VEČ TOPLE VODE
V bivši Ijubljanski Toplarai, ki je delovala v sklopu elektro-gospodarstva Maribor, sta se organizirali dve organizaciji združe-nega dela. Ena od njiju je podjetje za proizvodnjo in prodajo toplotne energije, imenovano Komunalna energetika Ljubljana.
Kateri motivi so bili odločil-ni za odcepitev od matičnega podteja, smo vprašali direktorja novega podjetja inž. Milana Štruca.
,,Težave, s katerimi se sreču-je elektrogospodarstvo v naši re-publiki, so bolj ali manj znane. Petnajst milijard starih dinarjev nepoicrite izgube, problemi, ki so bili povezani z združevanjem elektrogospodarskih podjetij, in drugi, ob tem pa tudi določen dohodek, ki smo ga ustvarjali s toplotno eneigijo in ga precej-šen del prispevali za razvoj elek-trogospodarstva, so gotovo po memben razlog za našo odloči-tev. Še več. Z dosedanjim nači-nom ne bi mogli še naprej zado-
voljevati potreb Ljubljane. Po-udariti pa rnoram, da je v ener-getskem pogledu Ljubljana zelo skromno preskrbljena.
,,Kakšne so sedanje toplotne zmogljivosti vašega podjetja? "
,,lrnamo dva obrata: VSiški in v Mostah. V vsakem proizva-jamo 100 milijonov kilokalorij toplotne energije, praktično to pomeni, da s to energijo lahko pokrivamo 30 tisoč stanovanj-skih enot (s poprečno površino 60 kvadratnih metrov). Sem so vključeni tudi poslovni pro-stori."
,,Nameravate v prihodnje zmogljivosti povečati? "
,,Naš kratkoročen razvoj predvideva, da bomo že v nekaj
letih naše zmogljivosti podvojili in bo vsak od obeh obratov pro-izvajal po 200 milijonov kilo-kalorij toplote."
,,Toplotna eneigija se je močno podražfla. Je ta vrsta ogrevanja v primerjavi s dmgimi kurili (olje, elektrika, klasično ogrevanje) še zmeraj cenejša? "
,JRes je. Prav spričo poceni postopka."
JCakšni so vaši načrti? " ,,Vsaki dve do tri leta se energetske potrebe v mestu po-dvojijo. Ker smo postali samo-stojna komunalna organizacga z določenimi sredstvi, ki jih ustvarinio vsako leto, se bomo lahko podredili domala vsem zahtevam in potrebam mesta. Res pa je, da ob tem pričakuje-mo ne samo razumevanje, ampak tudi pomoč naših porab-
nikov prav pri investiranju toplovodnega omrežja. Po urba-nističnih programih, ki predvi-devajo gradnjo velikih stano-vanjskih sosesk, je povsem nor-malno, da tudi naše podjetje, že v začetku gradnje zgradi toplo-vodni kanal z vsemi priključki. Seveda taka investicija ni po-ceni, zato bi bflo škoda, če bi toplovod obstojal, soseska pa ne bi bfla zgrajena, kar se je že dogajalo.
V kratkem predvidevamo gradnjo toplovodnih kanalov za novo demonstracijsko sosesko Štepanjsko naselje in sosesko BS-3 ža Bežigradom. Upamo, da bo gradnja potekala po pro-gramu, da bomo lahko tudi mi prispevali svoj delež k ceneni stanovanjski gradnji, zlasti v Štepanjskem nasetju.
M.D.