjkalo iz žepa nekaj bankovcev po sto dinarjev in delavska knjižica. Veber je popival v mestu z nekim delavcem, ki mu je pridno dajal z.a pijačo, dokler ga ni upijanil. Ko je bil Veber popolnoma pijan, ga je tovariš spremil domov in pri tej priliki se je polastil najbrže njegove gotovine.
□	Smola tatice. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v neko stanovanje v Gosposki ulici. Stranki je zmanjkala razna obleka, perilo in ročna košara. V ponedeljek popoldne pa je videla ukradena gospodinja neko žensko iti po cesti z njej ukradeno košaro. Takoj jo je da.la aretirati. Na policiji so spoznali v njej nevarno tatico Jožefo Primir iz Vratnei/a pri
Varaždinu, ki je Izgnana iz Maribora za dobo
dveh let. Tatvino je priznala. Oddali so jo v zapore okrožnega sodišča.
□	Izgnanci U Avstrije. V ponedeljek je dospel na policijo zopet transport izgnancev lz Avstrije, osem po številu. So to sami postopači, ki so po Avstriji beračili brez stalnega dela. Za protiuslugo je izročila naša policija avstrijskim oblastem nekaj delom ržnežev, ki •o se iz Avstrije priklatili v našo državo.
□	Nepoboljšljiva. Pri porotni razpravi dne 10. decembra je prišla med drugim na dan tudi tale zanimivost: S Trstenjakovo je bilo v isti celici več drugih deklet zaprtih. Ko so le prestale svojo kazen, je šla ena takoj k Trste-njakovim na dom in jim tam rekla, da njihova hči potrebuje obleko. Seveda so ji domači takoj dali obleko, s katero je neznanka izginila. Drugi dan pa je prišla že druga, ki je doma-61 m razlagala, da hči potrebuje 5000 Din za odvetnika. K sreči denarja niso imeli doma, sicer bi ga najbrž dali. To so pač nepoboljšljive tatice!
□	Posredovalnica za delo. Od 5. do 11. decembra so pri posredovalnici iskali dela: 66 moških in 50 ženskih oseb, 28 moškim in 28 ženskim osebam je bilo delo na razpolago, delo je dobilo 28 moških in 18 ženskih oseb. Odpadlo je 45 moških in 10 ženskih. Odpotovalo je 14 oseb, to je 12 moških in 2 ženski. — Pri posredovalnici za delo dobijo delo: 2 elektromonterja, 1 čevljar, 3 tkalci, 1 kuhar, 1 ko&Iaž, 1 trgovski potnik, 3 vajenci trgovske stroke, 5 vajencev (pekovske, mizarske in usnjar k e stroke), 30 kmečkih dekel. 120 šivilj za perilo, 1 šteparica odej, 3 vzgojiteljice, 1 prodajalka, 20 kuharic in služkinj, 4 sobarice, 1 pletilka in 3 hotelske kuharice.
□	Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Cernetič._
Do Božiča znižane cene!
Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izberi
i. Mašek, LsuhSlana
ftleh»awdrowa <e»ta
Celje
0 Občni zbor Kmečke zvezo za celjsko okolico se je vršil pod vodstvom sedanjega načelnika g. Strenčana v nedeljo dopoldne pri Belem volu. Na tem občnem zboru je bil ponovno izvoljen kot predsednik g. Strenčan. Na zborovanju je razložil udeležencem g. dr. Anton Ogrizek pomen pred-stojočih oblastnih volitev in navdušil navzoče v lepih besedah za vstrajno delo pri agitaciji, tako, da bo naše ljudstvo v bodočih oblastnih skupščinah svojemu ugledu odgovarjajoče' zastopano.
0 Dr. Anton Božič je praznoval v nedeljo, dne 12. t. m. svojo 50 letnico. Imenovani izhaja iz revne kmečke hiše, ki je v zgodnji mladosti preizkušal grenkobo uboštva, a obenem tudi začutil v sebi hotenje po dosegi višjih ciljev. Gospod dr. Anton Božič ni naš somišljenik, temveč izrazit pristaš SDS, pri čemur pa mu moramo priznati, da ne nastopa v političnih bojih na tak način, da bi svoje nasprotnike odbijal. Večinoma, skoro da Izključno, se udejstvuje v gospodarski in zadružni organizaciji, vsled česar zavzema v občinskem svetu tudi važno mesto gospodarskega referenta. Pri tem moramo pripomniti, da so njegovi referati v občinskih sejah temeljiti in da se v svojem referatu skuša izogniti vsaki politični polemiki. Sodeluje tudi pri Mestni hranilnici, posebno pa tudi pri Laslnem domu in načeluje Zadružni zvezi v Celju. V časih, ko je vsa oficielna stara liberalna stranka šla v strnjenih vrstah v boj proti dr. Kreku, ki je veljal pri nas kot ustanovitelj zadružništva, je g. dr. Božič spoznal veliko važnost te zadružne organizacije in je v nasprotstvu z drugimi svojimi somišljeniki pričel gojiti to misel, s katero si je pridobil velikih zaslug..Čeravno smo na javni areni političnih bojev odkriti nasprotniki, moramo vendarle priznati, da je g. dr. Anton Božič v svojih doživi jenih 50 letih izvršil mnogo dobrega v prid slovenskemu ljudstvu. Želimo mu, posebno na gospodarskem polju še nadaljnjih uspehov!
13 Zborovanje obrtnikov. V nedeljo dopoldne se je v Celjskem domu vršilo zborovanje celjskih obrtnikov, na katerem je poročal odposlanec Trgovske obrtne zbornice dr. P!css o vprašanju ob rine banke. Pri tem je poudarjal, da je zamisel to obrtne banke, v principielnem oziru za obrtniški stan zelo koristna, pač pa da je izpeljava te institucije za slovensko obrtništvo bolj dvomljivega pomena, ker si slovensko obrtništvo na podlagi prestanih izkušenj ne more veliko obetati od te banke. Na zborovanju je bila stavljena zahteva, da morajo biti slovenski krogi v vodstvu tega zavoda zastopani najmanj v onem razmerju, kakor so tudi prijiravljeni podpisati delniški kapital. Isto stališče so tudi zavzeli glede podeljevanja kreditov.
Odpovedana predstava. Napovedana predstava ljubljanskih gledaliških igralcev, ki se je morala odložiti, se vrši prihodnji torek z istim osob-jem in z isto igro.
0 Tatvina koles. Pri nas v Celju še precej bujno cvete. Pri tem postopajo tatovi skrajno predrzno, ker izmikajo kolesa ravno na onih mestih, ki so prometu najbolj izpostavljeni. Tako se je v soboto popoldne v hotelu Evropa zopet pripetita taka tatvina, kjer je zmanjkalo kolo iz veže tako rekoč izpred nosa lastnika Med tem, ko je lastnik stal v točilnici, mu je predrzneš iz veže odpeljal kolo. Te tatvine se v hotelu Evropa precej pogosto ponavljajo in so izvedene navadno na enak način. Mora torej biti ena in i3ti oseba ki te tatvino izvaja, vsled Česar priporočamo jioliciji, da obrne posebno pažnjo na tegn prodrzneza
0- Obisk Svengalija v Celju je zapustil pri nas svoje posledice s tem, da se nerazsodna mladina v svojih krogih peča s hipnotiziranjem. Pri tem se je dogodil slučaj, da so mladi fantje poskušali v neki družbi s hipnotiziranjem in pri tem dejansko uspavali nekega svojega tovariša, ki ga pa niso mogli na koncu zbuditi. Končno se je to nekemu starejšemu gospodu posrečilo.
Pepolsia razpre
6..A: »t aKi>aU vsch predmetov dmnske lillu! na OuiOKE moš it e in otroške kontek sije, dežnih plašfev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. BernatoviC, Mestni tra S. — Prodaja se pod
nakupno ceno. Le v nrvpm nadst. Vhod samo skozi vežo
Št. Jernef
Skrivajte smodnik pred otrecil Petletni Lojze Zupančič iz Cerovega loga je prišel na nepojasnjen način do smodnika. Nasul ga je v klado^ln zaigal. Pri tem se je tako hudo opekel po obrazu, da bo najbrže ob oko.
Orehorica pri St. Jerneju. V samostanski kapelici v Pleterjih se je obhajal od petka do ponedeljka sv. misijon, katerega so vodili č. gg. očetje cistercijanl iz Stične. Misijon je bil dobro obiskan, zlasti od domačinov. — Nnši fantje in dekleta so začeli z lepim požrtvovalnim delom: s prirejanjem gledišklh iger v prid domači cerkvi Sv. Jurijn, ki je zelo potrebna popravila. Gotovo je to hvalevredno ln bogoljubno delo, ki je vredno, da se posnema tudi drugod. Za prvo predstavo so s| izbrali jako primerno igro »Skrb in smrti, ki je kot nalašč za ljudske predstavo in nadvse smešno šalo-igro »Poštna skrivnost«. Obe igri sla bili dobro prodnašunl. Sedaj pripravljajo zopet drugo igro,
Tržič
V Štev. 234 od 13. oktobra 1020 smo na tem mestu objavili članek z naslovom »Kako se vse spreminja«. Z ozirom na vsebino tegu članka je g. župan vložil zoper našega takratnega g- urednika tožbo radi klevete. Izjavljamo, da je od vsega začetka bil ta članek mišljen le kot šala, in nismo hoteli g. županu očitati ničesar, kar bi utegnilo škodovati njngovi osebni časti ali ugledu, vsled česar rade volje preklicujemo doličuo vsebino. — Uredništvo.
Trbovlfe
ker so v prvi vrsti zakrivile, da Je bila letina tako slaba. Tudi zadnji nalivi in sneg niso ostali brez sledov. Voda se je zopet razlila čez polja, travnike in potu, tako da je ponekod promet bil onemogočen. Na nižje ležečih krajih voda še stoji. Ob tej priliki trpi najbolj setev. Kakor je bila prej lepa, tako žalostno izgleda sedaj. Mnogo je je že uničene. Ako še pozneje pride 'kaka poplava, se je drugo leto zopet bati slabe letine.
Murska Sobota. Napeljevanje električne žice je dokončano in tako je vroča želja Stobočaneev, da dobijo električno luič, uresničena, Da z električno razsvetljavo tudi trg dobi lepše zunanje lice, je samo po seli umevno. — V Četrtek, 10. t. m. se bo vršit na glavarstvu redni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa. N« zboru se izvoli nov odbor Kakor se da sklepati iz zadnjega nabiranja za poplavljence, je sedanji odbor precej agilon. V Murski ; Soboti sami je nabral 5150 Din. — Praznik Bnz- ; madežne so tudi tukajšnji katoliški dijaki proslaviti s precej dobro uspelo akademijo. Ob tej priliki je nastopil dijaški tamburaški zbor, ki se je šele pred kratkim oživotvoril, n je pokazal zadovoljiv napredek. Akademijo so obiskali tudi višji inteligentni krogi.

sO? »Materina ljubezen«, Kaj lako lepega se na odru Društvenega doma še ni igralo, kot je bila nedeljska vprizoritev omenjene igre. Igra se po-iavlja že v nedeljo dne 19. t. m., da moremo ustreči tudi onim, ki igre niso videli. Ker je bilo za nedeljo na sporedu tudi predavanje s skioptičn nii slikami o franco d« revoluciji (predava g. dr. Ce-puder), se bo isto pričelo ob treh, po predavanju pa se ponovi igra »Maierina ljubeeen«. Tako bo vsorn ustreženo. Opozorili pa moramo občinsko, da so vstopirce za predavanje posebej (po 2 Din), za igro pa zopet posebej. Vstopnina za igro je običajna, kot v nedeljo. Vstopnice za obe prireditvi se dobe v obeh konzumih.
Izjava. Ker nisem in nikoli nisem bil čhn Orjune, mi je žal, da me je omenjena stranka predlagala na svojo kandidatno listo kot odbornika za volitve v II. rudarsko skupino. — Kršič Mirko, rudar na vzh. okr., Trbovlje II, štev. 29.
Zrtnimiva Ujava. Bernotova skupili'1 socialistov je imela v nedeljo sesanek, da se (.olo-čijo kandidatje za oblaslnt skupščine. Navzoče so bile tudi druge socialistične siranke, kot socialdemokrati in komunisti. Ker se Bernotova skupina ne strinja s kandidati socialdemokratov in ker so bili prvi iz kouference, ki se je vršila prejšnji leden v Delavskem domu, izgnani od Krušiča, so jih socialdemokrati na nedeljskem sestanku dovolj Culi. Najzanimivejša je bila izjava g. Grabnarja, ki je bil v" aprilu izvoljen za prvega občinskega svetovalca, a je bil primoran to mesto oddati g. Vo-dušku. Bernotovec Struc ga je napadal, češ da se je »Iransformiral« v demokraia, Grabnar je pa nato izjavil, da obsoja početje socialdemokratov, lu so ga izigrali, da je moral oddati mes'o podžupana v druge roke. Tudj z glasovanjem ožjega odseka, ki se je na konferenci v Delavskem domu sestavil, ni zadovoljen, ker so delavci le njega postavili na prvo mesto za v« litve v oblastne skupščine, ne pa Siterja. Vse se torej maščuje, najlepše pa bo, ko bodo ljudje spoznali, da proračun občine za lelo 1927., za katerega so nevede glasovali vsi socialisti s komunisii vred, ne zavedajoč se posledic, ki še pridejo, ni zanič.
Pora« socialdemokratov. V to vnžno institucijo so bili izvoljeni zaupniki, ki so biii voljeni na »Združeni delavski listi«. Vseh delegatov je 37 in toliko namestnikov. Socialdemokrat so si s težko muko pridobili 5 zaupnikov, drugih 32 pripada drugim slrankam. Ta volitev je zopet pokazala, da socialdemokrati ne uživajo mod delavstvom zaupanja, in če bi bili prijatelji delavstva, bi se v delavske zadeve sploh ne vtikali več, ker delajo med delavstvom samo razkroj. Kako so si dobili na občini večino, je itak znano vsem; sicer pa tudi ta večina ne more dolgo držati.
Zlogaška Slatina
Ustanovitev podružnice Zveze slovenskih vojakov. Prihodnjo nedeljo, t. j. 19. t. m. se bo vršilo v zdravilišču ustanovno zborovanje podružnice »Zveze slovenskih vojakov«, na kalerem govorita gg. major Colarič, predsednik zveze, in Fran Bonač, bivši vojni kurat iz Ljubljane. Ker si je nova podružnica vzela v svoj program kot prvo nalogo, da postavi padlim faranom dostojen spomenik in se obenem pobriga takoj, da se tudi na pokopališču pri Sv. Trojici urede tamkajšnji vojaški grobovi, vlada za organizacijo veliko zanimanje in je upati na precej številen priklop. Pripravljalni odbor je sklical za preteklo nedeljo sestanek vseh županov, zastopnikov zdraviliškega ravnateljstva, vodstev šol in domačega nadžupnega urada, s katerimi se je enoglasno določil spored tega vojaškega dneva, ui sicer se vrši: V nedeljo 19. t. m. ob po! 7 zjutraj v cerkvi pri Sv. Križu sv. maša zadušnica za vse padle domačine in tukaj umrle vojake, z žalnim govorom č. g. vojnega kurata Bo-nača iz Ljubljane. Pri vsej cerkveni slovesnosti bo sodelovalo iz prijaznosti tukajšnje pevsko društvo »Sloga«, ki za,poje po končani »Liberit tudi ža!o-stinke. Po cerkvenem opravilu se podajo bivši vojaki v zdravilišče, kjer se bo vršilo takoj nato ustanovno zborovanje nove podružnice. Želimo, da bi novo društvo s svojim plemenitim programom krepko delovalo in da bi mu bilo možno z združenimi močmi uresničiti željo nas vseh, t. j. postaviti čimprej spomenik domačim padlim, v drugi vrsti pa se pobrigati tudi za vojaško grobišče pri Sv. Trojici, ki naravnost kriči k nebu po primerni ureditvi in za katero se izza prevrata ni nihče brigal. Priznati pač moramo, da je zadnji dve leti dala zdraviliška občina s pomočjo ravnateljstva ob vseh svetili grobove malo očistiti, ali to je za Rogaško Slatino in okolico, kot svetovno ugledno zdravilišče, vsekakor premalo. In če se posreči do prihodnje sezone ali vsaj do vseh svetih novoustanovljeni podružnici Z. S. V. izvesti gornje, ji more čestitati vsak kulturni človek in ji biti hvaležen!
Slovenska krajina
Zopet škrlatinka. Od večih strani se sliši, da se med otroci zopet pojavlja škrlatinka ln difte-rija. Mnogi še se<laj niso pozabili strahu in razburjenja, ki ga je povzročila škrlatinka ob zadnji priliki divjanja. Ker je rndi.nepazljivosti mnogo otrok postalo žrtev bolezni, je upanje, da bodo starši obolelih otrok sedaj bolj previdni in vsak slučaj prijavijo.
Sledovi zadnjih nalivov in snega. Letos skoraj ni bilo časa, da ta ali oni kraj Prekmurja ne bi bil „<*) vodo. Povodnii so uovzjočile veliko Škodo.
»Most čez Savo iz Lesc lin Bled«. Glede na i tozadeven članek v našem listu dne 14. t. m. smo ' prejeli sledeče pojasnilo, ki ga radevolje objavljamo, da se ne pr zadene komu krivica: Vsak pa- ! meten človek mora priznati, da tvori Vin'gar s svojimi slapovi in galerijami prvovrstno privlačnost nase lepe Gorenjske. Nešteti tujci priznavajo, da je Vintgar najlepša točka ble.i ke okolice in da bi Bled z zatvori'vijo vtntgarske soteske znatno izgubil, šolska vodstva rada prirejajo mnjniške izlete iz Dobrave na Bled preko Vintgarja, ker ta, komaj poldrugo uro (in ne, kakor dopis trdi tri ure) trajajoči sprehod nudi rfeci prvovrsten užitek, poln divnih naravnih krasot. Pot ni nikakor utrudljiva, ker je lepo in udobno speljana, ter poselil ke le posveži, ker vodi po večini v hladu in senci. V članku se graja, da morajo posetniki plačali vstopnino. Res je sicer, da se plačuje 3 Din vstopnine za odrasle, a da otroci plačujejo le polovico. Da pa je vstopninn upravičena, sledi iz .sledečih razlogov: Pred vojno je vzdrževal Vintgar posestnik žumer ter so ga pri tem podpirali dežela, okoliške občine in Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Ker se med vojno ni ničesar več popravljalo, so galerije in mostovi skoro j>o-polnomu propadli. Ko si nikdo več ni hotel naložiti na ramena težkega bremena restavracije in vzdrževanja teh naprav se je zavzela »Zveza za tujski promet v Sloveniji« za to, da reši tujskemu prometu ta bser naših naravnih krasot. Najela jo v tn namen 200.000 K dolga, ki ga je v celoti porabila za restavracijo, ki se je izvršila leta 1921. Ker so pa vsakoletne povodnji povzročale vedno nove in vedno znatnejše poškodbe, je bila Zveza v svrho ohranitve vin'garskih naprav primorana začeti s pobiranjem malenkostne pristojbine za poset. Ker se je Zveza čedalje bolj zadolževala z Vintgarjem, se je pred štirimi leti zvišala vstopnina na 3 Din za odrasle osebe m na 1.50 za olro-kein šolarje. Na ta način se je doseglo približno ravnovesje; letno je bilo namreč treba izdati za popravila kakih 10.000 Din, kar se je približno krilo iz dohodkov od vstopnic. Na kako rezervo pa niti misliti ni bilo. Letešnjo je?rn je pa znana silna povodenj, ki je napravila toliko škode na Gorenj kem, popolnoma devastirala vse mostove, pota :n galerije v Vintgarju ter nam napravila glasom ugotoviive strokovnjakov 70.000 Din škode. Ker se Zveza za to ne bo mogla še nadalje zadolžiti, bo morala dati oblastvi no zapreti Vintgar. Ali bo imela Slovenija kaj koristi od tega?
Socialni vestnik
MEDNARODNE PRIMERJAVE SOCIALNIH BREMEN.
Mednarodna socialna politika vedno bolj napreduje. Naj kdo zavzame proti temu problemu prijazno ali odklonilno stališče, ne more prav nič izpremeniti na dejstvu, da je napravilo tudi s, cialno vprašanje na podlagi določil verzajskega miru velik korak naprej.
Znano je dejstvo, da je gospodarsko tekmovanje v vseh državah zelo oležkočeno, ne malo tudi p itom raznih javnih dajatev. Sanio-obsebi se razume, da je nastalo tudi vprašane, v koliko obremenjujejo tekmovalno možnost v gospodarstvu tudi tako zvana socialna bremena.
Da bi se mogla ta bremena vsaj približno dognati, je naprosila Anglija mednarodni urad dela v Ženevi, da bi izvršil primerjavo socialnih bremen v posanie/nih evropskih in izven-evropskih državah. Poleg mednarodnega urada dela se je lotila tega problema tudi mednarodna zveza za socialno zavarovanje na svojem letnem občnem zboru,
Metinarodni urad dela je pa sklical v Ženevo konferenco strokovnjakov na polju socialnega zavarovanja. Glavni referat je imel profesor dr. Moldenbauer, nemški državni poslanec. Referat je razdelil v dva dela: Problem sam kot tak in vprašanje socialnih bremen.
Izvršitvi primerjave socialnih bremen v posameznih državah se stavijo velike zapreke. Predvsem ne vlada jasnost, kaj se naj razume pod be.edo »socialna bremena«, niti v eni državi, kaj šele v kompleksu vseh držav.
V nekaterih državah obstoji obvezno državno zavarovanje, v drugih se dovoljujejo le podpore obstoječim, od strokovnih organizacij ustanovljenim bolniškim blagajnam, v tretjih državah so zt pet tako visoke mezde, da mislijo odločujoči krogi, da je socialno zavarovanje nepotrebno. Poleg tega dobivajo ponekod razne industrijske veje subvencije. Vse te raz-noličnosti se morajo pri primerjavi upoštevati.
Tako ne obstoja n. pr. v Angliji, Franciji, Belgiji in v nekaterih drugih državah zavarovanje zoper nezgode, ampak jamčijo za nezgode podjetja sama. Ta pa zopet skušajo prevaliti to breme na privatne zavarovalnice potom kolektivnega nezgodnega zavarovanja, veliki kcncerni pa zopet sami nosijo riziko.
Italija in Francija zopet nimata načina zavarovanja za slučaj bolezni kakor v Nemčiji. Angleško zavarovanje zoper bolezen ne pozna pogrebnin, ampak je to vprašanje že rešeno v splošnem ljudskem zavarovanju.
Težavna je tudi zadeva rodbinskih in stanovanjskih doklad. Nastane vprašanje, ali spa. dajo te dajatve v območje socialnih dajale* ali v območje plač.
Da bi omogočili ekzjstenco in delazmož-nost delavcev s številnimi družinami, se je * nekaterih državah vpeljal sislem izenačeval-niii blagajn. Tem blagajnam se je n. pr. podvrgel v Nemčiji le neznaten del delavstva, do-5'm v Franciji več kot polovica delavstva.
K že naštetim težkočam se pridruži še tretje vprašanje: kje je meja socialne in privatne pomoči? Brezposelno zavarovanje jfl navadno mešan sistem med državnim in privatnim zavarovanjem. Še težje je pa ugotoviti izdatke med privatno dobrodelnostjo in delo-dajavci. Po mnenju konference bi se dalo vsaj približno ugotoviti le deanske izdatke za socialno zavarovanje v posameznih državah. Se bolje bi pa bilo, odnosno še lažje, da bi se u g lovila socialna bremena poedinih industrijskih vej. Na ta način ugotovljene dajatve bi se morale primerjati s številom delavcev, ki so tukaj zaposleni ter s celo vsoto izplačanih mezd. Če bi se n. pr. posrečilo dognati v glavnih evropskih premogokopnih državah, kolik vpliv imajo na proizvajalne stroške plače. davki, javne dajatve in prispevki za sod« aln i zavarovanje, bi se dosegel velik korak naprej. To velja tudi za ostale industrijske vrste.
Da hi se ugotovil končnoveljavni vpliv socialnih dn a te v na proizvodne stroške v vseh državah, to bi bilo velikega pomena za napredek socialne zakonodaje tudi v onih državah, kjer so še v tem oz.iru daleč zadaj. Kajti ža po dosedanjih ugotovitvah sodeč, se bo pokazalo. da ne obremenjujejo socialne daiatve proizvodnih izdatkov niti zdaleka v tej višini, kakor trde podjetniki.
DELAVSKO STROKOVNO PRAVO V NEMČIJI.
Republikanska vveimarska ustava obsega notranjo zvezo med delovnim in med strokov ni m pravom. Člen 157 zravi, da stoji delavna moč pod posebnim varstvom države, dočim proklamira člen 159 brezpogojno koalicijsko svobodo za vse poklice. Jasno pa jo, da se ne bi nikoli moglo delavno pravo popolnoma uveljaviti, ko ne bi bilo omogočeno velikim organizacijam delavcev in nameščencev potom združevalne svobode in s tem, da sa prizna strokovnim organizacijam, četudi najmanjša odločujoča moč, udejstviti socialno varstvo, ki je uvaženo v paragrafih.
V tem oziru tvori ustava fundament, naloga strokovnih organizacij pa je, da ta ustavna določila vžive in spopolnijo. Pravo strokovnih organizacij se pa more razvijati le iz socialnega gibanja delavcev in nameščencev. V lej smeri se je osnova i a 1918 centralna skupnost dela med delodajalci in delojemalci (Zentralarbeitsgeineinschaft). Ta centrala je iinela zgodovinsko vlogo. Pod pritiskom revolucije so I i.i delodajavci prisiljeni, da so priznali osnovne pravice delavcev in njihovih strokovnih organizacij. Tozadevna pogodba od 15. no\embra 1918. obsega z ozirom na pravice organizacij važne vodilne misli, katere so bile pozneje sprejete tudi v zakonodajo. Važna določila tega sporazuma so:
1.	Strokovne organizacije se priznajo kot poklicne zastopnice delavstva.
2.	Delovni pogoji za delavce in delavke se urejujejo v skladu z razmerami dotične stroke polom kolektivne pogodbe.
3.	Ta določila naj veljajo analogno tudi za razmerje med zvezami delodajavcev in na« meščencev.
S temi določbami so bile priznane poklicne organizacije kot najprikladnejše zastopnice delavcev iti nameščencev. Končno je bil princip kolektivnih pogodb priznan tudi za uravnavo socialnega delovnega razmerja nameščencev.
Posledice tega sporazuma so se poznale že prni ustanovitvi državnega gospodarskega sveta. Oddelek II. je bil sestavljen izključno z delavskimi zastopniki vseh struj potoni pripadajočih organizacij.
Na podlagi dogovora iz leta 1918. so izdale strokovne organizacije osnovna načela za vodstvo posameznih organizacij. Ta red je veljal za vse organizacije, ki so bile članice že omenjene centralne delovne skupnosti. Kakšna so bila osnovna načela — prihodnjič.
Orel
Polovična vožeja za tekme, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 19. decembra, pod običajnimi pogoji dovoljena. — J. O. Z.
Orel v Slov. Bistrici je priredil za svojo mladino dne 5. decembra v hotelu Neuhold Miklavžev večer. Vseh skupaj je bilo obdarovanih 250 otrok. Zvečer je bila intimna, dobro aranžirana prir ditev za odrasle. Vsi prostori hotela so bili polni. Vse točke programa so bile burno aplavdirane. Darovalcem obilnih darov naj Bog tisočero povrne. — Naš Orel priredi prihodnjo nedeljo dne 19. decembra ob 15 v dvorani okr. hranilnice telovadno akademijo s pestrim sporedom. Vse prijatelje iskreno vabimo, da se v obilnem številu udeleže tudi te prireditve.
Naznanila
Društvo iTreznost« ima svoj redni sestanek v sredo, 15. t. m. ob pot sedmih zvečer na moškem učiteljišču v klavirski sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje br. g. dr. Pirca »O plemenski higieni«. 2. Slučajnosti. Z ozirom na prvo točko j vabimo poleg Članov tudi gg. učiteljiščnike in uči-teljiščnice ler druge, ki se zanimajo za naš pokret.
KaroCaite .Slovenca'!
^louue Monet, reliki francoski slikar, utemeljitelj impresionizma v slikarstvu, je umrl 6. t. m. v Parizu, star 86 let
Mussolinijev generalni štab.
Vrhovni direktorij fašistovske stranke z glavnim tajnikom Turatijem (X). V teh dneh, ko je italijanska verolomnosl dosegla v Albaniji zopet nov rekord, po Garibaldijevi aferi itd., bo naše bralce gotovo zanimalo videti, kakšen je dični štab »velikega duceja«.
Romunski princ Mihael,
petletni sinko bivšega prestolonaslednika in sedanji prestolonaslednik. Nekim ljudem, ki bi radi postali regenti, bi bil kot kralj po godu.
K sestanku državnikov v Parizu in Ženevi:
Od leve proti desni: poljski zun, minister Zaleski; francoski zunanji minister Briand v razgovoru z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom; Briand in belgijski zunanji minister Vandervvalde;
angleški premier Winston Churchill.
Glasba
Stravinski na koncertu orkestralnega društva
Glasbene Matice v ponedeljek, dne 20. decembra 1926. V Rusiji imenujejo dela Stravinskega rafini-rano francoska, vendar so v svoji najgloblji notranjosti, po svojih muzikalnih in psiholoških temeljih nacionalna. Stravinski zajema snov iz poganskih legend starih Slovanov in iz romantike. To nam dokazuje v prvi vrsti njegova »Žar-ptica«. V vseh svojih delih nam kaže zdravja polno življenje, kakor ga imajo le še mlada zdrava ljudstva. Stravinski vzbuja ljubezen do prvotnosti v naravi, do gibanja, do rasti. Zaradi tega čutimo v najpripro-stejših njegovih stvareh utrip življenja. V svojih kompozicijah gre popolnoma svoja pota in po njegovih stopinjah stoteri. Njegova dela spremlja silen žareč enluzijazem, nekateri reakcionarci ga pa krčevito in burno odklanjajo. Orkestralno društvo Glasbene Matice izvaja na svojem koncertu dve valetni točki iz »Žar-pticec. — Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
»Zastrupljene so moje pesmi,« je naslov ene Izmed 14 pesmi, ki jih je zložil ruski skladatelj Borodin. Borodin je pravi lirik tudi v instrumentalni glasbi. Njegove harmonije so priproste, a bogate, njegove melodije plemenite in prekipevajoče. Posebno prikupila se je glasbenemu svetu njegova prva simfonija svetovnega slovesa, ki nam jo poda na svojem koncertu v ponedeljek 20. t. m. orkestralno društvo Glasbene Matice.
Spored koncerta ljubljanskih šolskih pevskih iborov, ki se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. 1. Slavnostni govor realca Bizjaka. 2. Skupni nastop vseh pevskih zborov: Klemenčič »Oj poglejte ptičke* in Tome Majeva.
3.	Kosovski sokolovi. Deklamira Knailič Dragica.
4.	Skrjabin: Preludij, Suk: Humoreska. Igra na klavirju Lipovšek Marjan. 5. Gotovac: Smješna čudo in Mokranjac: Mirjano. Mešana zbora, poje zbor obeh učiteljišč. 6. Prohazka: Iz hribov in Schubert: Čebelica. Za vijolino in klavir igrata Pfeifer Leon in Lipovšek Marjan. 7. Premrl: RoZe za Marijo, Dvignimo skupni krog, dvoglasna deška zbora s klavirjem. 8. Brnobič: Stankova smrt. Mešani zbor, sopran solo s spremljevanjem harmonija in klavirja. 9. Pregelj: Slovenska mladina svojemu kralju. Deklamacija Lenčkove. 10. Mehul: Molitev la vladarja, mešani zbor s harmonijem in klavirjem. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Cerkveni koncert v Mengšu. Cerkveni pevski zbor z Viča je priredil prošlo nedeljo v Mengšu vrlo uspeli cerkveni koncert. Pri nabito polni cerkvi in strmečih obrazih je absolviral svoj spored, ki je obsegal skladbe Bunca, Premrla, Mava, Hochreiter ja, Sattnerja in Battiste. Zbor, broječ okoli 40 pevcev in pevk se zadnje čase vedno bolj množi številno in tudi notranje poglablja. Njegova moč |e brezdvomno v bleščečih sopranih, ki pa kljub silnim višinam ostanejo neizrekljivo nežni in v voljnih altih, tako da s takimi ženskimi glasovi razpolaga pač malokateri cerkveni zbor. Moški glasovi ne zaostajajo sicer materijelno pač pa glede čistosti intonacije in pravilnosti nastavka še niso povsem zadovoljivi. Zborovske točke so bile nekatere podane umetniško tako dovršeno, bodisi gie-de umevanja skladb, bodisi glede agogike, dinamike ali izgovorjave, da smo kljub svojim glasbeno precej razvajenim ušesom mestoma kar zastr-meli. Najbolje je zapel zbor gotovo Premrlovo za-ribalko »Le spi*. Mavova »Kako si nam draga* in Sattnerjeva »Vijemo ti venee« nista prav nič za-nstaiali. Ziaafe Dri zadati je iizvenel razvez zveza-
nega terekvartakorda v toničen trizvok v tako vzornem decrescendu, da je bilo vesel.fe. Povdariti je to zlasti zato, ker se je zbor mestoma v preveliki navdušenosti povspel do premočnega f. Vpošteva naj, da je moč vsakega vzornega zbora v tem. da se zna zatajevati in ostane tudi pri najmočnejšem ff nastavčno mehak in nikoli zadirčen. Solo-točke, ki so jih. vse razun ene odpeli posamezni člani zbora, so kot naravni pevci izvršili dovolj častno, zlasti glede vsebinskega umevanja. Tenoristu-soli-stu pa se pozna dobra šola, vendar še registri niso povsem izenačeni. Orgelsko spremljevanje je bilo korektno, le včasih premočno. Seveda tega ni šteti orglavcu v zlo, ker na orglah, kjer človek ni vajen, zlasti še prvič in to še poleg dirigiranja se je težko orijentirati. Orgelske solo-točke, od katerih zahteva Rennerjev Trio žc precej tehnične spretnosti, so bile odigrane tehnično pravilno m tudi z zadostnim muzikalnim umevanjem. Koncert je bil velikega umetniškega in moralnega pomena za Mengeš, v čast zboru, zlasti pa pevovdji!
Kn/ige in revije
Nova strokovna knjiga za krojaški obrt. Naša strokovna literatura je pridobila lepo uspelo, novo delo za krojaško stroko. Naš priznani strokovnjak Alojzij Kune v Ljubljani je izdal novo, veliko »Knjigo krojaštva« za samouk v prikrojevanju moških in deških oblačil. Namenjena je samoukom in za podlago pri obrtno-šolskem pouku, je poljudno pisana in praktično urejena, tako da ima učenec poleg vsake risbe na isti strani popis. Večina slovenskih krojačev se je že iz prejšnjih dveh izdaj v prikrojevanju uspešno izvežbala. Nova tretja izdaja pa je popolnoma novo spisana in zrisana ter zelo pomnožena, da vsebuje vse, kar je treba danes krojaču znati. Dobra in praktična navodila v knjigi pa so neprecenljive vrednosti za vsakega mojstra ali pomočnika. Važna pa je knjiga tudi za pouk vajencev na obrtno-nadaljevalnih šolah, ker bo izvrstno služila učiteljem pri pouku v strokovnem risanju. Pisana je tako, da more tudi učitelj strokovnjak lahko voditi pouk v risanju, vajenec pa ima sam pred očmi poučno tvarbio v njemu razumljivem popisu. Knjiga, katero je izdal pisatelj z namenom podali stanovskim tovarišem plod in izkušnje svojega štiridesetletnega strokovnega dela, bo nudila začetniku zanesljivo podlago, vsakemu strokovnjaku pa popolnitev njegovega znanja. Po vsebinski vrednosti kakor tudi opremi bi delala ta knjiga čast ludi večjim narodom, zato zasluži izdajatelj obče priznanje, osobito pa hvaležnost obrtništva. »Knjiga krojaštva« obsega 112 strani na finem močnem papirju; med temi je 50 strani slik in stane v platnu elegantno vezana 150 Din, po pošti 10 Din več. — Naročila sprejema: Alojzij Kune, Ljubljana.
Parni stroj in parna turbina. Ing. Gvidon G u 1 i č. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1926. Naša tehnična literatura je s tem dobila zopet novo knjigo. Knjigo obravnava iz praktičnega stališča parni stroj in parno turbino ter ie v prvi vrsti namenjena številnim strojnikom in strojniškim pripravnikom. Prvi najdejo v njej vse potrebno za izpopolnitev svojega znanja, drugi pa najboljšo pripravo za strojniški izpit. Knjiga je neobhodno potrebna enim in drugim, ki jo bodejo tudi toplo pozdravili. Knjiga bo tudi dobro služila kot učna knjiga za strojno rlelovodsko šolo Srednje tehnične šole ter za strojno Solo mornarice. Tekst izpopolnjuje nad 150 slik. ki so praktično posebei razvrščane, tako da nlaiaa.jo popjobilev v
snov. Nepotrebno je povdarjati, da bo priključeni slovarček mnogo pripomogel k izpopolnitvi tehnične terminologije. V dodatku o uporabi KS delavnih strojev bo pa marsikdo našel potrebne in iskane podatke o i>orabi energije enega ali drugega delavnega stroja. — Ing. Stolfa m. p., inženjer Gradbene direkcije.
Knjiga, ki je zelo okusno opremljena in bogato ilustrirana, velja vezana v celo platno 80 Din.
Na razpolago je tudi še knjiga istega pisatelja »Parni kotel«. Učna knjiga za kurjače, posestnike parnih kotlov in delovodje. Tudi ta knjiga je ilustrirana in velja vezana 30 Din. Obe knjigi sta našim strojnikom neobhodno potrebni.
Nove razglednice, delo akademičnega slikarja Maksima Gasparija, so te dni izšle. Serija razglednic predstavlja naše narodne motice: 1. Slovenka. 2. Lepa Vida. 3. Mlada Breda. 4. Pomlad. 5. Slovenec. 6. Kmetsko svatbo; vse v barvotisku. (Izdala Učiteljska tiskarna.) Dobe se v knjigarnah in toba-karnah; cena seriji 6 Din.
Cjubljanslco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer. Sreda. 15. decembra: DRUGI BREG. Red E. Četrtek, 16. decembra: Zaprto. Petek, 17. decembra: TRIGLATSKA BAJKA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Red D. Sobota, 18. decembra ob 16. uri: SLABA VEST.
Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 19. decembra: TRIGLAVSKA BAJKA. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 15. decembra: MANON. Red B. Četrtek, 16. decembra: ŽIDINJA. Red C. Petek, 17. decembra: Zaprlo. Sobota, 18. decembra: TANNHAUSER. Red E. Nedelja, 19. decembra ob 15. uri: CARMEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
MarffiorsRo gledišče
Sreda, 15. decembra: Zaprto. Četrtek, 16. decembra ob 20: MANON Premijera. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Ramo
Programi.
Dunaj 517.2 m, Praga 348.9 m, Brno 441.2 m, Berlin 483.9 m, Breslau 322.6 m, Leipzig 357.1 m, Frankfurt a. M. 428.6, Miinchen 535.7, K6nigswu-storhausen 1300 m, Hamburg 394.7 m, Daventry 1600 m, Beril 411 m, Rim 422.6 m.
Sreda. 15. dccembra: Dunaj. 16.15 in 19 koncert. 21.30 lahka glasba. — Praga. 12.10, 16.30. 20 koncert. — Brno. 19 in 20 koncert. — Berlin. 19.55 prof. dr. Ed. Heil-
fron: o pravnih vpraSanjih dneva. 20.15 (20.30) koncert (Beethoven). — Breslau. 20.10 koncert. — Leipzig. 20.15 božični koncert. — Frankfurt. 20 koncert. — Konigswusterhausen. 19 prof. dr. Miil-ler: Financiranje konzuma. 19.30 dr. C. G. Bruns: Temeljna vprašanja manjšinskega prava. 20.15 prenos iz Berlina. — Bern. 20.05 in 21 koncert. — Rim. 21 večer lahke italijanske glasbe.
Četrtek, 16. decembra:
Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.30 angleški tečaj. 20.05 recitacija Hugona Thimiga. 21.05'komorna glasba (Beethoven). Nato športna poročila. — Praga. 12.10, 16.30, 20, 22.30 koncert. — Brno. 19 koncert. 20.30 K. P. Prokop: »Odgovor« (dramatična slika). — Berlin. 20.30 recitacije Irene Triesch. 21 godba na pihala. — Breslau. 16.30 koncert (Bralims, Dvorak). 20.15 Kari Hauplmann: »Die armselige Besenbinder« (drama). — Leipzig. 20.15 lirika in proza avtorjev iz XIX stol. — Frankfurt. 19.15 predavanje in deklamacije (v zboru): delavski pesniki. 20.15 predava Robert Koppel. — Miinchen. 19.30 operne fantazije. 20.30 osnovni pojmi filozofije (vseuč. prof. dr. Aug. Gallinger). — Da-ventrv. 18.30 Brahmsov »Requiem« (prenos iz Can-terburyške katedrale. 21 in (nadaljevanje) 22.15 koncert (prenos iz RoyaI Albert Hali; Wagnerjev koncert). — Bern. 20 in 21 pesmi in arije (sopran) 22.05 koncert. — Rim. 21 prenos iz gledališča.
Petek, 17. decembra:
Dunaj. 16.15 koncert (iz nemških oper). 18 predavanje o zimskem sporlu. 19 francoski tečaj, 19.30 angleški tečaj. 20.05 koncertna akademija (ia italijanskih oper). — Praga. 12.10, 16.30, 21 koncert. 20 opereta. — Brno. 19 in 20 koncert. — Berlin. 19.30 dr. Ed. Kohlrausch: moderno kazensko pravo. 20 opera »Hugenoti« (Giacomo Meyerbeer). — Leipzig. 18 recitacije iz novih knjig. 20.15 simfonični koncert. — Frankfurt. 19.45 predavanje o napredku v znanosti in tehniki. 20.15 Schillerjev »Don Carlos«. 22.30 koncert. — Miinchen. 20 ljudska igra »Der Gliicksschmied«. — Hamburg. 2(1 koncert. — Daventrj. 19, 21, 21.50, 22.12, 22.45. 23.15 koncert. — Bern. 20 delni prenos D'Alber tove opere Goleni« iz mest. gled. 22.05 koncert. -Riin. 21 opereta.
Sobota, 18. (leccinbra:
Dunaj. 16.15 koncert. 18.30 recitacije iz švedskih avtorjev (Tegner-Lagerlof-Froding). 19.45 opereta »Wo die Lerche singt« (Fr. Lehar). — Praga. 12.15, 16.30 koncert. 20 orkester pihal z dunajske drž. opere. — Brno. 19 koncert. 20 dijaška zgodba »Na byte« (J. Distl). 21 jazz-band. — Berlin. 20.30 »Der Tanz von Colbigh« (pravljična pesem; Ger-hard Herrmann-Mostar). — Brosiau. 18 nova lirika in epika. 19 uvod v gledanje upodablj. umetnosti. 19.35 uvod v astronomijo. — Leipzig. 18.15 o higieni in športu. — Frankfurt. 20.15 koncert (kvartet iz Londona). 21.15, 22.30 koncert. — Miinchen. 20.30 koncert. — Hamburg. 20.05 Walter von Molo: »Till Lausebums (komedija). — Davontrv. 21 opereta »My Lady Frayle« (glasba: Hovvard Talbot in Herman Finck). 22.45 in 23.15 koncert. — Bom. 20 koncert. — Rim. 21 koncert.
*	vnajvečji Izbiri stalno v sr.alogl pri
FRANC BAR. ljubliana,
Oankarievo nahr. 5 TeJU»C. <1M
Gospodarstvo
Ustanovitev obrtne banke SHS.
Za ustanovitev privillgirane Obrtne banke
kraljevine SHS se opaža tudi v Sloveniji zelo živahno zanimanje. Obrtništvo se zaveda važnosti, kakor tudi koristi, katere aiu more nuditi ta denarni zavod.
^Slovensko obrtništvo si mora z vpisom delnic zagotoviti primerno zastopstvo v upravi zavoda. Narodna skupščina sicer ni upoštevala upravičene zahteve slovenskega obrtništva glede podruž<nioe Obrtne banke v Ljubljani, čeprav so se naši narodni poslanci z vso vnemo zavzeli za to zahtevo. Vendar je to vprašanje v zadnjem času krenilo na boljo. Kakor je. na nedeljskem zborovanju obrtništva v Celju poročal zbornični tajnik g. dr. Pless, so se merodajni faktorji vendar odločili ustanoviti poleg centrale v Belgradu in glavne podružnice v Zagrebu tudi podružnico v Ljubljani, tako da smemo utemeljeno pričakovati, da se zahtevi našega obrtništva takoj ugodi.
Uspešno poslovanje Obrtne banke v Sloveniji je seveda mogoče le tedaj, če se tudi v ostalih večjih obrtniških centrih Slovenije ustanovijo ekspoziture te banke. Otvoritev ekspozitur je več ali manj odvisna <nl višine s strani obrtnikov vpisanih delnic. Zato si mora naše obrtništvo že danes z vpisom delnic ustvariti one predpogoje, ki so potrebi). '.a otvoritev ekspozitur. Gre pa tudi za to, da se bodoča p: družni ca v Ljubljani spremeni v glavno podružnico, kar bo zopet več ali manj odvisno od višine vpisanih delnic.
Radi tega naj se vpisa delnic udeležijo najširši krogi obrtništva, kajti posamezni obrtnik vpiše tudi večje število delnic, vendar ne more na podlagi teh delnic imeti več kot 25 glasov. Vpis delnic predstavlja primeroma majhno obremenitev obrtnika; obrtnik, ki kupi tri delnice (po Din 200), ki dajejo pra-vioo do enega glasu, plača pri vpisu le 135 dinarjev, ostanek pa v mesečnih obrokih. V teh delnicah naložen denar pa je gotovo najboljše in na.Vgurnejše naložen.
POZIV NA VPIS DELNIC OBRTNE BANKE KRALJEVINE SHS, D. D.
V svrho organizacije cenenega obrtniškega kredita in na podlagi zakona o ObTtni banki z dne 30. januarja 1926 in bančnih pravil, ki jih je odobril g. minister trgovine in industrije 23. septembra 1926, se osnuje Obrlna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Istočasno s centralo Obrtne banke v Belgradu se bo ustanovila tudi glavna podružnica v Zagrebu, po členu 2. bančnih pravil pa podružnice v Ljubljani, Zagrebu, ekspoziture v Splitu, Skoplju in Novem Sadu, kakor tudi v vseh ostalih centrih, kjer se bo pokazala potreba.
Osnovni kapital banke znaša 75,000.000 dinarjev. Takoj ob ustanovitvi banke se vpiše 37,000.000 Din. Država kupi 40 odstotkov delnic, obrtniki, njihove žene, obrtniške zadruge in organizacije najmanj 51 odstotkov, prijatelji obrtništva pa največ 9 odstotkov. Država se odreka vsakemu dobičku, ki bi ji pripadel na njen vplačan kapital. — Po zakonu je banka oproščena plačanja vseh državnih in samoupravnih davkov in taks. Narodna banka je dolžna reenkontirati portfeljske menice Obrtne banke.
Pri vpisu delnic se p^iča takoj 20 odstotkov od nominalne vredni sli Ln 5 Din od vsake delnice za ustanovne stroške. Obenem se poda pismena izjava z navedbo svojega imena, priimka, bi'.ališča in poklica na tiskovinah, ki se dobe v obrtniških organizacijah. Pri vpisu dehiic dobi kupec potrdilo o nakupu delnic, po celotnem vplačilu pa stalne delnice. Delnice se glase na ime obrtnika, na ime njegove žene ali obrtne zadruge in organizacije
| ali na ime obrtniškega prijatelja. Tri delnice i dajo pravico na en glas. Nikdo ne more imeti I več nego 25 glasov.
Vpifl delnic se vrši od 1. decembra 1926 do 15. januarja 1927.
Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne" ( banke poživlja s tem na vpis delnic, ki se vrši za Slovenijo: pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Obrtni banki v Ljubljani in pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in v Mariboru.
Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne banke kraljevine SHS.
80 letnica Prve hrvatsko štedionice. Prva hrvatska štedionica, največji bančni zavod v Jugoslaviji je včeraj dne 14. t. m. praznoval F0 letnico svojega obstoja. Leta 184(1. jo b''la ta banka ustanovljena s kapitalom 40.000 goldinarjev v srebru. Danes znaša njena delniška glavnica 75 milijonov flinarjev, njene rezerve pa preko 40 milij. Din. Stanje vlog je posebno v zadnjih treh letih hitro naraslo in. je koncem leta 1925. prekoračilo eno milijardo Din.
Naše sladkorne tovarne namerr-vajo najeti posojilo v Angliji. Iz Belgrada poročajo, da nameravajo jugoslovanske sladkorne tovarne najeti v Angliji posojilo v znesku 25 milij. Din. Zastopniki sladkornega kartela so v ta namen preteklo soboto odpotovali v London.
Lesni trg Situacija na lesnem Irgu je še vedno povolina. Tudi izvoz je živahen. Naše blage se izvaža predvsem v Tt>l,ljo, Francijo, Španijo, Anglijo, Ogrsko in v Egipt. Vsled večjih nabavk s strani državnih železnic je oživela tudi trgovina z železniškimi pragi. Poleg tega pa je zaznamovati večje zaninian;e Italije za na?e hrastove prage. Do sedaj je Italija uporabljala večinoma bukove prage, v teku letošnje sezijc pa namerava uvoziti iz Jugoslavijo 500.000 hrastovih pragov. — V teku prvih 9 mesecev tek. leta smo po najnovejših statističnih podatkih izvozili 835.500 ton lesa v vrednosti 645,000.000 Din in to predvsem v Italijo, kamor gravitira izvoz iz Bosne in Slovenije.
Neposreden iimi, kave i« Rrazi;ije. Jugoslavija uvozi letno za preko 300 milijonov Din surove kave. Naši uvozniki so dosedaj kupovali kavo večinoma v Trstu, kot italijansko blago, čeprav je vsa ta kava uvožena iz Brazilije. Tržašlri trgovci zaslužijo pri tem posredovanju letno najmanj 20 milijonov Din. Zadnjo vsoto bi lahko prištedill, ko bi uvažali kavo neposredno iz Brazilije. — Tudi državni institut za kavo v Braziliji bi želel, da Jugoslavija kupuje kavo neposredno v Braziliji. Zato je ta Institut odposlal v Jugoslavijo svojega predstavnika, ki bo v pričetku prihodnjega leta obiskal naša najvažnejša trgovska sred;šča. Vzorci brazilijanske kave bodo tudi razstavljeni na »pomladnem velesejmu v Zagrebu.
Lira, Kakor smo včeraj poročali, se je italijanska lira v zadnjih dneh zopet znatno dvignila. Ta dvig je v veliki meri povzročila izjava finančnega ministra Volpija, po kateri za ernkrat še ni pričakovati, da se bo lira stabilizirala. Ob priliki finančne debate v senatu je namreč finančni minister Volpi izjavil, da vlada ne namerava stabilizirati lire na dananji višini, temveč da hoče previdno toda sistematično zmanjšati višino bankovcev v obtoku. Obenem je izjavil, da se je lira dvignila brez vsake intervencije italijanskega zakladnega urada, bodisi v inozemstvu ali pa v tuzemstvu.
Francoski proračun v ravnotežju. Senator Henry Ckeron je glede proračuna za leto 1927. predložil senatu poročilo, v katerem izjavlja, da je proračen v ravnotežju. Stanje zakladnega urada je zelo zadovoljivo, zato je pričakovali, da je inflacija za vedno odstranjena. Vsi državni izdatki so vstavljeni v proračun, tudi oni, ki so se do sedaj krili z najetjem kratkoročnih posojil. Država se je v proručunu zavezila povrnti do konca leta francoski narodni banki 2 milijardi frankov.
Stroški lisrijo angleške kemične industrije. Prod kratkim ustanovljena družba Imperial Chemical Ind. Ltd., ki je združilo vso angleško kemično industrijo, je morala plačati angl. zakladne-mu uradu 650.000 angl. funtov za registracijo 850 tisoč angl. funtov pa za različne prepise, skupaj torej 1.5 milij. angl. funtov ali 412 milij. dinarjev.
Dne 14. decembra.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.498—13.528 (13.17—13.50), Italija 256-260 (259.63—261.63), London 274.S5— 275.65 (274.85—275.65), Newyork 50.553—56753
(56.553-56.753), Pariz 229—231 (230 den.), Praga 167.82-168.02 (107.843-168.043), Dunaj 7.9805— 8.0105 (7.9805—8.0105), Curih 10.04172—10.97472 (10.915—10.975), Amsterdam 22.645—22.705.
Curih. Belgrad 9.13 (9.12), Budimpešta 72.55 (72.60), Berlin 123.20 (123.10), Italija 23.55 bi. (23.90 den.), London 25.10 (25.10), Pariz 20.05 (20.75), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73.10 (73), Bukarešt 2.60 (2.60), Varšava 57 (57), Amsterdam 207 (207), Bruselj 72.05 (72), Stockholm 138.25 (138), Oslo 130.75 (130.75), Kopenhagon 133 (137.97).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48—12.52, KodanJ 188.60—189.20, London 34.33—34.43, Milan 32.22—
32.32,	Ne\vyork 70S (10-710.50, Pariz 28.25—28.35, Varšava 78.43—78.93. Valute: dolarji 700.60— 710.60, francoski frank 28.32—28.48, lira 32.17—
83.33,	dinar 12.43—12.49, češkoslovaška krona 20.93—21.05.
Praga. Devize: Lira 152.80, Zagreb 59.25, Pariz 131.30, London 163.10, Ne\vyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 78—80, vojna odškodnina 340 den., zastavni list. 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna
140	den., Merkantilna 95—95, zaklj. 95, Praštidio-na 885 den., Kred. zavod 170—180, Strojne 90 den., Trbovlje 315 den., Vevče 112 den.. Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj, 79.50—81, vojna odškodnina 343—344, Hrv. esk 100—102, Kred. 101—104.50, Hipobanka 58-58.50, Jugobaaka 97.50—98, Praštediona 890 —892, Ljublj. kredtna
141	den., Šečerana 420—425, Gutmann 250 den., Slavonija 32—32.50, Trbovlje 320-330, Vevče 110 denar.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 782.500, Zivno 765.000, Alpine 377.000, Kranjska industr. 422.000, Trbovlje 414.500, Hrv. esk. 137.500, Leykam 124.000, Mundus 1,080.000, Slavonija 38.600.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Kostanjev les zo tanin, 15 odstot. okroglic, od 30 cm naprej klano, fco vag. nakl. postaja, neobeljeno, 21 den., obeljeno 23 den. j Bukova drva, suha, fco vag. meja 23 den. Brzojavni drogovi, borovi, zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolž. 6% m, najmanjši obseg: v vrlm 38 j cm in 2 m od tal 53 cm, računajoč 800 kg na 1 m3 40 den., in računajoč 700 kg na 1 m3 42 den., in i dolž. 8Vi m, najmanjši obseg: v vrhu 40 cm in 2 m od tal 56 cm, računajoč 800 kg na 1 m3 63 den., in računajoč 700 kg na 1 m3 66 den. za komad, fco vag. meja.
Žito in poljski pridelki: pšenica, 75'76, fco vag. nakl. postaja 295 (blago); koruza umetno sušena, leo vag. nakl. post. 155 (bi.); ko ruza nova, času primerno suha, fco vag nakl post. 140 (bi.); koruza nova, času primerno suha, 7.a januar, fco vag. nakl. post. 150 (bi); ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 335 (bi.); rž, 71 72, 2%, fco vag. nakl. post. 225 (bi.); ječmen krmilni, 62 63, fco vag nakladalna post. 170 (bi); ječmen krmilni, 63 04, fco vag. nakl. post. 180 (bi); ječ-i men letni, 65/66, fco vag. nakl. post. 192.50; oves, fco vag. nakl. post. 160 (bi.); otrobi drobni fco | vag. nakl. post. 125 (bi.);-fižol beli, 3—4%, fco I vag. nakl post 175 (bi.); fižol rmeni, 3—4%, fco 1 vag. nakl. post 175 (bi.).
Spori

Redni letni občili zbor SK Ilirijo se vrši da»
ne«, v sredo ob pol 8 zvečer v kolodvoiski restavraciji z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje ne glede na število udeležencev. Udeležile se zbora ^ dostojnem številu. — Odbor.
Športni dogodki.
Nogomet. Sunderland je v Angliji spet na prvem mestu. — Švica je premagala Nemčijo 3:2 — Slavia : Vlenna 2:1, Genova : Modena 2:1, C. A. Pariš : Slado Franfais 1:1. — Rapid gre i Egipt, morebiti tudi na Malto in v Palestino. — Dunajska prvenstvena vrsta je sedaj tale: BAC 17, Rapid 15, Adinira 15, Simmering 14, FAC 13, Vien-ua, Austria in Hakoah po 12, Wackler 11, Šport-klub 6, Slovan 5, WAC 4, Rudolfshiigel 4. Zadnja prvenstvene tekme: BAC : Rud. 5:1, Hakoah : \VAC 5:2, Admira : FAC 4:2, Wacker : Slovan 2:1.
Športna razstava. Od 18. do 29. julija 1927 bo v Amsterdamu športna razstava, dalje razstava za higieno in potovanje. Uluati se bodo vršile športne prireditve.
Lahka a 11 e t i k a, Peltzer je tekel v Berlinu v halli 1000 m v 2:43.7.
Težka atletika. Punnu, 74.6 kg težak, je z levico potegnil 82.5 k$r, nov svetovni rekord. O senzacionalnih uspehih Caouette glej poseben članek.
Kolesarstvo. Mac Namara-LInari sta dobila šestdnevno dirko v Newyorku. Prevozila sta 3678 km.
A v i a t i k a. Barros javlja iz Porto Praya na Kapverdskih otokih, da ne bo letel čez Atlantski ocean naprej v Brazilijo.
Caouette |e sunil 202 kg.!
Včeraj smo pisali v >Slovencu<, da je sunil Caouette 196 kg; danes bereUio, da je sunil dne 23. novembra 202 kgll Francoski listi prinašajo o tem neverjetnem činu cele članke. »Doslej smo mislili, da je Rigoulot najmočnejši profesionalni atlet; sedaj vemo, cla je v nekaterih vajah brez dvoma Caouette boljši.« Poleg uspehov, ki smo jih včornj navedli, omenimo še: obojeročni poleg 135 k,g, obojeročni sunek s prostim dvigom do prsi 166 kg, tezni dvig z ločenimi ročkami 124 kg, sunek z ločenimi ročkami in s prostim dvigom do prsi 146 kg,
• SMUČAR NAJ BO PRIPRAVLJENI
Ko pade prvi sneg, mora biti smučar že pripravljen. Smuči, ki morajo biti poleti na hladnem kraju, je treba takoj vsestransko pregledati, obrisati in namazati s katranovim oljem, tako zelo, kolikor morejo olja popiti. Kar ostane, se s steklom odrgne. Dobro mazilo je tudi spojina dveh delov lanenega olja in enega dela petroleja. Tudi usnje naj toliko nevtralnega olja popije, kolikor ga more. — Tudi telesno bodi pripravljeni Dobro je, če poleti treniraš; neobhodno potrebno pa je treniranje pred prvini snegom. Zelo priporočljivo ja tekanje po gozdu in primerne vaje v zaprtih prostori!'. Tudi na vrtu ali pa sicer si lahko smučI navežeš, da si malo bolj prožen. — Seveda moraš mislili o pravem času na pripravno smuško obleko. Priporočil, navodil in reklam za to je vse polna Zdi se nekako, da prejšnja modra norveška obleka ni več edino merodajna, ravno zato ne, ker je paj
Sir H. Rider Haggard:
65
Hči cesarja Monteiume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Ko so Španci korakali mimo, sem pozorno motril njihove obraze; navdajalo me je neko nejasno upanje glede de Garcie. Dasi je bilo kaj mogoče, da naju je smrt odtegnila drugega drugemu, sem se vseeno nekoliko nadejal, da ga najdem med zmagovalci. Tak cilj, kot so ga oni imeli, ki je obljubljal zlato, kri
m
srcu
ropanje, je gotovo prijal njegovemu hudobnemu u, in prav mogoče je bilo, da se je pridružil vojski; tudi mi je pravil neki notranji glas, da ni bil mrtev. Toda njega ni bilo med vojaki, ki &o tisti dan stopili
v Mehiko.
Tisto noč sem videl Guatemoka in ga vprašal, kako iti kaj se godi.
»Dobro za jastreba, ki gospodari v golobjem gnezdu,« je odgovoril in se bridko nasmejal, »jako slabo j a za goloba. Moj stric Montezuma je bil grulil tamle,« in pokazal je proti palači Ahe, »vodja Tjulov pa je tudi zagrniil v odgovor; vendar sem slišal med njegovimi golobjimi glasovi vreščanje jastreba, dasi ga je skušal skriti. Ne bo dolgo in v Tenoktitlanu se bo marsikaj prigodilo.«
Imel je prav. Preden je minul teden, so Španci i/.dujsko prijeli Montezumo in ga imeli ujetega v svo-' jih bivališčih, kjer so ga noč in dan stražili vojaki. Nato so dogodki hitro sledili drug zn drugim. Nekaj
velikašev domačinov iz obmorskih krajev je bilo na odredbo Korteza pozvanih v Mehiko, ker so ubili ne- j koliko Špancev. Prišli so, in zmagovalci so jih zgra- j bili in na dvorišču palače žive sežgali. A to še ni bilo vse; njihov vladar Montezuma je moral z okovi na nogah biti priča njihovi usmrtitvi. Tako globoko je | bil padel cesar Aztekov, da js moral nositi verige ! kakor navaden hudodelec. Po tej žalitvi je prisegel udanost in zvestobo španskemu ! ralju, ujel na iz-dajski način Kakair.o, kralja v Tezkuku ter ga izročil Špancem, nad katere se je bil Kakama nameraval vzdigniti z vojsko. Špancem je ttidi predal vse zlato in vse zaklade, ki jih je bilo cesarstvo tekom neštetih let nagromadilo in ki so bili vredni stotisoče angleških funtov, ln narod je vse to mirno prenašal. Bil je zbebljen in je še vedno poslušal zapovedi svojega ujetega vladarja. Ko pa je Špancem dovolil, da so molili pravega Boga v enem izmed svetišč velikega j templja, se je med tisoči in tisoči Aztekov pojavilo nezadovoljno godrnjanje in mrka razjarjen ost. Vse ozračje ga je bilo polno, vsepovsod se je slišalo, kjerkoli so se zbirali ljudje, in glas tega nezadovoljnega godrnjanja je bil kakor butanje daljnega srditega ' morja.
Ves ta čas je moje življenje potekalo kot popreje s to izjemo, da mi ni bilo dovoljeno zapustiti palačo; bili so v strahu, da ne bi na kak način prišel v dotiko s Španci, ki niso vedeli, da jc bil človek bele polti zaprt v njej in obsojen na smrt na žrtveniku. Tiste dni sem tudi poredko videval kneginjo Otomi, prvo med mojimi prisojenimi mi nevestami; izza čudnega ljubavnega prizora med nama se me je izogibala in kadar sva se srečala pri gostijah ali na vrtu, ie govo-
rila z menoj o nepomenljivih rečeh ali državnih zadevah. Naposled je prišel dan moje poroke. Vršila se je, dobro se spominjam, v noči pred dnevom, ko so Španci o priliki praznika boga Anicelkotla poklali šest sto arteških velikašev.
Na dan moje poroke so najvišji velikaši v mestu ravnali z menoj silno obzirno in me častili kot boga; prišli so se mi poklonit in žgali kadilo pred menoj, da mi je duh kadila naposled pošteno presedal; dasi je namreč tolika žalost vladala v deželi, niso hoteli duhovni niti za pičico odjenjati od svojih ceremonij in krvoločnosti; ker sem bil rodu Tjulov, so povrh vsega gojili velike nade, da bodo baš z žrtvovanjem mene odvrnili jezo bogov. Ob solnčnem zatonu so me pogostili s sijajno gostijo, ki je trajala dve uri ali še dalje, in ko je bila končana, je vsa zbrana družba vstala in začela glasno klicati:
»Slava tebi, o TezkatHpoka! Srečen si tukaj na zemlji, srečen boš tudi v hiši solnca. Ko dospeš tja, se spominjaj, da smo dobro ravnali s teboj, ti dali vse najboljše, kar premoremo, in posreduj za nas, da nam bodo odpuščeni naši grelii. Slava ti, o Tezkatlipokak Nato sta stopila dva glavna velikaša naprej, vzela baklje v roke in me peljala v prekrasno sobano, katere še nisem bil videl. Trkaj sla me preoblekla in mi dala oblačila, ki so bila še vse sijajnejša od vseli, kar sem jili bil nosil dotlej, in so bila narejena iz najfinejše bombaževine, prevožene z vezenjem in ble-stečim perjem kolibrija. Na glavo sta mi dala venec iz cvetic, okrog vratu iti zapestja pa smaragde in dragulje izredne velikosti in vrednosti. Lepa šema sem moral biti v tej opravi, ki bi boli pristajala lepi ženski kot meni.
o 2
F s
5 c
Ž * E.
C '
B'»
< p
J o <
^ ? 5
g- S- §
•— B
pr
n
y s
a m
O
_	M
s S	-
N O
—	N
Ln (u	<
t» r	•
9 ?	1
d "a	_
o	73
c	_
«	3.
tu	&
O	Kk
2-	t-
C
v>	IT
t
c	rj
c-. TJ ►i
° 2 C •*
u
c »
a. g
s C B S
a
< oo 2. * n; O
* 3
n 2; V t-
Z o _
S G
a. C
0 »rt;
a
-i Ja
o o g 2,
(9 o rt <
&>
m xr a
S
P 3
C % 5' ?
p	r i s
•TJ	2	—
e	%	<=> o
B	N
iforma. Danes izdeluje tekstilna industrija gladko in lahko blago, gosto tkano, dobro proti snegu, idealno smuško blago. Dolge hlače so boljše kot kratke, tudi za dame. Krila ni treba, nas samo ovira. Jopiči naj bodo kratki in udobni, gosti in voljni. Sploh naj bo vse udobno. Bluza nad hla- . čami je sedaj v modi in tudi res vsem zahtevam i odgovarja. Kot čepica je modra norveška čepica še t zmeraj najboljša. Pripravi tudi majhne stvari, električno svetiljko, spalno vrečo itd. Potem pa z ve- 1 selim srcem ven v naravo!
ZA REKORDOM!
Športnikom navadno očitajo lov za rekordom. K tej točki se je s par vrsticami oglasil dr. Peltzer v »Leipziger Sportsonntagou:
»Zelo pogosto označajo stremljenje športnika po rekordu za športni izrodek. Po mnenju takih ljudi naj bi se športnih samo splošno telesno vzgajal, da ostane zdrav; rekord in stremljenje po njem v tekmah naj bi pa pustil pri miru. Ne morem razumeti, zakaj naj bi bil boj za največji uspeh slab in grd. Pravijo, da tako športno udejstvovanje zdravju škoduje. To je pač samo neprijetna zavest lastne slabosti, če navaja kdo ta vzrok. Zakaj je pa na drugih poljih največji uspeh dobrodošel? Najznamenitejše znajdbe, največje umetnine itd. najbolj hvalimo in jih najlepše nagradimo. Zato hoče vsik doseči kar moč veliko in hoče priti kar moč daleč. Vsak uspeh je nova pobuda za nadaljne uspehe. Upravičenost športnih uspehov, da so enaki drugim uspehom, taji samo tisti, ki so sam ni nikoli s športom bavil. Kdor je kdaj videl rekordni skok ali tek, mora priznati, da je sodelovanje največje moči, volje, poguma in pričujočnosti duha nekaj velikega, posebnega, kar nas mora navdati z občudovanjem. Noben največji športni uspeh ni mogoč, če popolnoma ne obvladam najlepših in najbolj smotrenih gibov in če se z duhom ne vživim popolnoma v stvar. Stremljenje po rekordu vzbudi tudi v manj sposobnem športniku sile, ki bi jih s'"^r nikdar ne bil mogel vzgojiti in ki napravijo iz človeka harmonično celoto; ta harmonija duše Ln telesa je pa nositeljica višje kulture. Harmonija duš^ in telesa nam jamči pravo in smolreno življenje.
Celje, 14. decembra 1926.
UBOJ.
V ponedeljek, dne 13. t. m. je pričelo pri nas porotno zasedanje. Kot prvi slučaj so imeli porotniki pred seboj Franca K r a j š e k a iz Trbovelj, ki je dne 18. septembra t. 1. v pretepu ubil svojega tovariša in prijatelja Ivana Martinčiča s tem, da mu je z nožem prizrdjal več ubodljajev. Imenovanega dne sta Krajšek in Martinčič popivala v gostilni Počivavšek v Trbovljah, kjer je prišlo med njima dvema do prepira in sicer radi tega, ker se je Krajšek vmešaval v nek razgovor, ki se jc vršil med Martinčičem in Antonom Rusom, za katerega se je Martinčič zavzel. Ker je gostilničar nato izpraznil gostilniške prostore, se je prepir med Martinčičem in Krajšekom nadaljeval pred gostilno in je isti zavzel take mere, da sta se kontno spoprijela. Prvi je napadel Krajšek Martinčiča, nakar sta padla oba na tla, se tam ruvala, pri čemur se je Martinčiču posrečilo, da je Kraj-seka držal na tleh. Iz jeze in vinjenosti, da ga je Martinčič obvladal, je Krajšek prijel za nož in pričel Martinčiča zbadati. Prizadjal mu je na obrazu in prsih več ran, pri čemur je bila vbodnina v prsa takega značaja, da je Martinčič na tem kmalu nato v bolnici izkrvavel in umrl. Pri današnji porotni razpravi, ki jo je vodil g. dvorni svetnik
in predsednik okrožnega sodišča g. dr. Kotnik so porotniki na stavljeno vprašanje odgovorili pritrdilno, nakar je senat izrekel sodbo, glasom koje bo moral Franc Krajšek 3 leta odsedeti.
ROP.
Danes je kot prvi sedel na zatožni klopi Franc Mlaker, rojen 21. februarja 1904. na Trški gori, pristojen v Krško. Obložen je, da je dne 30. julija t. 1. med Zdolami in Koprivnico, sodni okraj Brežice, z obema rokama sunil berača, 78 let starega Antona Gracarja, ga podrl na tla, ter na njega pokleknil v namenu, da se polasti njegovega denarja v znesku 510 Din, za katerega je vedel, da ga ima pri sebi, ker sta prej skupaj popivala v gostiln; v Koprivnici. Njegov zagovor je potrdil obtožnico ter se mu je dokazalo, da je s silo odvzel beraču Antonu Gracarju 510 Din. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede ropa, nakar je bil Franc Mlaker obsojen na 5 let težke ječe. Obtoženca je zagovarjal dr. Goričan.
Detomor.
Druga razprava se je vršila proti Štefaniji Kanceljak, rojena 29. novembra 1906. v Zagrebu, sedaj šivilja v Rajhenburgu. Obtožnica ji občita< detomor.
Po prečitanju izjav izvedencev pri obdukciji otroka in po izjavi šolskega vodstva in občine, da je bila imenovana na dobrem glasu in še nekaznovana, se porotniki niso mogli uveriti, da je obto-ženka, z namenom ravnala z otrokom tako, da bi nastopila vsled tega otrokova smrt. Vsled tega so zanikali tozadevna vprašanja, potrdili so pa vprašanje glede malomarnosti, ki jo je zakrivila s tem, da ni prijavila poroda. Na podlagi tega pravdoreka porotnikov je bila obsojena na dva meseca težke ječe vštevši preiskovalni zapor od 16. oktobra t. 1. iako, da bo dne 16. decembra t. m. spuščena na svobodo. Obtoženko je zagovarjal dr. Ogrizek.
Pozivno na članek v nekem tukajšnjem dnevniku o pravdi, ki jo vodimo s svojim bivšim trgovskim zastopnikom A. Lampretom v Ljubljani, ugotavljamo sledeče:
Našemu bivšemu trgovskemu zastopniku v Ljubljani smo odvzeli zastopstvo. Proti njemu iztožujemo našo od njega priznano terjatev.
Namigavanja v imenovanem članku so izmišljotine, ki merijo očividno na to, da bi se na nas radi viseče pravde vplivalo, kar se pa tožencu seveda ne bo posrečilo.
V Zagrebu, 11. decembra 1926.
Standard oil company o! Jugoslavia.
Za jugosl, patent št. 2018 od 1. V. 1923 na:
IMenje harburatora
20 etisniozione motore
o
(Vergaser fiir Verbiennungskraftmasckinen) se iščejo kupci ali odjemalci liccnc. — Ccnjenj ponudbe na: Ing. Milan ŠUKLJE, Ljubljana j Šclenburgova ulica štev. 7.	8596
Vremensko aorofMo
Me'eoroloski 7avod v Ljubljani dne 14. decembra 1926. e Višina barometra 308-8 m
Opazovanja
LJubljana (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Split Praga
Baro-metei
toplota
T C'
Kel. iloga
» °lo
Veter ln brzino v m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
oh onazovantu [ v mm |i» 7"
768-4 768-4
765-8 764-4
766-1 766-9
766-1
733-0
767-5 767-8 764 6
Najvišje temperai
-2-8 -2-8 1-2 4-6 OD -2-0 0*0
-4-0 9-0 7-0 1-0
99
99 95 79 85
100 97
90 78 85
SSE 0-5 ESE 0-5 WNW 0-5 NE 0-5 N W S mirno mirno
mirno N 1-5 N 1-5 SW 1-5
10 10 5 10 0 10 0
o 2 10 10
megla megla
megla megleno
megleno m. mirno
od megle 0"!
od megle 03
6-1
7 6 12
11 14 14
8
•3-2
0 -2 0
-5 8 7 0
ure veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 15. decembra: V višinah jasno, v nižinah mraz
in megla.
Povpr. barometer nižji kot včeraj za 6.1 mm.
■'it •» ■ i •

BCeto sc
€3>
za veliko industrijsko podjetje za odkup iz angleških rok. Podjetje s 5,000.000 Din akcijskega kapitala je popolnoma brez dolga. Najmanjši delež bi bil 50.000 Din. Kakor hitro bodemo imeli primerno število interesentov, bodemo sklicali ustanovni občni zbor. — Pojasnila in ponudbe pod ..HOnZCrVO" $1. 8511 na upravo lista.
Knjigovodja
perfekten bilancist, reduciran vsled gospodar, razmer, išče sličnega mesta. - Ponudbe upravi pod: »Perfekten« 8594.
2 dijaka r
sprejmem s januarjem v celo oskrbo, električna luč, zračna soba, pomoč pri učenju; ccna zmerna, - Naslov pove uprava lista pod It. 8603.
Prodajalka
mlajša moč, mcš. stroke, Vešča sloven. in nemščine, pridna in zanesljiva, išče mesta. Nastopi lahko takoj, - Dopise na podružnico lista v Celju pod: »Mešana stroka«.
Kleparskega vajenca
sprejmem takoj, FERDO FERENZ, Mirje št. 2.
Pletiljo
izurjeno v vseh delih, rabim takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Nujno« štev. 8512.
15.000 Din
za dobo treh mesecev proti garanciji 100.000 D.
Samo resne ponudbe prosim na upravo St. 8514.
i*«' *

Kupujem staro
zlato in srebro
kakor tudi denar, po najvišjih dnevnih cenah. —
Trvdka Almoslechner, Celje, Prešernova ul. 1.
Decimalno TEHTNICO in VOZNE PLAHTE kupim. Pogačnik, Bohoričeva 5.
OVČJI PES,
mlad, se je našel. Naslov v upravi pod štev. 8587.
ZELO POCENI prodam
popoln, novo črno obleko in suknjo. Naslov pove uprava lista pod št. 8589.
OGLEJTE^SI!
baržunaste in iilz-klobn-ke od 80.— Din naprej samo v modnem salonu STUCHLY - MAŠKE, Židovska ulica 3. 8590
STRUŽNICA
na pogon, srednje velika, strug, dolžina od ca. 120 do 150 mm, kompletna, v popolnoma dobrem, brezhibnem stanju, malo rabljena, se kupi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stružnica« 8593.
inserirajte v »Slovencu"!
BUraiBJPlllfBESBIlHB
Snežne čevlje in galoše
3*" popravlja
AVGUST ŠKOF, Borštnikov trg, poleg Rimske c.
Zlato
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
štampilje
S. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora,
Vsakovrstno
zlalo kupulc
po najvišjih cenah Čeme, juvellr, Ljubljana Wo!fova ulica štev. 3
Mlekarna
novo zidana, z najmoder-nimi stroji urejena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju, v bliž. Zagreba, kjer se more dnevno 3000 litrov mleka dobiti, je iz proste roke naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod St. 8611.
Kupi se vsaka količina smrekovega in jelovega
brusnega lesa
proti takojšnjemu plačilu. - Cenj. ponudbe z navedbo cene, količine in časa dobave na upravo »Slovenca« pod šifro: »Brusni les« Stev, 8600.
Izrezljane JASLICE
prodam. - Naslov pove uprava lista pod it. 8474.
Kdor želi sreče in veselja,
naj kupi srečke drž. razredne loterije 13, kola. -Žrebanje že 11. jan. 1927. Dobitke izplačujem brez odbitka. — Veliki izbor in zaloga žepnih gramofonov, plošč itd. Se priporoča: Vitomir DolinSek, trg. agentura, Celje, Gosposka ulica 26. 8569
Otomane
divane, garniture, posteljne mreže, železne - zložljive postelje, otroSke postelje, modroce in tapetniške izdelke nudi
RUDOLF RADOVAN
tapetnik, Krekov trg 7, poleg Mestnega doma. — ŽIMA, VOLNA in MORSKA TRAVA vedno v zalogi.
L1UBITEL1EM PTIČEVI
Razpošiljam krmo za ptice. Pravilno zmes.' Zajamčeno zdravo insuhtf Paketirona od 5kq dalje. 10S.GAGEL, tnjovma j semeni tiubtjana, Sv. Petra cesta 7.
KATICA t Kjo pa si Tvojo
kuhinjsko posodo
l.tipilti. katera jo tako lopat - NE2ICA: Ako sc boS poročila in potrebovala, pojdi naravnost v M ARI BOK, Glavni tr* 5, k tvrdld
A. Vicel
tam dobiS najboljšo emaj lirano • pločcviniiBlo posodo, znamko »Herkuleg«, ln dru-ro lažjo vrste, ter porcelanasto lu stekleno robo, sploh je to Specialna trgovina vseh kuhinjskih po trebšCin po zelo nizki ceni.
ZIMSKA JABOLKA
od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL, St. Jernej, poita Loče.	8434
ABSOLVENTINJA
meSč. šole IŠČE službe, Event. gre tudi kot učenka v veletrgovino. Ponudbe na upravo lista pod Šifro: »Takoj« 8570,
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 33
se priporoča v napravo svežih in suhih vencev, šop kov, napisnih trakov, dekoracij po zelo znižanih cenah. W Sveže ovetfe vsak dlan. 9®
»SVINČENI RUDNIK V MEŽICI« išče za topilnico v Žerjavu
topilniškega paznika
Nastop čimpreje. Prosilci, ki so bili že v podobni praksi, naj vložijo ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na zgornji naslov.
Prodajni urad Portland cementne tovarne Dovje - Mojstrana
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33 v poslopju »Javnih skladišč«, prodaja
prvovrstni cement
na veliko in malo po najugodnejših cenah. — Stalna zaloga blaga v »JAVNIH SKLADIŠČIH«.
Najfinejše
čajno maslo, maslo za kuho,
domači ln švicarski emendolskl SIR, Traplstovskt sir vseh vrst, Mleko, pasterizirano sladko,	i
Jogurt zdravilno kislo mleko
nudijo za Božične praznike v vsaki količin) in najceneje
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani
Ne
samo ceni,
temveč tudi k&kDDDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Knllgooeznflca K. T. D., Crtainlca In toornica pn-sionnih knjig o LJubljani, Kopiiar|eoa ulica Sten. 6/11.
F. Werthcini & Comp.
Kassen- und Aulzugsfabrik AkllengesellschoH WiCIl, IV/2., liommsengasse 6
IHT dobavila: blagajne
dvigala
jekleno-oklepne,
za vzidavanje,
varnostne ključavnice,
domače hrunilke
za osebe, tovore, jedila in akte, dvigala za bolnike,
paternoster-dvigala za opeko,
preizkušanje in popravila dvigal
Za dvigala:
Glavno zastopstvo za Siovenllo ln nrvatsho:
Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka ul. 4/III.
Za stalno montažo in revlzlte:
Nadmonter Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva ul. 23.
Generalno zastopstvo za Bosno-.
,.Montania", Tehničko Komercijalno Poduzeče, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9.
sta
mfflBBHil
,91' merilna lita
LJUBLJANA, Kongresni Iro 9 (no vogalu Kino Matica)
Efektni oddelek
Telefon interurban 422
Efektni oddelek
Brzojav: Yerc Ljubljana
Kupuje
vrednostne papirje
(pred in povojne)
vseh vrst tu in inozemske, drž., deželna, mestna posojila, železniške obligacije, prioritete, srečke itd.
Zamenjuje
iste za srečke državne razredne loterije ali za 2Va% srečke državne ratne štete.
POZOR! Predno prodaste kontno veljavno Vaše vrednostne papirje, ponudite iste z limltom nam v nakup ozir. zahtevaite našo ponudbo!
Plačuje najkulantneje in daje rada vse informacije. Naročite srežke državne razredne loterije. Žrebanje 11. januarja 1927.
, Zn Juj293]oy.wrtki U*k*nia .v UoUiui; Ks*oJLC«&
Izd^iateli: dr, fr, Kulovec,
Urednik; Franc Terse^a?.,