Nace Medja ali Kadar se mi drsamo! (Konec.) Pavel Perko. V. Sedaj pa sedi Nace Medja pri 'oknu ier gleda vun. Ves vesel je, ko premišlja, da nikoli ne bo dolgo, ,ko bodo prišli pobje po klancu dol mimo hiše . . . Počasi bodo prišli, in sram jih bo, ker jih bo razpodil Geri. Zibretov bo zadnji . . . In ko bodo že mimo okna, in bo le Žibretov še tako blizu, da bo lahko slišal, tedaj bo pa Nace Medja hitro odprl okno in mu pokazal rožičke, češ: »Pa se vendarle Ine drsaš ! Zakaj se pa ne drsaš? In tedaj se bo Žibretov obrnil in bo nekaj rekel , Sji Nace Medja bo imel pa tedai že okno zaprto, da bo oni ;<^\ -' lahko vedel, da ga ne sliši. Pa Nace Medja sedajle tudi vse po vrsti ve in vidi, kaj se godi na dotočku. — Napravili so bili drsalnico. Sneg so bili lepo pomedli in tudi na bregu so bili sneg odmetali. Ravno se je bilo vse lepo začelo — ko so zaslišali cingljanje. Geri je se prikazal ob prvem vozu . . . To jih je Leto 49 VRTEC Stran 53 polilol Morebiti so upali, da se bo dal preprositi. In nasproti so mu šli in so ga prosili, da bi se smeli drsati vsaj na enem koncu, medtem ko bodo sekali led na drugem koncu. Geri jih je pa seveda zavrnil — osorno, kot le on zna. In ko so se obotavljali, tedaj je pa Geri vzel bič v roko — vsi drugi pa v dir! Od daleč so mu pa morebili le vpili tisto njegovo pesem: Geri, Geri, Domov se pobcri [ Pa Geri — čeprav na eno nogo kruljav — jo ubere za njimi, pa maha z bičevnikom in grdo gleda, da se mu kaže belo v očeh. »Nace Medja! Oj, Nace Medja!« Glej jih! Tukaj so že! Cela ramunda jih je! In čudno veseli so! Skačejo, vpijejo, se premetavajo in smejejo, kot da se ni pripetilo na Potočku nič posebnega. Veliko desko neso — videti je, da jejsodova doga. Dva jo neseta, Žibretov Tone pa sedi v kobali ;na njej in s palico jih priganja, kot da jezdi na konju. In vpije: »K Medju! K Medju! Nace Medja — hojl Kje pa je Nace Medja?« »Nace Medja! Oj, Nace Medja!« Ves klopčič se vali proti Medjevi hiši. In vse skupaj se ustavi ravno pod oknom, za katerim Nace Medja opazuje .. . Nace Medja se hoče umakniti, pa so ga že zapazili. In vsi vpijejo: •Nace Medja, drsali se bomo po'vašem vrtu! Tako-le po dogah — poglej! Mi gremo domov po doge! Pojdimo vsak po dogo — vsak po dogo . . .« Razkrope se. Le Tone in onadva, ki sta ga nosila, ostanejo. Tone se pripravlja, da omotvozi dogo in se zadrše na njej kakor na konju po bregu. Doga je široka in toliko zakrivljena, da je za drsanje kakor nalašč. Medjev vrt je pa tudi prostor za to! Prav tik hišc se svet po-lagoma spušča navzdol in nizko doli spodaj preide v plitvo dolinico, ki se na drugo stran toliko dvigne, da bo drsalca samoposebi ustavilo in zadržalo . . . Vse to Nace Medja dobro ve in vidi; zato pa naenkrat odpre okno in zavpije: »Po našem vrtu se že ne. boste!« Toda Tone — kot da Nace Medja ni rekel ničesar — mirno pri-vezuje dalje »uzdo« svojemu konju in pripoveduje onima dvema : <>Ej — ta Geri! Ali smo ga, je-li, Andrejče? Ko sem se jaz — ali veš? — obesil na saninec in nisem hotel bežati — je-li? Tedaj je štor-kljal proti meni in me hotel, ker ni imel drugega pri rokah, kakor to-le dogo ... Ti si videl, je-li, Andrejče? -- Saninec je pa širok, in jaz sem stekel okrog saninca, Geri pa tudi . . Vsak po eni strani: on gori, jaz doli — on doli, jaz gori . . . To ste se smeiali, je-Ii, Andrejče? Ali si videl? — Potem pa je vrgel dogo proti meni; jaz sem se pa umaknil . . . Potem sem pa dogo pobral in stekel. — Tebe je pa medtem drugi Uapec — je-li, Blaže? — ujel in te opledel trikrat z bičevnikom —» »Ni me ne!« "Te je, te je!« Trikrat že ne! Samo dvakratl« »No, pa dvakrat. — Sedaj pa poglejtal' Tone že sedi na dogi — motvoz v rokah — pa odriva in prigo-varja kakor konju . .. Onadva mu pomagata. Za Naceta v oknu se pa nobeden ne zmeni. Po našem se že ne boste! Po našem se že ne boste! In ker nič ne pomaga, zalušči Nace Medja okno in hiti vun, da se — ako treba — zakadi v Toneta in mu iztrga tisto desko. Pa zunaj v veži naleti na mater, ki stoje pred pečjo in kuhajo. ^No, kam pa zopet drviš? Ali ne vidiš, da iinam lonec v rokah neroda! Kam pa hočeš?« 'Mati —! Mati, po našem vrtu se že ne bodo!« »Kdo? Kaj?, Po našem vrtu se mislijo drsati. Žibretov ima dogo ... In drugi so tudi šli po doge, da se bodo po našem vrlu —. Je-Iite, da ne bodo?« Mati ga obrnejo in ga tirajo nazaj v sobo. Pravzaprav, saj sa rad gre, ker — zdajle bodo videli... Naravnost k okttu gresta. Čakajt Zdajlei ^ Tedaj se je bil pridrsal Žibretov ravno sredi klanca, Tam sredi klanca pa mu je postala doga nepokorna in, namesto z glavo naprej, se mn je obrnila nazaj, tako da so molelc Tonetove noge po bregu navzgor. Tako pa vožnja seveda ne gre. Tone krili z rokami, se lovi ob snegu — pa nič ne pomaga: doga zdrči izpod njega, on pa po rokah m po kolenih za njo v dolino .. . To je bilo vse tako smešno, da se je Medjeva mati temu naglas zasmejala. S tem je biia pa Nace-tova misel toliko kot pokopana. Res! Andrejče in Blaže sta porabila ta hip in zaprosila oba hkratt »Mati Medjeva, je-lite, da se bomo smeli?« »Drsajte se, če se hočete! Seveda, če vam doma dovolijo.« Nace Medja je bil premagan! V tem so pa že drugi prihajali z dogami na motvozih. In poter se ie začelo . . Ah! In to po Medjevem vrtu! In tako, da se za Naceta Medjo nihče ni zmenil! VI Kadar se mi drsamo! 0, kadar se mi drsamo, tedaj je direndai, da se hiša trese! Nace Medja pa na peči leži in se kuia. In na ves svet je jezen, ker vse se mu zdi narobe na tem svctu. Žibretov, ki mu je še dopoldne osle kazal, se sme drsati. In vsi drugi, ki se niti zme-nili niso zanj, se drsajo tam zunaj, in mati se jim smejejo, njega kregajo in mu pravijo: 'Nevoščljivost nevoščljival« »U — u — u!« ^_________________VRTEC___________________Stran 55 ^^K»No, le deri se! Kaj ti je sile?« I ^^¦»Zakaj — ? Zakaj se pa drsaio?« 1 ^^^R»Se pa še ti! Ali ti mar kdo brani?« I ^^^H»Pa se nočem!« I ^^^p»Kakor hočeš! Potem se pa deril Prav ti je!« { ^^^V tcm je pa Marička prinesla iz mlina. Vsa zasopla je pripovedo- vala, kako se tam zunaj drsajo in koliko jih je in kateri so Nace Medja pa tega ne more slišati. Sredi besede jo usiavi in ji reie, da naj bo tiho. Marička pa ne more razumeti, zakaj Naceta ni poleg. In ga BjjUšuje, kako in kaj. Nace pa: ^^B »Tibo bodi! Če ne —. Če ne bom tiste tvoje čižme .. .•¦-^^H»Kaj boš?. ^^^V »Tiho boditTiho bodi! 1 B^fMarička je siccr tiho, a pri oknu le stoji in vun gleda. In kadar " ftdo zdrsne raz dilo in sc pobira ves bel in zakidan, tedaj si ne more kaj, da se ne bi naglas zasmejala. To pa Naceta neznansko zjezi! Najrajši bi kar pograbil tiste njene čižme in — J »Nace, poglej! Žibretov in Lahov sta se spoprijela in se obdelujeta ! z kepami! I »Naj sel^ 1 »Hahaha! Ogrančev se je zadrsal mednja in ju podrl!« »Naj ju! Tiho bodi!« Marička ga ne razunae. Ali je bolan? Ali ga je pa kdo razjezil? i ¦— In kaj ji pride na misel? Pod streho na opažu je kup starib dog od j lanskega leta, ko se je bila razsula tista kad za zelje, in je Kovačev ' Joža rekel, da ni vredno popravljati je, ker je že večina dog razjedena od črvov in strohnela. ^ »Nace, gori na opažu so doge . . . Ali veš: od lanskega leta!« I »Kakšne doge?» | »Od kadi, ki se \e bila sesula. I »Saj je Kovačev Joža —« I »Ni ne! Jaz pa vem —! Ker so bile doge strohnele . .. Ali greva — ? 1 i žrem po eno?« J »Saj jih ni!« | »Pa boš videl!« * Marička steče vnn in zleze po lestvi pod streho. Ze šari in ropota Nacetu nad glavo ... Pač — tedaj se spomni tudi Nace, da so bili spra-viB oče tiste doge pod streho, češ, da bodo še kedaj za kak škaf ali kaj takega. Doge so — in še lepe in dolge in široke so nekatere! Stran 56 Ko bi —? 0, gotovo je katera širša kot ie Žibretovega. Ko bi šel in se zadrsal med druge?! Za tako drsanje so cokle tudi dobre! In re-j movci tudi, ker se ž njimi še močneje upira v sneg, 1 Nace dvigne gavo . . . Posluša, kako ropota Marička z deskami.. J In tam zunaj vpijejo in se smejejo. I V hipu je pokonci! Izza peči na klop! Nogavice in eokle na nogel — ena, dve! Potem pa v vežo in po lestvi pod streho! Doga! Dobraj je! Sedaj pa dol in —. V veži naleti na mater. Za hip se ustavi. Mati, jaz se bom tudi. »Sa) sem rekla,« odgovori mati. »Ho! 0 —! Hoho!« To je veselje! Ho, to bi bil nespameten, kdor bi sedaj ležal nfl peči in se kujal! Drsanje! Z dogami! V coklah z removci! Hol V Vroče je Nacetu Medju, da mu znoj zaliva tilnik. Roke so mul rdeče in tople, da se kadi od njih. Sneg je sicer mrzel, pa se kar topi 1 pod rokami, še preden ga človek zagrabi. - . Desno coklo, ki je ne- 1 koliko prevelika, je izgubil Nace že dvakrat; v sneg se ie zapičila — I in kdo bo imel čas, rvati jo, kadar doga drči ko blisk, in ko je tropa I drugih za njim, ki prete, da ga pogazijo, ako se ustavi. Prekotalil se je Nace Medja že štirikrat; dvakrat čez glavo, dvakrat ga je pa za-neslo v slran in ga vrglo čez mejo. Enkrat so povozili drugi njega, trikrat pa on druge .. . Enkrat se je pa vse skupai zamotalo v klopčič ' in se valilo kakor živa kepa navzdol, tako da je bil spodaj zdaj eden, zdaj drugi . . . Enkrat je bila pa zdrčala deska izpod njega, ko je bil sredi klanca; v zadnjem hipu jo je še ujel z roko, prekotalil se naprej in — par krepkih pogonov — in sedel je zopet na njej in jo vižal navzdol. .. [Drugikrat je pa Tonetu, ki ga je hotel prehiteti, ugrabil dogo in jo izrval izpod njega. Drugič je pa Tone zgrabil za njegovo coklo, da ga potegne v stran, pa mu je sama cokla ostala v rokali. Mati in Marička stojita na stopnicah in se smejeta. Kadar pridc Nace z desko na vrh, ga pal dražita, da zna Tone bolj. On pa Nace Medja — tega ne da veljati. Stavi, da se bo sredi dira zaobmil z desko vred, ne da bi desko izgubil izpod sebe. In res — posreči se mu! Vsi obstanejo in ves šunder utihne tačas, ko se Nace Media zavrti s svojo desko .. . A čudno je btlo tedaj! Nace Medja si še danes s tesnobo pred-stavlja, kako se mu je vse tako čudno zavrtelo pred očmi tisti čas .. . Domača hiša se je vrtela daleč nekje gori, tako da se je streha čudno zapotegovala v kolobar, kot da je iz testa. Mati in Marička sta se -stoječ na stopnicah — zibali s hišo vred. Marička je migala z rokami, kot da se lovi, da ne pade. Pod stopnicami je pa stal Tone in se opiral na svojo dogo; ker tudi njega je nekam sukalo in potegovalo . -. Stran 5Ti Io vsi drugi, kar iih ie stalo pred hišo — cel živ trop in klopčič — so sc gneffi kakor testo in p\esa\i v Volobarju. O, kolie bilo čudno tistikrat* \ti tega ne zmore vsakdo! Niti Žibretov Tone, četudi je leto starejši! In tam spodaj v dolinici — bilo.je prav tistikrat, ko se je Nace Medja tako izkazoval! Tam spodai — sam Bog ve, odkod se je tačas vzel? — jc s(al pred njim sam živi — Reberšek s čevljarskim stolom na rami! Reberšek in Luka, njegov pomočnik! Stopila sta bila izza meje prav v tistem trenutku, ko se je Nace Medja, zavit v oblak snega, pri-drsaJ v dolino. In — ker se ni mogel ustaviti o pravem času — se ie zaletel Reberšku ravno pod noge ... To je bilo vse skupaj tako brž, kot bi človek pogledal kvišku. In ravno tako brž — preden je še Nace Medja vedel, kako in kaj — mu je nekaj posnelo kučmo in mu podrsnilo po temenu, da je zasiokal od bolečin. Reberšek je pa si pred njim in se smejal, da mu je nagajivost kar sikala iz majhnih nj govib. oči. »Ali je bila siadka?« Stran 58 VRTEC Uto 49 »Ali hočeš še eno?« ^t »Na! Pa jabolko!« ^j^^ To pa že! Ker jabolko je bilo zares lepo, in Nace Medja s^^^ tačas spomnil, da je pravzaprav res lačen. Reberšek se mu je smejal. I Med svojo robo je šaril, kot bi nekaj iskal. ^J Obrnil se je potem in rekeh ^M >No, ali jih sedaj bova?« ^H »Porezala?« H »Ne. Imam rajši cokle. Poglejte!« 1 In Nace Medja ie stekel po bregu, da pokaže Reberšku še enkrat, 1 kako se zna drsati tudi brez čevljev in brez štandartov. Ko kmalu potem zadrvi po bregu — moško sedeč na dogi — dvigne coklo, zdaj desno, zdaj levof in vpije za Reberškom: »Tudi cokle so dobre! Tudi cokle so dobre! In removci tudi!« Tako je, kadar se mi drsamo! — — j Kako je pa, kadar se mi nehamo drsati? Tedaj je pa drsališče, kakor da je šla vojska mimo in pustila za seboj samo podrtijo. Sneg je deset metrov naokrog zmlet in stlačen, da je le še moka in sipina. Ponekod zijajo iz snega mogočne udrtine, ki so se odprle noter do trde zemlje, tako da strmi sedaj tratina kakor črno oko na dan. Doge, motvozi, palice in druga drsalska priprava leži razmetana podolž in počez . .. Tudi drevesa v bližini kažejo znake ran, nekatera okoraa peta se je zadela mimogrede ob nje in jim po-snela kožo ob deblu. Sicer je pa vsa okolica čudovito tiha. Tako je, kot da je mahoma vse izumrlo, ko je vendar ondi pravkar šc vse živelo in vrvelo. Znotraj v hiši se pa ob peči suše mokre nogavice, pod klopjo pa samevajo cokle, ki so za ta dan opravile svoie delo. In Nace Medja? Vprašajte Maričko, ki je zložila tisti dan o njem tole pesetn: Gori na peči pa nekaj leži, pa usta široko odprta drži. Pa tako smrči, pa tako ječi, na peči naši, da mislil bi kdo, da straSi. Pa nič ne straši, pa nič ne ječi — le naš Nace na dilah spi!