Štev. 12. V Maribora 25. junija 1886. VIL tečaj. List zsi' šolo in dom, Izhaja 10. in 25. (lan vsakega meseca, ter velja zabelo leto 3 gld., za pol let« 1 gld. «0 kr. — Posnmezne številke dobivajo se po 15 kr. --Na anonime dfy>iee',$enic ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo, pošjljati (frankirani) vredništvn; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Iteiserstrassc' 8 »v MariboVu. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. 0 šolskem zdravstvu. — A. M. Slomšek, — O rabi navorja. — Logika. — Dopisi. — Razne stvari, — Spremembe. — lnserati. P. n. naročnikom našega lista, katerim z današnjo številko naročnina poteče (ali je že potekla prej), smo pridjali poštno nakaznico. ter jili vljudno vabfn^o, da o pravem času naročnino obnove, oziroma dolg pora/fijjgo. Upravništvo. \ 0 šolskeiik Zdravstvu. N (Piše Hinko Podkrajšek.) (Konec.) Posebno pozornemu je treba biti učitelju glede pripomočkov za nazorni nauk in za uk v realijah. Pri nakupu podob, risanj, računskih tabel, not za petje, plastičnih učil itd. gledati je treba na velik in razločen tisk; predmet naj bo če mogoče naravne velikosti in po obliko formalno in stvarno dovršen. Zemljevidi naj ne bodo prenapolnjeni s podrobnostimi. To je polje, na katerem zamore učitelj ravno v zdravstvenem obziru prav veliko sloriti. Ne morem častitim gos podom tovarišem dovolj toplo priporočati, da se pri nakupu takih in enakih rečij ne prenaglijo. Pri določevanju učnih pripomočkov za učenčevo roko izbirati nam je le v tem, kar nam daje na razpolaganje c. kr. založništvo šolskih knjig na Dunaju, akoravno bi bilo uže lehko tudi tu veliko na boljšem. Tablice učitelj lehko sam preskrbi, torej lehko izbere, kakoršne mu drago. Škriljaste tablice so boljše od prožnih; vendar naj se niti te niti one predolgo ne rabijo. Črne tablice, ki po svojej barvi vsakako učenčevemu očesu škodujejo, nadomestile so se uže pred več leti z belimi. Take tablice razstavila je v tržaški razstavi leta 1882. tvrdka: „Erste Schiefertafelfabrik von Heinrich Blummer in Asch (Bohmen). Gotovo bi ne bilo brez pomena, ako bi se učitelji, zborujoči pri okr. uč. konfereneijah. sporazumeli, da se za poskušnjo vpeljejo bele tablice. Pri pri-hodnjej konferenciji naj bi vsak zabeležil svoje mnenje o vspešnej ali nevspešnej rabi teh tablic. Gotovo bi se našli založniki, ki bi nam za slučaj splošne vpeljave takih tablic, to blago prav ceno oskrbovali. Za papir velja pravilo, da naj bo trden, dobro liman in za pisanje in risanje sposoben. Mej različnimi pisankami so Musil-ove, Grubbaur-jeve in Lapajne-jeve po vis. ministerstvu za uk in bogočastje dovoljene in splošno v rabi. Pri ženskih ročnih delih je treba večkratnega odmora, treba je pri tem učenke opozarjati, da gledajo na oddaljene predmete. Tem načinom si oko odpočije. V obče pa pazi učitelj mej vsem poučevanjem, da učenci ravno in navpično sede. Nikakor ne sme trpeti, da bi sedeli otroci z zleknjenimi nogami, da bi imeli roke v žepih, ali se sploh kakorsikoli-bodi nespodobno vedli. Skrbi naj, da niso učenci niti kvalitativno, niti kvantitativno z duševnim delom preobloženi. — Ako učencem ne privoščimo toliko časa, da bi se duševno odpočili, bodi si da jih predolgo pri nauku pridržujemo, bodi-si, da jih z domačimi nalogami preobkladarno, takrat govorimo o kvantitativnem preobloženju. Ako pa učencem dajemo naloge, ki presegajo njihovo duševno obzorje, njihovo miselnost, takrat so otroci kvalitativno preobloženi. V ljudskej šoli pa ne sme niti prvo niti drugo prevladati; delo in počitek naj se primerno menjavata. Tudi glede razdelitve predmotov na posamezne ure treba je previdnosti. Jezikov uk iu računanje urimo dopoludne, risanje, pisanje, petje itd. popoludne. Le takrat, ako v tem smislu pospešujemo razvoj otročjega organizma, le takrat smemo reči, da smo storili, kar je v naših močeh za telesni in duševni blagor nam izročene mladeži. Da moramo za snaženje šolskih prostorov, za pometanje, umivanje itd, po možnosti skrbeti, tega mislim mi ni treba tu posebej naglašati. Vežejo nas v to naredbe si. ministerstva za uk in bogočastje, katere sem omenil uže iz početka te razprave. S tem bi bil s svojimi opazkami o šolski higijeni pri kraju. Veliko o tem jako obsežnem predmetu s temi vrsticami nisem mogel povedati, a upam pa vendar, da sem s tem osnutkom k izkušnjam posameznika tu ali tam kaj doprinesel. -<*£>J»- Anton Martin Slomšek, pedagog, domo- in rodoljub slovenski. Spisal Franjo Jamšek. (Dalje) 23. Sploh pregovor uči: „Možje, kadar se bodete ženili, skrbite, da si svojo gliho dobite"; — ako dva vola enako ne vlečeta, voz ritansko gre. In prav sv. Pavel govori: „Kdor se oženi, prav stori, kdor pa tako ostane, stori boljše!" Pa vsak križ je nebeški ključ, ako ga ne zavržemo, temveč potrpežljivo nosimo. V. Slomšek kot praktični šolnik. Pred tridesetimi leti še ni bilo toliko ljudskih šol in šolnikov po Slovenskem, kakor dandanes in mnogo za šolo godnih otrok ostalo bi bilo, osobito po slovenskem Štajerskem in Koroškem, brez vsake šole, da ne bi bil rajni bistrooki Slomšek nedeljskih slovenskih šol osnovati priporočal, v katerih so se prosti kinetski otroci, zlasti iz preoddaljenih sel in hiš, brati, pisati, računiti, krščanskega nauka in petja manj ali več učili. Da bi pa bili uspehi številnih takih šol toliko povoljnejši, spisal je on spredaj omenjeno zlata vredno knjigo : „ Blaže in Nežica v nedeljskej šoli, Učiteljem in učencem za poskusnjo", katera se je tu pa tam, celo (v Ipavi) na Kranjskem, vpeljala ter s pridom rabila. Dokaz njene redke dovršenosti je nepričakovano hitro spečanje I. natisa v 4000 iztisih, kateremu sta sledila v kratkem času dva ponatisa. (Tretji natis. V Celovcu 1857. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon.) Slobodno sme se ta času primerna šolska knjiga imenovati prva slovenska praktična metodika, (vpisanju, številjenju, prirodoznanstvu itd.), kajti učitelj najde v njej same izkušene napotke (vodila) za podučevanje. Knjigo kinči zala podoba sv. Maksimiljana, „rojaka naše dežele", ki se varstveno ozira na mestece, v katerem je muče-niško smrt storil. — „Za pogovor" nahaja se na prvih straneh strokovnjaški sestavek „Iskrice Šolo oživiti" kot uvod, kateri naj zarad svoje originalnosti tii sledi: „Kakor ljubo solnce zemljo oživljuje, katero obsije, tako naj vsak učitelj šolo oveseljuje, v katero pride. Učitelj mrtev ko les in mrzel ko led — učenci pa živi ko ogenj, se slabo stikajo (vjemajo), srca učencev se učitelju tako dolgo odmilcajo. da Šola zmrzne, nauka cvet pomrje in dobrega sadu ne dd. Iskreni Šolski prijatelj, kar vsak učitelj naj bo, ima naj oživijajočih iskric skupoma k redi za veselje in kratek čas, za resnico in nedolžno Šalo, svoje učence za nauk vncmati in oživljati, zaspane dramiti, pridne podperati, da mu ne opešajo v sredi pota potrebnega poduka. Takšnih iskric eno koliko ova knjiga „Blaže in Nežica" učiteljem ponudi, ki se, v novo presojena in za potrebo popravljena, v tretjo natisne in svetu poda. Ne zamudi, prijatelj šole in domovine, učitelj in odgojitelj mladine, knjižico blagodvoljno soditi, dobro posneti, slabo popravljati, da ne bom jaz, ne ti na zgubi. Boš čital, kar sta se Blaže in Nežica v nedeljski šoli učila, naj se, učenec tudi tebe nauk prime. Beri, štej in poskušaj, kolikor toliko dobrega se tudi tebe prijelo — in veselilo te bo, tudi kaj znati, kar še do sedaj vedel nisi. Ne opušaj pa tudi v djanju posnemati, kar dobrega znaš; Bog ne ljubi le poslušalcev, tudi ne praznih bralcev; pridne delalce ima rad Veliko znati pa malo prida ravnati, žali Boga in škoduje ljudem. Hočeš, učitelj, ti druge učiti, in bolj moder biti, ko sta skrben učitelj in priden podžupnik, o katerih bereš, kako sta šolo oživljala in se po šoli živo, ljubeznjivo obračala, saj ti ne branim. Uči, in suči se v šoli, kakor rad, naj le seme dobrega nauka dobro zemljo najde, in pa veliko dobrega sadu zarodi. Ne po sevki, ne po oralu — le po sadu orača in sejavca, pa tudi učitelja spožnaš.(!) O setvi ima solnce sijati, da se da lepše orati in njiva čedno obdelati; bodi, učitelj, tudi ti pri nauku vesel in dobre volje, kar je prav. Povedal sem ti torej mnogotero za smeh, toda brez greha. — Naj tudi dobro setvo o pravem času pohleven dežek pomoči in porosi, za toliko hitreje se ozeleni. Rodoviten dež na razložen in v srce položen nauk so gorke solze. Mislim, da bi te tudi vmes solze posilile, če nisi prekainenitega srca, ki čitaš ali slišiš te knjižice vesele in žalostne reči. Mladini najbolj potreba je modre Šole za srečno Šivljenje — učitelju nad vse potrebno znati Šolo na pošteno življenje modro ravnati, — kazati svojim učencem življenja srečno pot — jim vedoma praviti, česar se držati svoje žive dui, da bodo, kakor Blaže in Nežica, srečno hodili. Učencem vsakotere nevar-ščine pokazati, ki jih čakajo, jim pomoči v mnogoteri sili povedati, kolikor se da, daje ljudskej šoli ceno in življenje; torej življenje kmetov po solnčnej in senČnej strani popisano najdeš. Je tebi preveč, kar se v teh bukvicah uči, izogni se; — kar je premalo za tvojo mladino, pa dodaj. Veš, da po svetu vsaka tehtnica enako 110 vleče, tudi vse ure po tisti meri ne tečejo; vsakemu po glavi, kakor bi rad, tudi biti ne more. Kar tebi ne dopade, bo pa lahko drugim prav. V spoznanju božjem čedalje bolj napredovati, po spoznanju koristnih reči modreje ravnati, po ravnanju pa tudi v svetej čednosti rasti: to je naše Šole svet namen, katerega Blaže in Nežica kažeta. Mnogo let je preteklo, kar je bila ta knjižica prvič spisana; mnogo oblik seje od tiste dobe premenilo, mnogo popravilo, kajti popolnoma nikaj pod solnc-em ne najdeš. Vse se premeni, tudi človek in njega dela; le resnica ostane. Tudi bukvic za šolo in za domačo podučbo se je v preteklih letih veliko boljših skovalo, kakor jih Blaže in Nežica imata, ki sta se tudi že postarala. Je pa novo vino bolj močno, je starina vendar bolj zdrava. Nadjam se, da tudi knjižica ta ne bo škodovala, osobito mladim učiteljem in rednikom ne; naj le poskusijo, kar je dobro in prav. Pijanost pa ni modrost, bodi si pijan od starine ali novine — napihnjen od starih ali novih oblik. Vsaka slovniška oblika je kolo živega jezika, ki ne stoji nepremakljivo, dokler jezik živi, marveč se neprenehoma obrača in toliko hitreje premenjuje, za kolikor bolje omika ljudi in jezika napreduje. Kolo prenaglo tirati, iu pretrdo zaverati dobro ni, tiraj in opoviraj rabo oblik, kar je prav, da kolo jezika gladko poteče; pa tudi preveč v stran ne vozi zaničevaje sosedov bistvene oblike, da bratov pravice v svojo lastno škodo ne povoziš. Bolje bo na vseh štirih kolesih oblike voziti prav po bratrno, kakor za kolesnice (dvokolnico) svojeglavno držati, ali celo samokolnico (kolečko) enostransko tišati (riniti), na oblikah sosedov spodtikaje se. Združena moč velja. Tako misli iu želi brez zamere Tvoj prijatelj Anton Slomšek, Nekdanji Vozeniški župnik." Ker sem prepričan, da je sicer mnogo ljudi, ki so o „Blažetu in Nežici" slišali, a malo, zlasti mlajših, ki bi bili priliko imeli, ovo zanimivo knjigo prebirati, zato mislim, da ne bo odveč, ako jo tukaj dragim čitateljem v ogledalu pokažem. V smislu lastnega izreka: „Za kmete so delavniki za delo, nedelje in prazniki pa za nauk" — osnovana slovenska nedeljska šola Slomšekova obstoji iz dveh razdelkov: iz prvosolcev in drugosolcev. Šolo za prvošolce (novince), katere se ima začenjati prvo nedeljo po Vsehsvetnikih, oskrbuje g. podžupnik sam popoludne od 1.—2. ure; a učilna soba se že pol ure poprej odpre, da začno „oskrbniki" in „oskrbnice" (to so prav pridni in pametni fantje in de- kleta izmed drugošolcev) učence svoje klopi 1. izpraŠevati, 2. jim pokazati kar zadosti ne vejo, 3. nenavzoče v svoj ročni zapisnik zaznamovati. PrvoŠolci učijo se le čitanja. Šolo za drugošolee oskrbuje g. učitelj s pomočjo g. podžupnika dopoludne, po jedno uro pred drugim sv. opravilom. V ta (gorni) razdelek pridejo učenci, kateri že brati znajo. Ker sta se Mlinaričeva desetletni Blaže in devetletna Neži ca že doma od Florjanove Barice iz „Navoda za nedeljske šole" brati naučila, bila sta kmali prvo nedeljo med drugošolee sprejeta ter med »oskrbnike" (mesto Florjanove Marice in Šimenovega Toneja, ki sta šla služit) uvrščena. — Drugošolci učijo se poleg čitanja tudi pisanja, številjenja, petja in nemščine, v cerkvi pa krščanskega nauka. Šolsko lelo šteje od začetka novembra do konca avgusta 52 šolskih nedelj in praznikov in tako je tudi vsa učna tvarina razdeljena na 52 duševnih griž-ljejev, ki se čestokrat z letnim in cerkvenim časom vjemajo. Pa oglejmo si opisajoči knjigo bolj na tanjko po posameznih učnih predmetih. 1. Čitanja se vadijo drugošolci na 52 jako podučljivih berilcih — zaznamovani/i z rimskimi številkami, katerih naslovi naj tukaj slede: 1. Dobro za mlade ljudi, ki se v Šoli kaj prida naučijo. Poslušajmo nepresegljivega strokovnjaka, kako on ovi naslov prve berilne vaje otrokom razjasni, trditev dokaže: „......Na Tomaževo, neko sredo večer, ženeta bratec Blaže in sestrica Nežica kravico na vodo, grede pa materi vode izpod mlina nosita. Nekaj šolarjev mimo pribiti. med njimi Lojzek, Ramenskega gospoda sin. Dekline gredo pohlevno svoj pot, dečki pa naglo na led planejo, ter po steski drkajo (se sanjknjo); ko bi trenil, se led udere. Lojze v vodo pade, katera ga ravno na žleb nese. Blaže vidi in hitro vodo zapre. Nežika pa po svojega očeta leti. Mlinsko kolo ravno Lojzeta prime in zastoji, ker vode ni imelo. Mlinarič pridirjajo in mladenčeta izpod kolesa potegnejo, ki ni več dihal. Voda od nja teče. Vaščani na krik priletijo in hočejo srotče na glavo postaviti. — „Nikarte!u zavpije Florjanova Barica. „Baš preteklo nedelje smo v šoli slišali, vtopljenih ne na glavo postavljati. Le v bajto ga zanesimo, pa varno na klop položimo. Lepo rahlo ga na trebuh denimo. Mlinarčka! čedno mu ledeno obleko slecite, jaz mu bom glavo nekoliko k zemlji nagnila, pa čelo povzdignila, naj se voda iz nja izcedi. Zdaj pa v posteljo ž njim! Le malo mu glavo podložite. Oterite ga prav dobro in pa suknjino segrejte. Dajte mi cevko; bom skoz nos v njega pihala; pa moram drugo nosnico zatisniti. Možje! prav zvesto mu srčno jamico pa podplate s krtačo (ščetom) terite, tudi po vsem životu ga s toplim suknom drgnite. Bom poskusila mu skoz usta zdrave sape vpihati. Primi ga jeden čedno za nos. — Hvala Bogu! Še je živ. Le pridno delajte; že se žilice mezijo! — Zdi se mi, da rahlo 'diha!" — Lojzeta, ki zopet živi, ravno toplo odenejo, ko zdravnik iz Kamnika prisopejo bolničeka oskrbet. Barico pohvalijo, daje vaščanom tako modro svetovala. Neumni ljudje iz ene nesreče dve naredijo, ako modrega človeka blizo ni. Predlanskem so v Vrbnem otroka iz vode potegnili. Hitro ga dva za noge zgrabita in na glavo trčita. Kasta v njem pokne — po njem je bilo. — Kako dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida naučijo! (Dalje sledi.) --—- 0 rabi navorja. Prof. Pr. Hauptman. (Dalje.) 9. V to svrho treba je novega poskusa, s katerim malo predrugačimo 8. poskus. V 8. poskusu našli smo ravnotežno silo = 50 g ob rami 6. Izraču-nivši produkt teb dveh količin dobili smo = 300 g. Ta jednakost, kojo kaže račun, napotuje nas do misli, da ste si utež 50 g in 300 g sploh ravnomočni; toda mogoče je to le pod posebnim pogojem. Najti ta pogoj snamimo z desne rame utež 50g ter jo nadomestimo z utežjo 300 g v isti razdalji od vrtišča. Zdaj ni ravnotežja. Poskušamo li pa to utež obešati v drugih točkah desne rame, najdemo, da stopi navor spet v ravnotežje, ko snide utež (300 1 — ti — 25 „ — — 4 r> — ti — 20 „ — — 5 ti —■ ti — 10 „ — — 10 100 g — — 2 — — 200 g — — 1 n — n — 50 „ — — 4 ti — ti — 25 „ — — 8 n — JI — 20 „ — — 10 100 g — — 3 — — 150.9 — 2 11 — « — 75 „ — — 4 m — a — 60 „ —• — 5 n — ti \ — 50 „ — — 6 100 g — 1 — — 100 <7 — — 2 — — 50 „ — — 4 ti — t1 — 25 „ — — 8 200 g — 2 — 100 g — — 4 n — __ 4 — — 160 „ — — 5 — — 6 — — 400 „ — — 3 150 g — — 3 - — 90 g — — 5 n — - 4 - — 100 „ — — 6 fiO g — — 6 — •— 180 g — — 2 50 g — — 3 — — 25 g — — 6 i. t. d. Izvajaj iz teh podatkov zakon ravnotežja v vseh teh oblikah. Prepričal se boš, da velja v vsakem slučaju isti zakon, torej sme se njegova občna veljavnost smatrati dokazano. Vseh tukaj navedenih primerov v šoli razmotrivati zahtevalo bi več časa, nego ga je temu predmetu odmerjenega. Zadostovalo bo, ako se vsaj, recimo, trije poskusi temeljito izvedejo in to najbolje zaporedoma koj na tistem mestu, kjer smo postavili poskus 8. Da jeden edin poskus ne zadostuje, temu je še drugi vzrok. Znano je, da vtisi, ki jih sprejemamo od zunanjih stvari, postanejo le tedaj trajni, ako delajo na naše čute z veliko močjo, kakor n. pr. blisk, ki se zablišči in trešči ob enem. Prikazni na navorju pa ne učinkujejo s toliko krepkostjo, da bi jedna sama naredila trajen vtis, posebno v mladih, nevežbanih glavicah ne. Naj li pa vendar slab vtis ostane trajnim, mora se, kakor uči psihologija, večkrat ponavljati. VI. Ravnotežje na jednoramnem navorju. Na jednoramnem navorju je poporišče navadno ob jednem koncu, sila in breme delate vedno ob isti strani podporišča v nasprotni si meri. Vrteča moč vsake za-se določuje se kakor pri dvoramniku, kajti ona spet narašča z velikostjo sile in dolgostjo rame. Priprava za poskuševanje pa je manje jednostavna kakor pri dvoramniku Palica, ki jo podpremo ob jednem koncu, vsled svoje teže ne ostane sama ob sebi v vodoravni leži. Da spravimo jednoramnik, ko še ni obtežen, v to ležo, treba je posebnega stroja, ali dvoramnega navorja ali pa škripca. Iz zgoraj navedenega vzroka ostanemo pri navorju, a da nam ne bode treba dveh samostalnih priprav za navor, lahko predrugačimo ono, ki smo jo doslej rabili, na sledeči način : V stebru naredimo pod zareze (kljupo), skoz katero gre jednakoramni navor, blizu 1 drn niže, še jedno takšno zarezo (kljupo); potem omislimo si še jedno palico, izdelano in v istej meri razdeljeno, kakor je jednakoramnik, samo za polovico kračjo. Jeden konec pritrdimo v spodnji zarezi, tako da se ta palica vrti okolo posebne osi. Tedaj je to že jednoramni navor, ako delate ob njej dve nasprotni sili; drugi njen konec pa in konec jednakoramnika, ki ravno nad njem leži, zvežimo z žico ali močno nitjo, tako da ste si obe palici vzporedni. To je zdaj prav zaprav sestavljen stroj dveh navorjev, pri katerem jednoramnik vsled svoje teže dela ob vzporedni rami dvoramnika navzdol. Ker to moti zakon ravnotežja, spravimo ves stroj najprej v stan ravnotežja, s tem da ob prostej rami dvoramnikovej enkrat za vselej obesimo primerno protitežje. Vrteča moč, ki jo prouzroči vsled svoje teže jednoramnik sam ob sebi, uniči se po vrteči moči imenovanega protitežja in sestavljeni stroj ima se potem prav kakor breztežen jednakoramnik. (Dalje sledi) --»sat- Logika. Spisal Dr Josip Križan, kr- gimnazijski profesar v Varaždinu. (Dalje.) § 53. Sklepi obrata. Sklepi, ki slede iz razmere obrata sodov imenujejo se sklepi obrata. Oni izvajajo se iz prednjega reka po pravilu: Iz istine prvobitnega soda sledi istina izvedenega, in iz laži izvedenega sledi tudi laž prvobitnega soda. Obrazec sklepom, pri katerih se istina iz prvobitnih sodov izvaja je ta-le: Po I. pravilu obrata: Po II. pravilu obrata: A) i. S/P<_£ E) i. £<—P. ... 3 j. SC—P.....4 t.'/-P