5000013539,4 COBISS 0 GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE LETO XIX ČETRTEK, 25. JULIJ 1985 ŠTEVILKA 4 Iz REK e s o ESO v Moskvi - dislocirana enota ali popravni izpit Zakaj začenjam s tako turobnim naslovom - popravni izpit? Zato, ker upam, da bomo ta izpit res opravili. Pred dvema letoma smo namreč razstavljali v Donecku, kjer smo imeli še celo boljši "štant" kot v Moskvi, vendar s tržnimi dejavnostmi, ki smo se jih takrat tako dobro lotili, potem nismo nadaljevali. A kljub temu nam je Doneck bil v korist tudi tokrat, v Moskvi. Poznali so nas strokovnjaki iz "Gosudarstvenega komiteja SSSR po nauke i tehniki", kar komu mogoče ni pomenilo veliko, saj na sejmih obiščejo vse iz molo večje firme, toda poznali so nas. To so malenkosti, ki pa znajo odigrati veliko vlogo. Na primer, ko je bila na razstavi visoka državna delegacija, nas namestnik ministra, ki jo je vodil, ni niti "povohal" (seveda, imeli smo le "ubogih" 8 kvadratnih metrov prostora - kar je malo), toda njegov deseti človek se je le pozanimal za naše proizvode in z njim so šli prospekti in značke, kar je pomembno. Z organizacijo naše razstave v Moskvi nisem bil zadovoljen. Beograjski "YU puhlic" si je dovolil preveč anarhije. Šele s trdim glasom in "umetniškim" prepričevanjem smo si izborili prostor s Sipakom - bok ob boku na prostoru, ki je imel celo nekaj prednosti pred drugimi. Sicer bi nas stlačili za dolg, velik stroj za usnje, kjer nas sploh ne bi bilo videti. Edino glavni arhitekt in oblikovalci "YU puhlica" so stvari dob- * ro držali na vajetih in jim ni bilo lahko speljati vode na svoj mlin, a če si pokazal pravo voljo za sodelovanje - to je: delal namesto njih - so bili čisto O.K. Treba je bilo pač razumeti, da imajo tudi oni svoj plan in svoje težave. ' Skratka, "štant" smo postavili, ga imenitno uredili in REK kot celota (ESO in SIPAK) je bil kar dobro predstavljen. Ob tem moram omeniti Rika. Najprej sem mu pravil "ti stari maček", pa sem videl, da to ne ustreza; da si zasluži boljši kompliment -"volk", in proti koncu sem iznašel zanj šeenvzdevek - "zverina". Kajti elektrikarji in tudi visoki predstavniki so mu "jedli z roke". Vsakega je znal očarati in še elek- Na straneh 7-12! Dalje na strani 2 ! NADALJNJA VSEBINA ŠTEVILKE (STRAN 4) Energetik 6/85 e (STRAN 6) Iz REK RLV - Obvestilo blagajne vzajemne pomoči našega kombinata • (STRANI 7-12) Prireditve ob letošnjem 3. juliju, dnevu rudarjev in prazniku našega kombinata - Vračam se Zagrebe tebi, tebi na obale Save • (STRANI 13-15) Od 27.-29. junija je bil v Titovem Velenju memorial Franca Leskoška-Luke, 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije - 29. poletne igre delavcev slovenskih elektrogospodarskih in premogovniških organizacij • (STRAN 16) Odšli so v pokoj • (STRAN 19) Popravek in dopolnitev - Ukradel mi je sinov moped - Na Vršiču nas je zeblo • (STRAN 20) Čestitka - Nekaj kazalcev poslovanja OZD naše sestavljene organizacije v obdobju januar-maj 1985 - Prijavljenim upravičencem za brezplačen aktivni oddih v Fijesu (Fiesi) Nadaljevanje s prejšnje strani Pogled na razstavni prostor ESP in Sipaka v Moskvi triko za našo maketo pristanišča Koper na sejmu sem dobil z njegovega stroja, in pivo tudi. Res se je izkazal. ESO je imel tudi poslovne pogovore. Zaradi njih smo se tudi odločili za sodelovanje na tem sejmu, saj sicer od njega nismo veliko pričakovali. Vsekakor pa je prav, da smo se v Moskvi pojavili, zakaj bili smo edini od proizvajalcev rudarske opreme, in da smo najboljši, je bilo seveda evidentno in zato tega nismo direktno omenjali. Vendar zanimanje za našo opremo je bilo zgolj povprečno. To smo pričakovali, saj je bila razstava splošne narave (vsakršna jugoslovanska ponudba). Nekaj strbkovnih stikov pa smo le navezali, še več pa je bilo onih, z ljudmi iz različnih drugih strok, ki pa jih je rudarska oprema kljub tem zanimala. Največ pozornosti je pritegnila naša maketa pristanišča Koper. Če je ne bi imeli, bi jo verjetno delegacije "šibale" gladko mimo našega razstavnega prostora. Povzročila pa mi je ta maketa nemalo skrbi. Ruska carina, "YU public" ali, vrag si ga vedi kdo, mi jo je napol razdejal -potrgane žice elektronskega sklopa, polomljeni občutljivi žer-javčki iz balze - človeka bi kap! Pa se je našel "lotkolm" in tudi lepilo; časa in volje je pa tudi na srečo bilo dovolj. Celjska Kovinotehna, naš uradni predstavnik, je na začetku na sejmu kar čedno zatajila, ko pa smo se bolje spoznali, smo menili,da je bilo to prvič in zadnjič in da bo poslej vse v redu. Poslovni razgovori pa so bili zelo koristni. Moskva Komaj čakam, da povem kaj o Moskvi. Čudovito mesto. Sicer bolj zanemarjeno kot Doneck - glede designa, mislim, kar pa je relativni pojem - vendar strašansko slikovito. Prospekti -glavne ulice, avenije - so široki, šeststezni, in povsod je veliko zraka in zelenja. Promet je občutno gostejši, kot sem ga videl pred dvema letoma. Stavbe bi človek rad vsako posebej kar narisal. Saj niso tako lepe, ampak nekega hudiča imajo v sebi, da jih moraš občudovati. Pa še sploh nič nisem rekel o Kremlju in drugih res velikih znamenitostih... Najbolj sem seveda občutil stavbo hotela Rusija, ker smo v njej bivali. Najbolj zaradi tega, ker smo jo morali vsak večer po vsem kvadratu (da, kvadratu, ker se razteza po kvadratnem "kolobarju") prehoditi v upanju, da bi le lahko prišli v katero od osmih restavracij v njej, čeprav so po pravilu bile vedno "zakrite", to je zaprte. Slavili so veterani pa pionirji pa armija pa Radiv Gandhi (čeprav ga še blizu ni bilo), mi pa deset dni nismo jedli tople juhe. Najbolj sem si želel dveh stvari: električnih kotalk in tople juhe. No, tu in tam smo juho le dobili. Ko sem že pri hoji in potovanju na daljše razdalje, ne morem tudi mimo njihovih taksistov. Vsak pelje samo tja, kamor se mu ljubi, in to s štirideset na uro. Če te pa pelje kdo, ki ni taksist, pa rad vidi, da mu dvojno plačaš. Ja, ob tem pa moram pohvaliti predstavnike Kovinotehne: vozili so kot kak moskovski Niki Lauda... Če bi jaz živel v Moskvi, bi rad bil tankist! Lepi so sprehodi po Moskvi. Posebej ponoči. Veliko nam ravno ni bilo do njih, saj smo sleherni dan po delu na sejmu bili hudo utrujeni, dokler se nismo okopali in osvežili in potem včasih le šli na potep. Pred Kremljem je zvečer čudovito. Tudi drugod v mestu je lepo osvetljeno. Taksiji brzijo. Sploh je vse zelo romantično, dokler te ne prime, da bi spil pivo. Restavracij in bifejev kratko malo ni. No, ja, so. Ampak samo enkrat sem našel res spodobnega, saj navadno so čudno majhni in kot, da bi bili v kleti. Njihov metro je pa "super". Takšen pravzaprav zaradi tega, ker so ljudje v Sovjetski zvezi disciplinirani, še raje bi dejal, kulturni. Kamor pogledaš, veliko ljudi, pa nikjer nobene gneče. Nihče te ne sune pod rebra, nihče ti ne stopi na nogo. Tudi pri vstopanju v metro - res je vrat tudi veliko - sploh ne pride do prerivanja. Postaje metroja so nekaj posebnega. Vsaka drugačna, prevla- RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata: a) delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Skale), Anton Ribarič (RLV - DSSS) - namestnik Igor Jevšovar (RLV - J. Preloge), TE Šoštanj - Maks Lomšek (namestnica Zinka Moškon), ESO - Alojz Filipančič (namestnik Dragan Čelofiga), SIPA K - Roman Rebernik (namestnik Rudi Vuzem), EFE -Mile Maksimovič (namestnica Milena Zaleznik), Avtoprevozništvo in servisi - Vili Malovšek (namestnik Branko Kranjčec), Tiskarna - Silvo Pešak (namestnica Marija Boruta), Družbeni standard - Dragica Pohar (namestnik Jože Mirtič), Avtomatska obdelava podatkov - Mira Uranc (namestnik Boris Lisac), Zavarovanje - Niko Pečovnik (namestnik Roman Golčar), DSSS SOZD - Branko Ledinek (namestnica Anica Pristovšek); b) delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Diana Kujan (DSSS SOZD - novinarka reporterka, pripravnica), Draga Lipuš (DSSS SOZD - novinarka lektorica), Vesna Šmergut (DSSS SOZD - tajnica in stavka glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Miha Pevnik (DSSS SOZD - tajništvo samoupravnih organov SOZD), Irena Seme-Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) in predstavnik OK SZDL Titovo Velenje. Predsednik uredniškega odbora: Ivan Krejan • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (IV. nadstropje, soba 58 - telefon 855 231, interno 260) Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Celjska cesta, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada 6 500 izvodov KWJIf*ICA ' t DVAftDA KARCUJA I V CtLtt) TmaarrMrTm j 1985 Maketa objektov (pokritih skladišč, odprte deponije, transportnih trakov in nakladalnih postaj), zgrajenih v sodelovanju z ESO v pristanišču Koper, ki je na razstavi v Moskvi pritegnila nemalo pozornosti. duje pa marmor. Signalizacija kot v Muenchnu. Avtomati za menjavo denarja. Svež zrak. Čistoča. Pomotoma smo se odpeljali dve postaji predaleč. Začvekali smo se in ni mi žal. Na tisti postaji sem videl čudovito umetniško delo iz steklenih ploščic. Nekaj resnično posebnega. Svež zrak, po domače prepih, v tunelih podzemne mi je zagotovil tudi čudovit "heksenšus". Dva dni sem zaradi njega zelo "ponosno" hodil - prav "po jugoslovansko". Nas Jugoslovane marajo in tudi ne marajo. V slab glas nas spravljajo nekateri z neprimernim (beri: prehrupnim in nesramnim) obnašanjem v hotelskih restavracijah (za Slovence tega ne morem trditi.). Bil sem priča, ko je nekdo, zelo podoben Nikoletinu Bursaču, postajal "neprimeren". A ko ga je Riko vzel v "obdelavo" na svoj elegantni način, ga je "zmanjkalo" v eni minuti. Z Rikom sva sploh bila deležna prijaznosti receptork, ker so že vedele, da nismo vsi takšni. Za možnosti pogovarjanja s tamkajšnjimi ljudmi je značilno tudi, da skoraj nihče (izjeme seveda so) ne govori ne angleško ne nemško, še receptorke v hotelih ne. S čim si naj potem še pomagaš? Japonsko znam samo do milijon šteti. Moraš se torej naučiti govoriti po rusko. V začetku gre kar lahko, dokler ti prijatelj (meni je spet Riko, seveda) ne razloži pasti, v katere lahko gladko zdrsneš. Glede tega druge pomoči ni. Pa so bili še kar zadovoljni z našo srbo-slovensko- "ruskajo" konverzacijo. Saj pravim, značaj imajo tamkajšnji ljudje resnično vzhodnoslovanski. Nikoli ne eksplodirajo, zmigajo se pa tudi ne kmalu. Ob maketi objektov, zgrajenih v sodelovanju z ESO v pristanišču Koper , je bil v Moskvi razstavljen tudi model cevastega transportnega mostu, ki spada med objekte, pri izgradnji katerih se je ESO v pristanišču Koper še posebno izkazal. V restavraciji, denimo, ni dovolj natakarjev, čeprav kar štirje sedijo in kadijo, ker "strežgjo samo skupinam", restavracija pa je skoraj prazna. In tako ostaneš brez večerje. Resda smo lahko jedli tudi na vsaki drugi etaži v hotelu, v rahlo zanikrnih samopostrežnih lokalčkih. A v njih je bilo tako: če so bile hrenovke , ni bilo gorčice in nasprotno, mleko pa je bilo na voljo le po statistični verjetnosti in kava na lepe oči. In niti po naključju nimajo enakih cigaret v 4. in 6. etaži. Prijateljica Olga je nekega jutra protestirala: "Včeraj ste pa imeli! " - in dobila poučen odgovor: "Včeraj je bilo včeraj, danes pa je danes! " Poseben "štos" je bil, ko se je narcisoiden tajni agent očitno zaljubil v Olgo in jo dvakrat zaporedoma legitimiral. Verjetno pa bi jo še kdaj, če ga ob njunem drugem srečanju ne bi očarljivo pogledala in z bleščečim nasmeškom na obrazu ogovorila: "A se bova še tretjič videla? Vi ste krasen možak." Po teh besedah ga ni bilo več blizu. Moški med jugoslovanskimi gosti so si zaradi slabosti Rusov, da ogromno pijejo, sploh prehitro ustvarili večvrednostni kompleks. Saj ko gledaš njihove TV dnevnike in poročila o njihovih gospodarskih dosežkih, jih moraš spoštovati. Kakšna mehanizacija in kolikšni delovni napori! O njihovi učinkovitosti ob vsem tem se je sploh odveč vpraševati. Veliko važnejše je, da so sposobni ustvariti ogromne stvari. Sicer pa se je prav v času tega sejma vodja njihove partije Gor bačov odločil za odločno borbo za dvig delovne storilnosti in med drugim tudi za borbo proti alkoholizmu v Sovjetski zvezi. Pri mladih so ukrepi, ki se jih je lotil, bili sprejeti s simpatijo, pri starejših pa je bilo opaziti zadržanost, kot da se bojijo novega vetra, ki bi začel odpravljati lagodnost in korupcijo tudi v najvišjih krogih in slabosti, ki so značilne za vsak birokratski sistem, sploh. Ljuba moja Jugoslavija, saj tako daleč pa spet nisi, da ne bi nekaj tega veljalo tudi zate. Dečki, zganiti se bomo morali, če hočemo svojim otrokom dobro! Ko sem to pisal, je bilo pred mano še dva dni Moskve in bil sem sicer podhranjen, vendar v dobri psihofizični kondiciji. Jutri - smo sklenili - spakiramo, če bo šlo vse po sreči, in potem na JAT, da bomo končno zopet vedeli, kaj je že to, laško pivo. Dragan Čelofiga Delo in poslovna problematika temeljnih organizacij ESO v juniju in juliju Strojni obrati V juliju v glavnem nadaljujemo z začetimi deli v prejšnjih mesecih in tako med naša pomembnejša julijska dela spadajo: kompletiranje 10 kompletov sekcij jamskega podporja MHW 4 400 kN v transportne enote, izdelava vmesnih stropnikov jamskega hidravličnega podporja za izvoz (za firmo Hemsch-eidt), remont jamskega podporja dowty-B in klasičnega jamskega podporja, izdelava stojk in stropnikov za klasično jamsko podpor je in rezervnih delov za vse vrste jamskih podpori j; izdelava sestavnih delov za različne gumijaste transporterje in kompletnih pogonskih postaj in strojev zanje, strojna obdelava elementov za transportna traka 70 in 80, izdelava in poizkusna montaža opreme za klasirnico Pesje, montaža opreme v okviru izgradnje te klasirnice, izdelava rezervnih delov za raz lično opremo, popravila sestavnih delov gumijastih transporterjev, montaža opreme v toplarnah-termoelektrarnah v Ljubljani; izdelava opreme za transporterje TOT 132, priprava na izdelavo 1 680 palicastih kovinskih letev za izvoz (za nemško firmo Eickhoff), izdelava žlebov za transporterje EB 620 in SKAT, kompletiranje verig za transporterje EB 620-duplex in SKAT, izdelava rezervnih delov za verižne transporterje in popravila njihovih sestavnih delov; kompletiranje 5 vitlov PV 22/30 in 10 vitlov PV 11/15, izdelava ogrodij za vitle PV 2,2 in začetek kompletiranje nove serije teh vitlov, raz rez materiala za vitle PV 15/22 in začetek izdelave elementov za kompletiranje nove serije teh vitlov, izdelava rezervnih delov za različne vrste vitlov, strojna obdelava elementov za kompletiranje novih serij vitlov, remont pretočnih drobilcev za premog, izdelava rezervnih delov za različno opremo; izdelava elementov za jamske pridobivalne in napredovalne stroje in remont elementov teh strojev, izdelava in remont opreme za tirni transport, izdelava elementov za šteko sistem, krmilne sisteme DO-WVAL in za izmenjavo z angleško firmo Dowty, izdelava diskov za EMO Celje in elementov bojlerjev za TVT Boris Kidrič, popravila jamskega orodja, vzdrževalna dela znotraj TOZD... Delovnih dni naj bi imeli v juliju 20 in zaradi zelo nujnih del 9, 7 odstotka nadur. Pri popravilih vijačnih spon za jamsko ločno podpor je delo poteka v vseh treh izmenah in vanj so vključeni tudi zunanji delavci - iz "Zavarivača", da bi potekalo v skladu s potrebami RLV. Zaradi zelo nujnih del in deloma tudi zaradi letnih dopustov nam sploh primanjkuje delavcev. Imamo pa še druge probleme. Recimo pri uresničevanju sprejete obveze za izdelavo samohodnega hidravličnega podporja 3200 kN za Rembas, ker nam nemška firma Hemscheidt ni poslala v dogovorjenem roku potrebne tehnične dokumentacije. Pa pri kompletiranju sekcij jamskega podporja MHW 4 400 kN, ker so v zamudi dobave stojk in cilindrov iz Trstenika, ter pri pretoku poslovnih informacij in v zvezi z likvidnostjo naše temeljne organizacije. Elektro obrati Glavna dela naše temeljne organizacije v juniju so bila: nekaj sklepnih montažnih del v okviru izgradnje N OP - nadomestnih objektov RLV na novi lokaciji, dela pri montaži opreme, v glavnem uvožene, za prevažalni stroj v okviru NOP, montažna dela pri izgradnji klasirnice v Pesju, inštalaterska dela pri izgradnji stanovanjskih objektov v naši in žalski občini, elektromontažna dela v halah Gorenja in pri telefonskem omrežju Vinske gore in Podkraja, dela pri izgradnji flotacijske-ga obrata v Bojanovcu v Srbiji, različna vzdrževalna dela - v glavnem za potrebe RLV in naše delovne organizacije, in revizija RTP Preloge. Poslovna problematika naše temeljne organizacije v juniju je bila podobna majski, le da smo z likvidnostjo imeli še več težav kot v maju. V juliju v glavnem nadaljujemo z deli, ki smo jih izvajali v juniju, na novo pa smo začeli izvajati inštalacijska dela v okviru izgradnje proizvodne hale ELKROJ v Šoštanju in čistilne naprave za tovarno usnja Šoštanj • Zaradi dopustov in praznikov bomo morali opraviti precej nadur. Vodovodno-toplovodni obrati V juniju smo v glavnem sodelovali pri stanovanjski izgradnji in komunalnem urejanju stanovanjske soseske Šalek III, izgradnji gostinskega obrata z ambulanto v pristanišču Koper, toplotne postaje za Vegrad v Šaleku III ter sindikalne dvorane, kompresorske postaje in visokotlačnega cevovoda za RLV. V juliju v glavnem nadaljujemo z deli pri stanovanjski izgradnji v Šaleku III, izgradnji NOP in visokotlačnega cevovoda za RLV ter poleg različnih manjših del opravljamo dela pri izgradnji toplotnih podpos-taj za objekte v Titovem Velenju in izgradnji naprav za daljinsko ogrevanje v Rožaju v Črni Gori. Največ težav v poslovanju smo imeli zaradi primanjkovanja nekaterih vrst delavcev, podražitev materialov in likvidnostnih problemov, ki tarejo celo delovno organizacijo ESO. Krovsko-ključavničarski obrati V juniju smo izvedli skoraj vse naloge iz mesečnega delovnega načrta naše temeljne organizacije (predelava viseče tračne proge BECORIT in SCHARF, rekonstrukcijska dela pri pršišču hladilnika bloka 5 TE Šoštanj itd.), lotili pa smo se že tudi izdelave presipnih žlebov in kanalov za klasirnico v Pesju. V juliju nadaljujemo z deli za potrebe pri transportu v RLV, izdelavo presipnih žlebov in kanalov za klasirnico v Pesju in poleg še nekaterih del izvajamo krovsko-kleparska dela v Gorenju. Še vedno nam primanjkuje kadrov, pestijo nas podražitve materiala in likvidnostni problemi. Nekaj podatkov o poslovanju TOZD, DSSS in celotne delovne organizacije ESO v obdobju I -V (januar - m aj ) 1985 (V milijonih dinarjev! ) KRITERIJI POSLOVANJA SO EO VTO KKO DSSS DO ESO CELOTNI PRIHODEK I-V 1 225,1 281,3 154,3 115,9 64,1 1 841,0 - plan 1985 2 770,0 658,8 402,0 355,4 157,4 4 343,6 - realizacija plana 1985 44,2% 42,7% 38,4% 32,6% 40,7% 42,4% PORABLJENA SREDSTVA I-V 735,9 178,0 101,9 81,2 21,9 1 119,0 - plan 1985 2 068,7 399,7 249,3 251,7 42,1 3 011,5 - realizacija plana 1985 35,6% 44,5% 40,9% 32,3% 52,2% 37,2% DOHODEK I-V 489,2 103,3 52,4 34,7 42,2 721,7 - plan 1985 701,3 259,0 152,7 103,6 115,4 1 332,1 - realizacija plana 1985 69,8% 39,9% 34,3% 33,5% 36,5 % 54,2% SREDSTVA za OD I-V 107,8 49,2 25,2 15,1 29,7% 226,9 - plan 1985 272,2 127,9 70,5 45,2 86,1 602,0 - realizacija plana 1985 39,6% 38,5% 35,8% 33,3% 34,5% 37,7% OSTANEK Č. DOHODKA I-V 292,4 23,1 12,8 8,0 4,9 324,5 - plan 1985 222,8 55,5 43,0 28,6 11,4 361,4 - realizacija plana 1985 131,3 % 41,7% 29,8% 28,1% 42,5% 89,8 % DOHODEK NA DELAVCA I-V 1,4 0,6 0,6 0,7 0,5 1,0 - plan 1985 2,1 1,6 1,8 1,7 1,2 1,8 - realizacija plana 1985 68,3 % 39,6 % 36,0% 37,9% 40,8% 55,1% Še to! O vsem tem je beseda tekla tudi na rednih sejah delavskih svetov TOZD in DSSS ESO ta mesec. (Seveda pa so delavski sveti TOZD in DSSS ESO na svojih rednih sejah ta mesec razpravljali in odločali še o drugih zadevah; sprejeli so, denimo, tudi sklep o deputatu premoga za upokojene delavce ESO za leto 1985 in sklep o dodatkih k osebnim dohodkom delavcev ESO za terensko in izmensko oziroma tur-nusno delo.) (Pripravili: Viktor Kovač, Edo Uranjek, Pavel Planinc, Miro Siter, Jožica Rihter in Sandi Lojen) ENERGETIK 6/85 V letošnji šesti, junijski številki Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj, so izšli prispevki in sporočila: - Remont elektro naprav bloka 5 opravljen skrbno in kvalitetno - avtor I. S . (Elektro naprave proizvodnega bloka 5 TE Šoštanj so bile temeljito pregledane in po potrebi popravljene že med lanskim remontom, zato letos niso pregledovali naprav v bloku, ki ne terjajo revizije vsako leto. V generatorskem delu bloka so pregledali in uredili le tiste naprave, ki niso terjale veliko uporabe mostnega žerjava v strojnici, kajti zaradi obsežnih del pri visokotlačnem in srednjetlačnem delu turbine je bilo treba delo s tem žerjavom posebej uskladiti. Sicer pa generatorja tudi ni bilo treba odpreti, pregledali pa so napravo za tesnilno olje, de-magnetizacijsko stikalo ter celotni sistem za zbujanje ter odpravili poškodbo izolacije med gredjo generatorja in njegovim ohišjem. Od visokonapetostnih naprav so pregledali katodne odvodnike in jih preizkusili v inštitutu Milan Vidmar v Ljubljani. V fazi R so zamenjali napetostni merilni transformator, pri drugih napravah pa posebnih sprememb niso našli. Prekontrolirali so tudi izolacijo vseh visokonapetostnih naprav razen generatorja in pregledali vse velike motorje. Prvič sta bila v reviziji tudi motorja obtočnih črpalk. Pri motorju obtočne črpalke 1 je bila mehansko poškodovana izolacija. To poškodbo so odpravili z aralditom. V nizkonapetostnem delu bloka so pregledali vse izpihovalce saj, elektrofiltre, prižigno in oljno kurjavo, motorne pogone, nastavne člene, 0,4-ki-lovoltni razvod, zbiralnice, enosmerni razvod in vse drugo. Posebnosti ni bilo. Zamenjali so le vse 24-voltne baterije in obnovili 300 kladiv za stresanje v notranjosti elektrofiltrov. Pregledali in uredili so tudi naprave za transport premoga (vse elektromotorje, raz-delilce, kable, zavore itd.). Pri tem so sorazmerno veliko pozornosti namenili ureditvi trakov za polnjenje bunkerjev, v okviru katere so obnovili ploščate gibljive kable, še posebej pa obdelali problematiko izvajanja revizij teh trakov. V upravljalnem sistemu kotla so pregledali vse naprave za merjenje, krmiljenje, regulacijo in odkrili nekaj poškodb, ki jih niso pričakovali. Nenavadno veliko je bilo, recimo, v notranjosti zaščitnih cevi uničenih kotlovskih ter-moelementov ATM, in to verjetno zaradi oksidacije. Odkrili pa so tudi najedene zaščitne srebrne tulce uporovnih termometrov pri napajalnih črpalkah. Vzroka slednjih okvar niso odkrili, so pa te kakor tudi prej omenjene okvare odpravili. V upravljalnem sistemu turboagregata so pregledali vse analogne in binarne dajalnike, merilne pretvornike, naprave za krmiljenje in regulacijo, avtomatiko in drugo. Pregledali so tudi celotno zaščito bloka in po navodilih firme KWU nanovo nastavili njegovo podfrekvenčno zaščito. Poleg tega so uredili novo merjenje temperature visokotlačne pare ob izstopu iz VT ohišja turbine na zgornji izstopni strani, napajanje kom-penzografov na LB plošči iz zbiralnice cc, naprave za signalizacijo ter celotno konfiguracijo procesnega računalnika.) - Izvedena gradbena dela v okviru remonta bloka 5 - avtor J.A. (Pripravljalna gradbena dela v okviru remonta bloka 5 so v TE Šoštanj začeli izvajati že dva tedna pred 31. marcem, dnem zaustavitve bloka za remont. V času remonta pa so izvajalci gradbenih del v okviru remonta - v glavnem delavci gradbenega vzdrževanja v TE Šoštanj - montirali nič koliko odrov, Konec maja so osnovne organizacije ZSMS v TE Šoštanj izvedle volil-no-programsko konferenco. pomagali strojnim vzdrževalcem pri številnih remontnih delih, očistili celotno zgradbo bloka 5 od kote + 49,00 do kote - 3,00, nato sanirali okrog 100 kvadratnih metrov površin kanalov vročih plinov in gorilnikov. obnovili oblogo iz keramičnih ploščic na podvodnem iznašalcu žlindre, sanirali temelj mlina 5, postavili - izven plana remonta - odre v celem stikališču bloka 5, v dekarbona-tizaciji II izpraznili pesek iz peščenih filtrov in opravili še precej drugih gradbenih remontnih del. Zunanji sodelavci pri gradbenih remontnih delih, kolikor so jih imeli, pa so obnoviliantikorozijsko zaščito rezervoarja dionata, nato sanirali stene in strope drugih posebnih rezervoarjev, uredili antikorozijsko zaščito ograj in stopnic v sklopu hladilnega stolpa bloka 5 in vseh treh dimnikov in opravili še kup manjših gradbenih remontnih del.) - 28. junija - referendum (28. junija so se delavci temeljnih organizacij v TE Šoštanj odločali o sprejetju predlogov sprememb internih samoupravnih splošnih aktov. Pri tem je šlo tudi za odločanje o predlogu spremembe oblike poslovodnega organa DO TE Šoštanj in predlogu reorganizacije DSSS DO TE Šoštanj. Po njima naj bi v TE Šoštanj ponovno uvedli kolegijski poslovodni organ DO, s predsednikom in tremi člani, ki naj ne bi bili hkrati vodje sektor- jev DSSS DO. Namesto sektorjev naj bi DSSS DO imela posamezne službe za zaokrožena delovna področja z vodji ter vodjo celote DSSS, ki naj bi ga imenoval delavski svet DO, medtem ko je nazadnje ta poslovodna funkcija bila zlita s funkcijo individualnega poslovodnega organa DO TE Šoštanj - direktorja.) - Delo samoupravnih organov (V tem prispevku je govora o rednih sejah delavskih svetov TOZD TE Šoštanj Vzdrževanje, TOZD TE Šoštanj I, delovne skupnosti skupnih služb in DO TE Šoštanj v maju.) - Proizvodnja električne energije v maju 1985 (V TE Šoštanj so v maju proizvedli 126 977 megavatnih ur električne energije, kar je za 31,8 odstotka manj, kot so predvideli, in za 19,5 odstotka manj, kot so je proizvedli v enakem obdobju lani. Premoga pa so v maju dobili za 10 odstotkov več, kot so načrtovali - 428 573 ton.) - Izvolili novega predsednika mladine - avtorica I. T . (Novi predsednik mladine v TE Šoštanj je Dušan Brešar, tajnica Barbara Mastnak in blagajničarka Jelka Zagradišnik.) - Poročilo o delu koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS v TE Šoštanj - avtor Hajro Halilovič (Člani tega organa so pridno delali in opravili vse naloge, ki so si jih zastavili, mladinci po osnovnih organizacijah pa so se obnašali precej neodgovorno. Tudi sodelovanje vodstvenih delavcev in drugih družbenopolitičnih organizacij z mladinsko organizacijo v TE Šoštanj ni bilo zadovoljivo.) - Povezava transporta premoga TE Šoštanj z novo klasirnico RLV v Pesju in razširitev deponije za premog - avtorica I. T. (Investicijski program v tej zvezi so samoupravni organi TE Šoštanj potrdili lani decembra, odbor za razvoj EGS pa ga je potrdil letos januarja. PotemSta ga potrdila delavski svet EGS in skupščina republiške ISEP (interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo), dokončno sprejet pa je bil letos aprila v republiški komisiji za investicije. Hkrati s sprejemanjem tega investicijskega programa je potekalo ocenjevanje obremenitve okolja zaradi razširitve deponije premoga TE Šoštanj in republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je izoblikoval smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije za razširitev deponije, katerih realizacija je terjala veliko dela in časa. Vzporedno z urejanjem vse te dokumentacije so potekale še aktivno sti za prestavitev 10-20-kilovoltnega daljnovoda za napajanje Šoštanja in Topolšice. Sicer pa investicijski program TE Šoštanj zajema še izgradnjo temeljev za žerjavno progo za kombiniran rotacijski bager in za trakova PE 42 in FE 43, ureditev deponije, servisne ceste, transformatorske postaje pri pogonski postaji PE 44, prevzemnih tračnih tehtnic in žer javne proge, nakup kombiniranega rotacijskega bagra (z dolžino ročice 35 metrov) in vključitev tega stroja v krmilni sistem za transport TE Šoštanj.) - So vodstveni delavci dovolj dosledni do tistih, ki se opijajo? - avtorica I. T . (Tudi v TE Šoštanj se še ne spoprijemajo dovolj ostro z vzroki alkoholizma, s tem pa škodujejo alkoholikom, njihovim družinam in sebi.) - Pri prevzemu stanovanja moramo biti dosledni -avtorica I. T. ( Dodeljeno staro družbeno najemno stanovanje drugemu delavcu mora biti do prevzema takšno, kot je bilo, ko je bilo novo, seveda, z upoštevanjem njegove starosti, amortizacije.) - Obiskali smo Češkoslovaško - avtor J. K. (Društvo energetikov Šoštanj je konec maja popeljalo svoje člane in še nekaj drugih delavcev iz TE Šoštanj na zanimivo ekskurzijo po Češkoslovaški. ) - 2 5. maja smo si ogledali sprejem zvezne štafete mladosti v Beogradu - avtorica Bojana Vodovnik (V času sprejema zvezne štafete mladosti je bilo v Beogradu na ekskurziji tudi okrog 50 mladincev iz naše občine in med njimi delavca TE Šoštanj Nenad Ilič in Bojana Vodovnik.) - Gibanje kadrov od 1. marca do 25. maja letos -avtorica Irena Kurnik ( 25. maja je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 719 delavcev.) - Razpis štipendij skupščine Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v SR Sloveniji - Štipendiranje ( Do konca tega meseca naj bi v vseh delovnih okoljih obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v slovenskih občinah.) - Na paradi v okviru 40-letnice osvoboditve je so- deloval tudi delavec iz TE Šoštanj Milan Petrovič - avtorica I. T. - V slovo preminuli delavki TE Šoštanj Darinki Hla-din - Upokojil se je dolgoletni delavec TE Šoštanj Herman Ostrovršnik. - Spremembe zneskov dnevnic, vračil potnih stroškov, kilometrin in nadomestil za ločeno življenje (Po sprejetih planskih dokumentih za leto 1985 naj bi se dnevnice, vračila potnih stroškov, kilometrine in nadomestila za ločeno življenje usklajevala vsake tri mesece, glede na povprečne stroške, ki so bili 10. maja letos objavljeni v Uradnem listu - št. 16.) - Konferenca osnovnih organizacij ZS je 7. maja sprejela nov pravilnik o poslovanju blagajne samopomoči (V svojo blagajno samopomoči vplačujejo vsi delavci TE Šoštanj 100 dinarjev na mesec, pri njej pa lahko enkrat dobijo največ 15 000 dinarjev brezobrestnega kredita - poleg vzajemnih pomoči!) - Četrto nadaljevanje romana Frana Roša Grob na Plešivcu Poleg teh prispevkov je v tej številki Energetika izšlo še nekaj obvestil, izrekov in informacij o športu in rekreaciji. /Uredništvo Rudarja -Informatorja/ Iz REK RLV Kako proizvajamo? Proizvodnja premoga v mesecu juniju v primerjavi s proizvodnimi nalogami iz osnovnega, letnega načrta ter proizvodnimi nalogami iz mesečnega načrta: Jama Preloge Jama Pesje Jama Škale Priprave Izobraževanje Investicije 253 550 ton lignita 61 970 ton lignita 71 750 ton lignita 25 540 ton lignita 69 040 ton lignita 2 150 ton lignita (118,20%; 104,60%) (111,80%; 103,63%) ( 71,71%; 74,27%) ( 95,01%; 92,54 %) (130,51%; 120,07%) ( 47,94%; 93,48%) RLV 484 000 ton lignita (106,55%; 99,73 %) Vseh delovnih dni smo imeli v juniju 23 - od tega 22 rednih ter eno "rdečo" soboto. Proizvodni načrt za julij 1985 (V primerjavi s proizvodnimi nalogami iz letnega načrta! ) Jama Preloge Jama Pesje Jama Škale Priprave Izobraževanje Investicije 210 000 ton lignita 10 500 t/dan 52 000 ton lignita 2 600 t/dan 54 000 ton lignita 2 700 t/dan 22 000 ton lignita 1 100 t/dan 52 000 ton lignita 2 600 t/dan 2 000 ton lignita 100 t/dan (187 093) ( 9 355) ( 48 200) ( 2 410) ( 79 000) ( 3 950) ( 23 369) ( 1 169) ( 43 090) ( 2 154) ( 3 900) ( 195) RLV 392 000 ton lignita (384 652) 19 600 t/dan ( 19 233) Delovnih dni bomo imeli v juliju toliko, kot smo jih predvideli v letnem načrtu: 20 rednih (dela prosti dnevi: 1., 2., 3., 4. julij, 22. julij, dan vstaje, ter soboti 20. in 27. julij, soboti 6. in 13. julij pa sta bili redna delovna dneva - črni). Od 1. 1. do 1. 7. 1985 smo v energetskih temeljnih organizacijah RLV imeli 142 delovnih dni (toliko smo jih predvideli tudi v letnem načrtu) in pridobili 2 569 000 ton premoga, po letnem načrtu pa naj bi ga pridobili 2 385 733 ton. Proizvodni sektor DSSS RLV, služba za tehnične plane in analize V sredo, 10. julija, so bile redne seje delavskih svetov vseh TOZD in delovnih skupnosti v delovni organizaciji RLV Delavski sveti so po pregledu uresničevanja sklepov svojih zadnjih sej na teh sejah obravnavali poročilo o poslovanju v preteklem mesecu, določili vrednost točke AODN za izplačilo osebnih dohodkov v juliju ter sprejeli delovni načrt za julij; vrednost točke AODN se je povečala za 10 odstotkov. V skladu z doseženo proizvodnjo v RLV in rastjo osebnih dohodkov izven RLV so sprejeli tudi sklep za izvedbo 3,58-odstotnega poračuna OD glede na doseženo proizvodnjo v RLV in 1,42-odstotnega poračuna OD glede na doseženo rast OD izven RLV za obdobje januar-maj 1985; torej skupno za 5-odstotni poračun. Na dnevnem redu so nadalje imeli obravnavo predloga za razpis razprave o predlogih povečanja premije kolektivnega zavarovanja, vendar so sklenili, naj se ta zadeva do nadaljnjega odloži, ker v skladih skupne porabe ni predvidenih sredstev za povečanje premije kolektivnega zavarovanja. Zaradi vedno bolj številnih zahtev po dodatku za delo v drugi izmeni pa so razpisali razpravo o možnostih uveljavitve takega dodatka in sklenili, naj se ta razprava izvede ob obravnavah poslovnih poročil za prvo polletje 1985 po samoupravnih delovnih skupinah. Nadalje so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko ban ko-Združena banka ter predlog sprememb in dopolnitev statuta LB-Združena banka, saj bo tako poslovanje temeljne banke in združene banke učinkovitejše. Pred nami je čas za javne obravnave polletnih obračunov poslovanja, zato so sprejeli tudi rokovnik za razpravo v tej zvezi. Po njem so morali poslovodni organi v RLV pripraviti poročila o poslovanju za prvo polletje v takem roku, da bi jih do 23. julija lahko obravnavali odbori osnovnih organizacij ZS v RLV. 25. in 26. julija naj bi nadalje bila izvedena priprava vodij razprav po samoupravnih delovnih skupinah, 30. in 31. julija naj bi potekala obravnava in sprejemanje polletnih poslovnih poročil in obračunov po SDS oziroma na zborih delavcev, 9. avgusta pa na sejah delavskih svetov sprejemanje ugotovitvenih sklepov o sprejetju teh dokumentov. Poleg vsega tega je na teh sejah potekala še obravnava osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter že izoblikovanih pripomb in stališč v zvezi s tem osnutkom v naši regiji. Delavski sveti so glede teh stališč in pripomb menili, da so ustrezna, za or ganiziranje vključevanja v nadaljnji postopek sprejemanja spremenjenega in dopolnjenega samoupravnega sporazuma o štipendiranju pa zavezali ustrezno strokovno službo. /Ivo AVBERŠEK, tajništvo DPO in samoupravnih organov DO RLV/ ŠE OPOZORILO SLUŽBE ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Delavci RLV morate imeti za dvig osebnih dohodkov s seboj osebno in delovno izkaznico. To je nujno, da ne bi več prihajalo do napak pri dvigih osebnih dohodkov v RLV. Obvestilo blagajne vzajemne pomoči našega kombinata V prihodnjem mesecu, avgustu, zaradi velikega števila še nerešenih starih vlog ne bo rednega sprejemanja novih vlog za posojila pri blagajni. Redno sprejemanje novih vlog (prvi delovni dan v mesecu od 6.-14. in od 16.-17. ure v sobi 21 upravne zgradbe RLV "Prešernova 10" v Titovem Velenju) bo zopet septembra. PRIREDITVE OB LETOŠNJEM 3. JULIJU, DNEVU RUDARJEV IN PRAZNIKU NAŠEGA KOMBINATA Razstava likovnih del osnovnošolcev iz naše občine Ob 3. juliju se čestitkam našim rudarjem za njihov praznik vsako leto na svoj način pridružijo tudi učenci osnovnih šol v naši občini. Poleg literarnih prispevkov, ki smo jih objavili v praznični številki Rudarja, so jim osnovnošolci pripravili tudi razstavo svojih likovnih del z motivi iz rudarjenja in življenja rudarjev v naši dolini ter krajša kulturna programa. 20. junija nekaj čez eno popoldne so v "prezivnici" v Skalah rudarjem zapeli in zaigrali učenci iz podružnice osnovne šole Anton Aškerc v Pesju, naslednji dan ob enakem času pa v "prezivnici" v Prelogah učenci iz osnovne šole Gustav Šilih. Oba nastopa si je ogledalo veliko število rudarjev, in pogledi na dobrodušne črne obraze rudarjev so bili posebno doživetje za osnovnošolce. Diana Kujan Srečanje oktetov Letos je bilo v našem mestu ob 3. juliju že tretje leto zapored srečanje oktetov. Šaleški oktet iz Šoštanja, oktet Lokvanj iz Vojnika, oktet TRO iz Prevalj, oktet Tosama iz Domžal, oktet Suha z avstrijske Koroške in naš Rudarski oktet so v domu kulture nastopili v petek zvečer, 21. junija. Njihovo petje je bilo zelo prijetno. Lojze Ojsteršek Odprtje razstave fotografskih del "Družmirje nekoč in danes" Alojza Ojsterška Kjer je še pred nekaj leti ležala simpatična vasica Družmirje, se sedaj raztezajo ugrezninsko jezero, travniki s širokimi razpokami, tu in tam pa še stoji napol porušena hiša, hlev... To je davek, ki ga je terjalo odkopavanje premoga v naši dolini. Ljudje so se morali odseliti in ljubezen do svojih domačij, do svoje vasi skriti v sebi. Skrili so jo, pozabili pa na Družmirje niso. V četrtek zvečer, 27. junija, se jih je zelo veliko zbralo v Mayerjevi vili v Šoštanju, kjer je bilo odprtje razstave fotografij Družmirja od leta 1973 dalje in fotografij rudarjev pri delu, ki jih je posnel in izdelal Alojz Ojsteršek, zaposlen v našem kombinatu kot fotograf. Alojz Ojsteršek pa ni fotograf le po poklicu, ampak tudi po srcu. Zato so fotografije tudi nastale. Vsa leta je vztrajno obiskoval Družmirje, slikal njegovo spreminjanje, propadanje in shranjeval posnete fotografije, češ nekoč bodo že prišle prav. In so prišle. Še kako so jih bili veseli nekdanji Družmirčani pa tudi delavci RLV, saj se, kot je v govoru ob odprtju razstave povedal vodja razvojno-tehničnih skupnih služb našega rudnika Franc Avberšek, zavedajo, da naša dolina izgublja lepe zaselke zaradi odkopavanja premoga. Ob odprtju razstave je zapel tudi Rudarski oktet-Titovo Velenje, udeleženci so si ogledali dva filma o Družmirju pred leti, ki ju je posnel upokojen dolgoletni delavec TE Šoštanj Franjo Mašek, in se potem zbrali na družabnem večeru v prostorih Šoštanjske osnovne šole Biba Roeck. Tam so se dogovorili, da bo v kratkem izšel katalog fotografij Družmirja. Draga Lipuš Kotalkanj e Na letošnjem kotalkarskem tekmovanju za prehodno rudarsko svetilko, ki je potekalo v petek in soboto, 28. in 29. junija, na kotalkališču v Titovem Velenju je sodelovalo sedem kotalkarskih klubov. Rudarsko svetilko so si priborili kotalkarji iz domačega kluba Rudar, ki so zbrali 101 točko, drugi so bili, z zbranimi 65 točkami, kotalkarji iz ljubljanske Olimpije, na tretje mesto so se uvrstili kotalkarji iz kluba Stanka Bloudka v Ljubljani, ki so zbrali 63 točk, četrto in peto mesto so si razdelili kotalkarji iz celjskega kluba Cinkarna in kluba Med-veščak v Zagrebu - oboji so dosegli 17 točk, šesti pa so bili kotalkarji iz Nove Gorice. To tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu; pravica do sodelovanja na njem je pri- padla Marnu, Ovnu in Stanovniku. Občinstva na tej lepi reviji kotalkanja ni manjkalo in na njej je bilo tudi kaj videti, saj so se tekmovalci pri nastopih zelo potrudili. Prav tako pa so tudi organizatorji storili vse, da je prireditev nemoteno potekala. Lojze Ojsteršek Svečanosti za jubilante Naš praznik 3. julij je vsako leto tudi priložnost za pregled in ocenitev delovnih rezultatov ne le celotnega našega kombinata ali posameznih vanj združenih organizacij, temveč tudi ljudi, ki imajo za sabo že desetletja vztrajnega dela. Zato smo v našem kombinatu jubilantom 10, 20 in 30 let dela tudi letos pred 3. julijem pripravili priložnostne slovesnosti, na katerih so prejeli spominske značke in jubilejne nagrade, ob tem pa bili deležni še pohval in čestitk za svoje delo. Podobno svečanost so jubilantom 5, 10 in 15 let aktivnega dela v jamski reševalni četi našega rudnika pripravili njihovi kolegi reševalci in nanjo povabili tudi svoje tovariše, ki so letos odšli v pokoj. V obratu družbene prehrane našega kombinata ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju, kjer je ta svečanost potekala, je povabljenim najprej zapel nekaj pesmi Rudarski oktet, nato pa jim je Avgust Terglav izrekel zasluženo čestitko in pohvalo, potlej pa podelil še tradicionalna priznanja in spominska darila. /D. K./ Rudarska likovna kolonija Letošnja rudarska likovna kolonija ob našem prazniku-3. juliju je bila po vrsti že šesta, zbrala pa je devet študentov ljubljanske likovne akademije in deset članov Društva šaleških likovnikov. Zbrani likovniki so na platna in papir utrip dela in življenja v naši dolini zaznamovali od torka, 25. junija, do petka, 28. junija. V petek zvečer pa je bilo v knjižnici našega rudarskega mesta slovesno odprtje razstave njihovih - po mnenju strokovne komisije - najboljših ustvarjenih del v koloniji. Odprtje razstave je z nekaj pesmimi popestril Šentjanški oktet, nato pa še recital Pesmi iz premoga, ki jih je spesnil naš delavec Peter Rezman. Akademski slikar Alojz Zavolovšek - mentor udeležencev kolonije - je nato povedal nekaj besed o celotnem poteku kolonije. Za prizadevanje, da so v svoja dela vtkali trud in skrb naših rudarjev za lepši jutrišnji dan in njihovo ljubezen do rudarskega stanu, pa se je v imenu prireditelja vsem udeležencem kolonije zahvalil poslovodni delavec RLV Franc Avberšek, ki mu je pripadla tudi čast, da je avtorjem najboljše ocenjenih del razdelil knjižne nagrade, vsem drugim udeležencem kolonije pa priznanja za udeležbo v njej. /D. L./ Teniški turnir Na teniških igriščih ob restavraciji Jezero je bil v soboto, 29. junija, teniški turnir za rudarsko svetilko, ki so ga velenjski teniški delavci nadvse vzorno organizirali in zanj tudi precej udarniško delali. Na turnirju je sodelovalo kar 55 tekmovalcev iz 14 slovenskih teniških klubov, zato je potekal cel dan. Pri moških je zmagal Matjaž Požar iz kluba Gradis-Branik v Mariboru, pri ženskah pa Travner jeva iz Celja. Od domačinov se je med osem najboljših prebil Špegel, od domačink pa so se med četrtfinalistke uvrstile Glavačeva, Erhartova in Szabova. Od moških dvojic je bila najboljša dvojica Požar-Breznik, od ženskih pa Polončič-Preac. Dobra je bila tudi naša ženska dvojica Erhart-Gla-vač, saj se je uvrstila na tretje mesto. /L.O./ Moški rokometni turnir Tudi letos ob 3. juliju so Šoštanjski rokometaši na rokometnem igrišču v Šoštanju organizirali turnir v rokometu. To tekmovanje je bilo v soboto, 29. junija, poleg tekmovalcev iz Šoštanjskega rokometnega kluba pa so se ga udeležili rokometaši iz Inlesa v Ribnici, Slovenj ega Gradca in ekipa avstrijskega kluba Avanti. Rezultati tekem Šoštanj Inles Slovenj Gradec Šoštanj : Slovenj Gradec 18 : 15 : Avanti 23 : 18 : Avanti 27 : 26 : Inles 20 : 16 S svečanosti, ki jo je za svoje delovne jubilante pripravila delovna organizacija ESO. Med jamskimi reševalci RLV jih je letos nekaj praznovalo zares visoke jubileje aktivnosti v jamski reševalni četi RLV - tudi 20 in celo blizu 30 let! S svečanosti ob odprtju ustvarjenih del v rudarski likovni koloniji, na kateri je zapel Šentjanški oktet. Najboljši so bili torej Šoštanjski rokometaši, čeprav so igrali brez igralca Vajdlna, ker se je že pred turnirjem poškodoval, in brez igralca Puca, ker se je prestavil k banjaluškemu klubu Borec. Igralci Inlesa so se uvrstili na drugo mesto, Slovenjegradčaina tretje, na četrto mesto pa rokometaši Avantija. Poleg tega turnirja so v tednu pred 3. julijem Šoštanj ski rokometni delavci organizirali v Šoštanju še rokometni tabor za najboljše mlade rokometaše v osnovnih šolah v občini Velenje. Dobro so poskrbeli, da rokomet v naši dolini ne bo izumrl, saj so učence, ki so v tem taboru preživeli teden dni, naučili o rokometu marsikaj novega. /L. O./ Nogomet Na našem mestnem stadionu sta bili v počastitev dneva rudarjev v soboto, 29. junija, odigrani dve nogometni tekmi. V prvi tekmi so veterani Rudarja-Titovo Velenje premagali Šoštanjčane - z rezultatom 4:2, v drugi tekmi pa so nogometaši Rudarja klonili pred gosti iz Šmartnega ob Paki - rezultat je bil prav tako 4:2. Gledalcev je bilo zelo malo, čeprav si je vodstvo Rudarja prizadevalo, da bi jih na tribune privabilo več. Najbrž bi se jih zbralo več, če ne bi bile skoraj vse športne prireditve v počastitev rudarskega praznika prirejene v soboto, 29. junija. Morale bi biti razporejene prek celega tedna. Sicer pa je res, da si tudi slovenskih prvenstvenih tekem, ki so bile odigrane na našem stadionu, ni ogledalo več kot povprečno po trideset gledalcev, kar kaže, da je zanimanje za nogomet v Titovem Velenju upadlo. /L. O./ Ženski rokometni turnir V preteklih letih so bila ženska rokometna srečanja ob 3. juliju v Titovem Velenju vedno zelo dobro organizirana in vodena, letos pa, žal, ni bilo tako. Tekmo so rokometašice Titovega Velenja in članice rokometnega kluba Šmartno ob Paki sicer odigrale - zmagale so domačinke, z rezultatom 33:14, pomanjkljivosti v organizaciji pa je bilo več. Sodnik se je, recimo, vseskozi gibal kar izven rokometnega igrišča, in to celo v coklah. Glede na to, da so nekatere športne prireditve ob praznovanju 3. julija v Titovem Velenju slabo organizirane in izvedene, bi bilo dobro, da bi naš kombinat, ki je pokrovitelj teh prireditev, denarna sredstva zanje izplačal šele po njihovi izvedbi. /L. O./ Predstavitev nove knjige pesmi Josipa Bačiča-Savskega , delavca naše delovne organizacije ES O V soboto zvečer, 29. junija, je bila v knjižnici Titovega Velenja posebno prisrčna slovesnost: predstavitev nove knjige pesmi "Portreti življenja" Josipa Bačiča-Savskega, zaposlenega kot projektanta v naši delovni organizaciji ESO. Pesnika Josipa Bačiča večina delavcev našega kombinata in tudi veliko drugih ljudi v naši občini dobro pozna, saj se je v kulturno življenje v naši ožji družbeni skupnosti vključil takoj, ko je pred devetimi leti prišel živet in delat vanjo. Tokrat nam je podaril knjigo pesmi, v katerih trka na vest človeštva, na zdrav razum, na človečnost, kar edino lahko prepreči svetovno katastrofo. Humanost je moč najti v vsaki njegovi pesmi. "Ljubeznive misli so praznik," je zapisal in sleherna njegova pesem potrjuje to resnico. Zapel je: "Voz pelje. Pelje voz... Voz pelje želje, skrbi, veselje - pelje voz..." In njegove pesmi so takšne, da olepšu-jejo ta naš voz in blažijo tresljaje med drvenjem po cesti življenja... D. L. Srečanje -upokojenih delavcev našega kombinata po lanskem 3. juliju 1. julija zvečer so se okoli samskih domov našega kombinata razlegali veseli zvoki koračnic. Bili so pozdrav rudarske godbe Titovega Velenja reki po lanskem 3. juliju upokojenih delavcev našega kombinata in njihovih življenjskih sopotnikov, ki se je stekala v naš obrat družbene prehrane. Res lahko zapišemo reka, kajti število upokojenih delavcev in tudi nekaj delavk našega kombinata od 3. julija lani do 3. julija letos je bilo rekordno. Skupno jih je odšlo v tem obdobju v pokoj 297, kar je domala dvakrat toliko, kot jih je odšlo v obdobju od 3. ju- S teniškega turnirja, z moškega rokometnega turnirja in nogometnega tekmovanja ter z ženskega rokometnega turnirja ob 3. juliju 29. junija zvečer je bila v knjižnici Titovega Velenja posebno prisrčna slovesnost: predstavitev nove knjige pesmi Josipa Bačiča-Savskega (četrti z leve strani na sliki!). Toliko tradicionalnih priznanj je bilo treba letos razdeliti... na srečanju upokojenih delavcev, na slavnostni seji delavskega sveta naše sestavljene organizacije pa tudi ne bistveno manj! lija predlani do 3. julija lani. Večje beneficiranje delovne dobe je nam reč marsikateremu našemu rudarju upokojitev približalo za leto ali dve. V restavraciji obrata družbene prehrane je bilo kot v čebelnjaku. Stiski rok in vzkliki veselja ob ponovnem snidenju pa radovedna vprašanja o zdravju in preživljanju "prostih" dni so se kar vrstili. Razdeljevanje tradicionalnih priznanj in simboličnih daril - miniaturnih rudarskih svetilk na kosu velenjskega lignita - je prišlo na vrsto šele po večerji, saj bi sicer zaradi velikega števila povabljencev večerja prišla na vrsto zelo pozno. Še tako se je glasba za ples in družabno počutje začela razlegati šele okoli 22. ure. Med večerjo so omizja za kratek čas potihnila, med podeljevanjem priznanj in simboličnih daril pa so znova oživela, kajti vsakogar od upokojencev je bilo treba "na oder" pospremiti s komentarjem. V imenu delavcev našega kombinata je upokojencem spregovoril predsednik koordinacijskega odbora naših osnovnih organizacij zveze sindikatov Jože Ramšak. Med drugim je dejal, da je korak, ki so ga nekateri od povabljencev naredili lani po 3. juliju , drugi pa letos do 3. julija , nekaj za njih novega - slovo od njihovega delovnega okolja, prekinitev neposrednega vsakodnevnega stika s sodelavci, obenem pa tudi prehod v mirnejše obdobje njihovega življenja; najbrž za marsikoga veliko bolj mirno, kot bi si želel. Ko je na kratko orisal še pot, ki so jo slavljenci prehodili v preteklih deset -letjih, se je vsem zahvalil za njihov delež pri izgradnji naše domovine in krepitvi delovnih kolektivov združenih organizacij v naš kombinat ter jim zaželel čimveč trdnega zdravja. Po govoru predsednika Ramšaka seje začela viti na oder dolga vrsta ljudi, Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije, in Jože Ramšak pa sta prek dvestokrat - vseh vabljenih namreč ni bilo - krepko stisnila roke... Večer se je razpotegnil v noč, v kateri so mnogi ob zvokih poskočnih melodij pokazali, da je še veliko življenja v njih, pa tudi, da so takšna srečanja še kako nujna. /D. K./ Slavnostna seja delavskega sveta naše sestavljene organizacije Izvedena je bila kot vedno navečer pred 3. julijem. Kot vsako leto je tudi letos terjala veliko skrbnih priprav. Pripraviti je bilo treba priznanja za jubilante 20 let neprekinjenega dela v združenih organizacijah v naš kombinat in prej še sezname vseh s toliko let vztrajnega in vestnega dela v enem zaokroženem delovnem okolju. In to ni bilo malo dela. Saj letos je praznovalo ta jubilej kar 253 delavcev naše sestavljene organizacije. Poleg tega je bilo za vse te naše delavce - in delavke - treba nabaviti tradicionalno spominsko darilo - ročno uro, tako, da bi vsem ali vsaj večini bila drag spomin. Ali bodo letos podeljene ure res to? Kolikor smo slišali, dobitnikom, moškim, bodo, nekaterim jubilantkam pa ura, ki so jo dobile, ni preveč povšeči. Za to svečanost je nadalje bilo treba pravi čas predlagati delavce med nami, iz našega kombinata, ki naj bi na njej prejeli primerno državno odlikovanje, predsedstva SFRJ, saj je tudi to postalo tradicionalni del te seje. Letos pa je za ta njen del tudi bilo veliko storjenega, kajti odlikovanja predsedstva SFRJ je dobilo kar 36 delavcev našega kombinata. Pa še za druge stvari je bilo treba poskrbeti - za organizacijo družabnega večera s pogostitvijo vseh udeležencev seje v Delavskem klubu po njenem izteku in za organizacijo naznanjanja našega praznika pred nami po vsej Šaleški dolini s streli. Prav tako pa tudi za tradicionalno kulturno prireditev med sejo pred domom kulture. Vendar s slednjo prireditvijo je bil letos le malokdo med občinstvom zadovoljen. Godbeniki rudarske godbe Titovega Velenja so v glavnem naredili svoje, manjkal pa je nastop folklorne skupine Kolede. Zakaj le oboji , godbeniki in plesalci Kolede, lahko to prireditev naredijo takšno, kakršno staro in mlado v našem rudarskem mestu pričakuje. Vse drugo pa je bilo pošteno pripravljeno. Tudi slavnostna seja znotraj doma kulture je potekala tako, da je med udeleženci ustvarila slavnostno razpoloženje. Za to so poskrbeli moški pevski zbor Kajuh ter govorniki in podeljevalci priznanj, spominskih daril in odlikovanj predsedstva SFRJ na seji; to so bili Jože Kožar, predsednik delavskega sveta, in Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije, Miran Arzenšek, predsednik izvršnega sveta skupščine naše občine; njemu je pripadla čast, da je podelil odlikovanja predsedstva SFRJ, ter delavci iz delovne skupnosti skupnih služb naše sestavljene organizacije Miha Pevnik, Tanja Lemež in Diana Kujan. Resnici na ljubo je treba povedati še, da je nekaj deklet in fantov iz folklorne skupine Koleda resda sodelovalo pri vsej tej svečanosti -ob začetku slavnostne seje so udeležencem pri vhodih v dvorano doma kulture pripenjali nageljne. A kaj ko je potem občinstvo zunaj pogrešalo še njihovo plesanje! In ognjemet. Bi res stroški zanj na ta večer bili preveliki? Mogoče. Toda kogarkoli smo letos ta večer srečali v Titovem Velenju in se z njim zapletli v pogovor o praznovanju 3. julija v Šaleški dolini nekoč in danes, vsak je izbrskal na svetlo spomine nanj. /Uredništvo/ Atletika V okviru praznovanja dneva rudarjev in praznika našega kombinata letos ni bilo prejšnja leta običajnega atletskega mitinga. Zamenjava zanj je bil tek treh maratoncev - članov atletskega kluba Titovo Velenje - iz Mežice in treh maratoncev - prav tako članov atletskega kluba Titovo Velenje - iz Trbovelj v Titovo Velenje. Ti naši fantje so zgodaj zjutraj 3. julija ponesli pozdrave naših rudarjev rudarjem v Trbovlje in Mežico, tam prejeli čestitki za naše rudarje in z njima pritekli na kotalkališče v Titovo Velenje med osrednjo proslavo 3. julija pri nas, "skokom čez kožo". Iz Mežice so pritekli s čestitko Miran Hudournik, Dragan Anic in Sead Baručič, iz Trbovelj pa Milutin Maslar, Obrad Lazič in Spasoje Tešanovič. /L. O./ Osrednja proslava Iztek tretjejulijske parade na prizorišču osrednje proslave 3. julija v Titovem Velenju je letos med občinstvom zbudil kakor vsako leto občudovanje. A letos še posebno. Kdo bi vedel, zakaj! Prapori, emblemi, uniforme, strumni korak udeležencev parade, zlasti tistih na čelu, so zbrano staro in mlado publiko okrog in okrog kotalkališča spravili v zamaknjenje, kakršnega poklicni opazovalci te in drugih prireditev ob 3. juliju v našem rudarskem mestu iz preteklih let ne pomnimo. Šele bližanje visokih gostov v spremstvu "rudniške in občinske smetane" - kakor so nekateri med gledalci polglasno označili predstav nike našega kombinata, vanj združenih organizacij in drugih v tem spremstvu iz naše občine - prek ploščadi kotalkališča k tribunam je občinstvo sprostilo. Ob zvokih Internacionale pa je spet odrevenelo in tako ostalo še med uvodnim delom slavnostnega govora. O njem je med poslušalci, ko se je končal, bilo slišati: "Dobro je povedal... Še kaj bi bilo treba ostreje povedati..." Pa pritrjevanje takim komentarjem! Nastop pevcev po slavnostnem govoru nam je vsem okrog kotalkališča gotovo bil prijeten predah. Z zvoki fanfar pa se je začelo vse, zaradi česar je ta tradicionalna prireditev tolikim ljudem v naši dolini tako pri srcu. In letos se je - izredno dobro pripravljena, vodena in izpeljana - ljudem brez dvoma še bolj priljubila. Res, samo hvalo smo slišali o njej. Pa da so tiste besede o Ljubljani, deponiji premoga in Velenju, kolikor utegnejo biti resnične, bile gotovo tudi "neplanirane"! Nekdo je potem, ko smo se že vsi razhajali, glasno menil tudi: "Ljudi pa pride na to proslavo vsako leto manj." Ali to drži? Kaj pa če smo ljudje kot ljudje vedno manjši in nas je zato, kadar kje pridemo vkup, videti vedno manj? /Uredništvo/ Tekmovanje modelarjev v radijskem vodenju čolnov V počastitev dneva rudarjev in dneva borca je bilo letos že tretje leto zapored tekmovanje modelarjev v radijskem vodenju motornih čolnov za prehodni pokal našega kombinata. Dvajset navdušenih modelarjev iz različnih delov naše domovine -med njirri jih je bilo sedem iz društva MODELAR Titovo Velenje - se je v četrtek zjutraj, 4. julija, zbralo ob ugrezninskem jezeru v Šoštanju in se pomerilo v vodenju dveh kategorij modelov z elektro motorji in vodenju treh kategorij modelov z eksplozijskimi motorji. Do sredine popoldneva so čolni drseli po vodni gladini. Prehodni pokal so dobili Ljubljančani. A tudi naši domači tekmovalci so se dobro odrezali. Med njimi je bil najboljši Avgust Škoflek, tudi tajnik društva MODELAR Titovo Velenje. Za najlepši model čolna pa je bil izbran model Matjaža Dvornika, prav tako člana našega domačega društva. D. L. Miranu Arzenšku, predsedniku izvršnega sveta skupščine naše občine, je pripadla čast, da je na slavnostni seji delavskega sveta naše ses- tavljene organizacije podelil odlikovanja predsedstva SFRJ. Osrednja proslava našega praznika - 3. julija je bila letos izredno dobro pripravljena, vodena in izvedena (na zgornji sliki: prihod maratoncev nanjo). Smučarski skoki v krajevni skupnosti Franc Leskošek-Luka Na odlično pripravljeni 18- in 32-metrski plastični smučarski skakalnici v Pesju, v krajevni skupnosti Franc Leskošek-Luka, so v okviru praznovanja 3. julija, dneva rudarjev, in 4. julija, dneva borca, smučarski skakalci letos že tretje leto zapored tekmovali za rudarsko svetilko. V četrtek popoldne, 4. julija, ko je bilo to tekmovanje, se je ob skakalnicah v Pesju zbralo 122 tekmovalcev iz raznih slovenskih klubov in zelo veliko gledalcev. Na 18-metrski skakalnici sta tekmovali dve starostni skupini, na 32-metrski pa se je zvrstilo pet starostnih skupin. Posebno §o se izkazali skakalci domačini, saj so si priskakali večino prvih mest. Naslov absolutnega zmagovalca pa si je z dvema odličnima skokoma po 32 metrov pridobil pionir iz domačega smučarskega skakalnega kluba Gorazd Pogorelčnik. Tekmovanje si je ogledal tudi direktor nordijskih disciplin pri Zvezi smučarjev skakalcev Jugoslavije Lojze Gorjanc. Organizacijo tekmovanja, ki mu je bil priča, je pohvalil, in bil navdušen tudi nad veliko udeležbo tekmovalcev. Menil je, da ta prireditev dokazuje napredek te športne discipline pri nas. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj skakalcev veteranov; to je skakalcev, starih več kot 35 let. Tudi iz RLV sta se tekmovanja udeležila dva veterana, in sicer Milan Čepelnik, ki bi lahko v konkurenci svojih vrstnikov celo zmagal, če ne bi pri prvem skoku padel, in Jakob Lahovnik, ki je v rudarski uniformi izvedel na 32-metrski skakalnici prvi skok. /D. L./ Vračam se Zagrebe tebi, tebi na obale Save... Lani jeseni so nas obiskali delavci iz delovne organizacije Rudar v Zagrebu, letos 15. junija pa jim je štirideset delavcev iz našega kombinata obisk vrnilo. Sicer pa to ni bil naš prvi tovrstni stik z Zagrebom. Pri delavcih delovne organizacije Rudar so bili naši predstavniki, športniki, prvič že leta 1983. Prihodnje leto pridejo torej zopet ti Zagrebčani v Titovo Velenje. Med njimi in delavci našega kombinata so se namreč spletle prijateljske vezi, poslovno sodelovanje pa je staro že desetletja. Da je prijateljstvo med nami in njimi res iskreno, se je pokazalo takoj , ko se je naš avtobus ustavil pred upravno zgradbo delovne organizacije Rudar v Zagrebu. Pozdravi, nasmehi, tudi objemi so se zvrstili najprej, nato pa je prišla na vrsto malica, ki so nam jo pripravili gostitelji. Svojo gostoljubnost so potrjevali na vsakem koraku, zvečer pa sploh. Toda počasi in po vrsti! Po malici - zelo obilni - in pijači - po želji - so se začela tekmovanja v kegljanju, streljanju, igranju šaha, namiznega tenisa in malega nogometa - žensk in moških. Nekateri udeleženci srečanja so tekmovali v več disciplinah, skoraj vsi pa še v posebni disciplini - "krigljanju". Športniki iz našega kombinata so se v tekmovalnem delu srečanja zelo potrudili in zato zmagali v vseh tekmovalnih disciplinah, samo v streljanju ne. Predsednik sindikata v delovni organizaciji Rudar se je pošalil, da je do tolikih zmag naših delavcev prišlo zato, ker so se oni tudi v telovadnicah obnašali kot dobri gostitelji. Sicer pa sploh ni bilo pomembno, kdo bo zmagovalec, kajti tekmovalna uspešnost je bil drugoten namen srečanja. Med tekmovalnim delom tega dneva prijateljstva je bilo nekaj časa tudi za pogovor z delavci iz Rudarja za naše glasilo. Marjan Flužec, vodja 1. sektorja delovne organizacije Rudar - ta sektor je dobavitelj elektro opreme in gradbene mehanizacije -je pri Rudarju zaposlen že enaindvajset let. Povedal je, da so letos v prvem polletju v svoji delovni organizaciji zadovoljivo poslovali, da se je tudi preskrba z reprodukcijskim materialom na tržišču precej izboljšala, vse več skrbi da pa jim zadaja upadanje kupne moči naročnikov storitev in izdelkov pri njih. Potem je še tole povedal o svojem rojstnem mestu Zagrebu: "Zagreb ima zaradi svoje velikosti veliko več dobrega kot manjša mesta, nekaj pa tudi slabšega. Dobro je predvsem to, da lahko obiščemo veliko kulturnih in športnih prireditev, da imamo veliko trgovin, gostinskih lokalov, skratka, razgi- bano življenje. Zato pa se moramo sprijazniti z gnečo, hrupom... Zadnje mesece pa živimo vsi Zagrebčani v duhu univerziade. Nanjo se pripravljamo na vsakem koraku. Načrtujemo, zbiramo denar in tudi graditi smo že začeli. Zgradili bomo precej športnih objektov, dva hotela, poskrbeli bomo tudi za boljšo komunalno ureditev mesta in obnovili veliko starih objektov." Triindvajsetletna Marjana Krajina (na levi strani, na desni pa nadaljnja sobesednica Ivanka Nosil j! ) je v Rudarju zaposlena šele pet mesecev, dela pa pri računalniški obdelavi podatkov. "Za mene je Zagreb najlepše mesto na svetu in Zagrebčani so najboljši ljudje. Zagreb je živahen, njegovi prebivalci pa prijazni, družabni," je hitro utemeljila svoje navdušenje, potem pa je besedo prepustila bolj zgovorni sodelavki Ivanki Nosilj, ki ima pri Rudarju tudi nekoliko daljši delovni staž. Administratorka v komerciali je, sicer pa Slavonka, ki živi v Zagrebu že sedem let, kolikor časa tudi dela pri Rudarju. "Rada imam Zagreb in tudi Zagrebčane, včasih pa se vendarle rada odpravim domov v Slavonijo, kjer ni trušča, kjer je veliko svežega zraka, travnikov in miru," je preprosto dejala. Zanimalo jo je, kolikokrat na leto izide naše glasilo Rudar-Informator, in krepko je bila presenečena, ko sem ji odgovorila, da izide povprečno trikrat na mesec. Povedala je, da v delovni organizaciji Rudar, ki zaposluje okrog 800 delavcev in ima delovno skupnost skupnih služb ter šest temeljnih organizacij, internega glasila nimajo. Obveščajo se kar tako med seboj in na zborih delavcev, nekaj pa zvedo tudi z oglasnih desk. Imajo pa - kar pri nas še nimamo - zelo aktivno mladinsko organizacijo. Zelo pa se baje pri njih vsi razumejo med seboj, kar, priznajmo, za nas ne bi mogli vedno trditi. Tudi z osebnimi dohodki so, je povedala Ivanka, zadovoljni. In tudi v tem se - roko na srce! -razlikujejo od nas, saj mi običajno, ko nas kdo povpraša o plači, le tarnamo. Za zadnjega sogovornika sem izbrala spet moškega. Pa se mi je nekako ponesrečilo, da to ni bil Zagrebčan. Bogo Prelc (na levi strani na sliki!) je namreč Mariborčan in zaposlen je v predstavništvu delovne organizacije Rudar-Zagreb v Mariboru. Vodja predstavništva je in tudi njemu smo v našem kombinatu lahko hvaležni, da se je v zadnjem času naša preskrba, posebno v RLV, z raznimi električnimi kabli, jeklenimi žičnimi vrvmi in drugo opremo izboljšala. Popoldanski in večerni del srečanja smo preživeli v kramljanju in petju ob mizah, na katerih ni manjkalo jedače in pijač, na plesišču in tudi pri "šanku" v simpatični restavraciji "Alkar" v Zagrebu. Veselo je bilo, zabavno, zato se nismo in nismo mogli posloviti. Naš avtobus je v Titovo Velenje pripeljal šele okrog druge ure zjutraj v nedeljo, 16. junija. Tudi čez letošnji piknik na gradu ne more nihče kaj slabega reči! 4. julija so v počastitev praznikov v Šoštanju tekmovali v radijskem vodenju čolnov modelarji, v Pesju pa smučarji skakalci. Srečanje "RUDAR Zagreb - REK Titovo Velenje" v Zagrebu - v kegljanju, streljanju, Draga Lipuš šahu, namiznem tenisu, moškem in ženskem nogometu, in sploh - je bilo veselo, zabavno, prijateljsko. Od 27.-29. junija je bil v Titovem Velenju memorial Franca Leskoška-Luke, 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije Naši delovni organizaciji ESO in APS sta svoj del tekmovanja odlično pripravili Potem ko se je okrog 10 000 delavcev kovinarjev - ob sodelovanju skoraj toliko delavcev za organizacijo in kontrolo - pomerilo na občinskih in regijskih tekmovanjih, so se od 27.-29. junija v Titovem Velenju zbrali najboljši med njimi na republiškem tekmovanju - memorialu Franca Leskoška-Luke. Prišli so iz dvanajstih regij in dveh mestnih okolij, tekmovali pa so v sedemnajstih strokovnih disciplinah. OZD v Šaleški dolini ter Gorenje Fecro v Slovenjem Gradcu in Feralit v Žalcu, ki so prevzele praktični del republiškega tekmovanja v posameznih disciplinah, so resnično zaživele v tekmovalnem duhu. In tudi naše mesto je kulturno-zabavno zadihalo drugače. Poleg tega pa ni nepomembno, da se je po njegovih ulicah in gostinskih lokalih v dneh tega tekmovanja srečevalo prek 300 novih obrazov iz cele Slovenije. S praktičnega dela tekmovanja v OZD našega kombinata V delovni organizaciji ESO so tekmovali strugarji, kleparji, obratni elektrikarji, plamenski varilci in varilci po postopkih REO (ročno elek tro-obločno varjenje), MAG (polavtomatsko v zaščiti plina CO2) in TIG (v zaščiti plina argona). Največja gneča je bila povsod, kjer so tekmovali varilci; tudi zaradi največ gledalcev pri njihovem tekmovanju. Danilo LIPOVŠEK iz kamniškega Svilanita je tekmoval v varjenju po postopku REO. Na vpra šanje, kako je bilo, je odgovoril kratko in jedrnato: "Vroče! " Sicer pa je bil zadovoljen s celotno organizacijo tekmovanja. Veliko bolj zgovorni tudi drugi kovinarji niso bili med praktičnim tekmovanjem. Tisti, ki so z delom že končali, pa so med sabo precej premlevali vsako minuto in narejen gib med tekmovanjem. V delovni organizaciji APS so se pomerili avtomehaniki DIESEL in OTTO. Jože GAŠPIRC iz kranjskega Dinosa je tekmoval v avtomehaniki DIESEL in dosegel na koncu 4. mesto. Ko sva se pogovarjala, tega seveda še ni vedel, in ker je imel nekaj težav pri sestavljanju motorja, ni bil optimist. "Motor sem sicer sestavil v 23 minutah, kar je bilo dobro, le pri kvaliteti se mi je zaradi spremenjenih pravil zataknilo. Na lanskem tekmovanju je namreč bilo pri kvaliteti dovoljeno večje odstopanje kot na letošnjem, a tega do sedaj nisem vedel. Med delom sem velikokrat odstopanje sicer opazil, a sem z njim nadaljeval, da bi pridobil pri času. Kljub temu mi je komisija na koncu odbila 15 točk," je povedal. Tekmovalna mesta so bila povsod skrbno pripravljena. Tako so me nili člani ocenjevalnih komisij kakor tudi člani posameznih tekmovalnih ekip. Jože TOMC, vodja ekipe iz posavske regije, je, denimo, dejal: "Zdaj, po izteku teoretičnega in praktičnega dela na srečanju, lahko rečem, da je vse potekalo zelo dobro. Tudi testi so bili veliko boljše sestavljeni kot prejšnja leta. Torej lahko govorimo o izboljšanju podlag za teoretični del tekmovanja. Nadalje, v OZD so nas povsod lepo sprejeli, vzorno pripravili tekmovalna mesta. Skratka, poskrbeli, da je delo potekalo nemoteno. Prav tako dobre spomine bomo odnesli domov o Titovem Velenju, saj so domačini s srečanjem kovinarjev zaživeli in poskrbeli za dobro počutje nas gostov." Zlatko LESKOŠEK, vodja ekipe iz celjske regije, pa je dejal: "Menim , da je bilo letošnje republiško srečanje kovinarjev odlično pripravljeno; da so bili tekmovalci zadovoljni s tekmovalnimi razmerami. Kako bo v prihodnje s temi tekmovanji? Predvsem mislim, da bi bilo treba najti ustrezno obliko nagrajevanja delavcev, ki že več let uspešno sodelujejo na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih, kajti to bi jim gotovo bila spodbuda za sodelovanje na prihodnjih tekmovanjih. In ne samo njim - tudi njihovim sodelavcem!" Prvouvrščeni v posameznih disciplinah - uvrstitve naših tekmovalcev KOVINOSTRUGARJI 1. Karel GABRIČ METALNA, Senovo 799 točk 14. Miran KREVZELJ ESO-Strojni obrati 488 KOVINOBRUSILCI 1. Miroslav KLAVŽAR Litostroj, Ljubljana 712 KOVINOREZKALCI 1. Jože HRUP Mehanotehnika, Izola 672 ORODJARJI 1. Branko MIHELČIČ Kovinoplastika, Lož 766 KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI 1. Rado KLENOVŠEK Dj. Salaj, Krško 871 14. Nikola VLAHOVIČ TE Šoštanj-Vzdrževanje 672 STROJNI KOVAČI 1. Bernard DOLENC Litostroj, Ljubljana 868 LIVARJI 1. Vlado COKAN Libela, Celje 858 PLAMENSKI VARILCI 1. Anton REPOTOČNIK Železarna Ravne 891 VARILCI REO 1. Ivan ZABASU Kovinarska, Krško 648 3. Branimir ROJTEN ESO-Strojni obrati 616 14. Refik JAKUPOVIČ ESO-Strojni obrati 457 ,24. Mehmed BEČIČ ESO-Strojni obrati 395 VARILCI MAG 1. Franc PLETERSKI SOP, Krško 807 3. Zlatko SOBOTA ESO-Strojni obrati 743 VARILCI TIG 1. Tomislav VIRANT Avtomontaža, Ljubljana 749 točk AVTOMEHANIKI DIESEL 1. Rudi PUŠENJAK Avtoobnova, Maribor 960 AVTOMEHANIKI OTTO 1. Mirko MLAKAR Avto, Celje 960 TV MEHANIKI 1. Anton FAJFAR Gorenje, Ptuj 962 KLEPARJI 1. Ernest LA BOS TAM, Maribor 905 OBRATOVNI ELEKTRIKARJI 1. Anton PAČNIK ESO-Elektro obrati 935 MODELNI MIZARJI 1. Stanko PERHAJ Litostroj, Ljubljana 869 Diana Kujan Teoretični del memoriala Franc Leskošek-Luka je potekal v Centru srednjih šol... Razstavo inovacijskih dosežkov slovenskih kovinarjev si je ogledal tudi Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Tekmovali s-aptudi kleparji. 29. poletne igre delavcev slovenskih elektrogospodarskih in premogovniških organizacij TEKMOVALCI IZ NAŠEGA KOMBINATA SO SE NA NJIH DOBRO UVRSTILI Trbovlje so 22. junija gostile prek 900 športnikov in športnic iz organizacij združenega dela slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva. Športniki in športnice so prišli v revirje preizkusit tekmovalno srečo na svojih 29. letnih igrah. Prireditelj iger je bil - kot vsako leto - koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov SOZD Elektrogospodarstvo, za njihovo izvedbo pa je letos poskrbela delovna organizacija Rudniki rjavega premoga Slovenije. Še pred slovesnim odprtjem iger je trboveljske mestne ulice z igranjem koračnic poživila rudarska godba. Z njo so tekmovalci šli v povorki tudi na stadion trboveljskega športnega društva Rudar, kjer je bilo slovesno odprtje iger. Po slovesnem odprtju iger - okrog 10. ure - so vsa pripravljena igrišča v revirjih oživela. Tudi publike je bilo precej. Uvrščene ekipe na igrah na prva mesta oziroma uvrstitve ekip iz našega kombinata KROS . Moški do 30 let - tek na 1 000 metrov 1. RLV 2. Elektro Celje 3. Elektro Ljubljana Moški od 31-40 let - tek na 800 metrov 1. RLV 2. Elektro Maribor 3. Elektro Celje Moški od 41-50 let - tek na 800 metrov 1. Elektro Gorenjska 2. Elektro Ljubljana 3. RLV Ženske - tek na 800 metrov 1. Elektro Gorenjska 2. Elektro Celje 3. Elektro Ljubljana 5. RLV Skupna uvrstitev moških in ženskih ekip v tekih 1. RLV 2. Elektro Ljubljana 3. Elektro Celje NAMIZNI TENIS 1. Nuklearna elektrarna Krško 2. Soške elektrarne, Nova Gorica 3. RLV 14. TE Šoštanj ŠAH 1. RLV 2. Termoelektrarne Trbovlje 3. Elektro Ljubljana 8. TE Šoštanj KEGLJANJE - moški 1. Termoelektrarne Trbovlje 2. Rudniki rjavega premoga Slovenije 3. Elektro Maribor 4. TE Šoštanj 9. RLV KEGLJANJE - ženske 1. Elektro Celje 2. Inženirski biro Ljubljana 3. Elektro Primorska 9. TE Šoštanj RIBOLOV 1. Termoelektrarne Trbovlje 2. TE Šoštanj 3. Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije - DSSS 11. RLV STRELJANJE 1. Rudniki rjavega premoga Slovenije 706 točk 2. RLV 702 3. Elektro Maribor 690 4. TE Šoštanj 660 403 podrti keglji 342 333 330 307 272 podrtih kegljev 215 211 171 Novogoričani, lanski prireditelji iger, predajajo prapor iger Trbovelj čanom. Tekmovalci RLV v krosu; priborili so si dve prvi mesti v konkurenci posameznih starostnih skupin in absolutno zmago... Šahisti RLV, ki so tudi bili prvi. Odbojkarji RLV; letos so bili slabši kot lani... Balinarji RLV; letos so prvič tekmovali na teh igrah in se uvrstili na 5. mesto. Nogometaši RLV med svojo prvo uspešno akcijo na svoji prvi tekmi... ODBOJKA - MOŠKI 1. Elektro Maribor 2. Soške elektrarne, Nova Gorica 3. Elektro Primorje 5. TE Šoštanj 7. RLV ODBOJKA - ŽENSKE 1. Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana 2. TE Šoštanj 3. RLV BALINANJE 1. Elektro Primorska 2. Rudnik urana Žirovski vrh 3. Elektro Gorenjska 5. RLV MALI NOGOMET 1. RLV 2. TE Šoštanj 3. Elektro Maribor Diana Kujan ODŠLI SO V POKOJ Milan SELIČ, upokojen 1. aprila Rojen 28. marca 1932 v Orehovem pri Krškem. Poročen z Jožico, rojeno Božič. Od 14. julija 1966 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat, prej pa je od 4. maja 1964 opravljal kopaška inštruktorskega dela v rudniškem delu bivše delovne organizacije RŠC Velenje. Leta 1966 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v RLV-Jama vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1971 v DO ESO, kjer je delal do upokojitve. Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Jože TRATNIK, upokojen 7. aprila Rojen 25. marca 1929 v Andražu pri Žalcu. Poročen z Rozalijo, rojeno Šprinzer. Od 4. januarja 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kovač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1971 je opravil izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Leto dni je bil kurir v Šlandrovi brigadi. Stane KMETIČ, upokojen 11. aprila Rojen 29. marca 1929 v Radečah. Poročen z Marijo, rojeno Kugler. Od 19. avgusta 1954 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat - do leta 1963 večinoma v jamah RLV, kjer je opravljal dela in naloge dežurnega elektrikarja, potem pa vse do upokojitve v ESO, kjer je opravljal različna dela elektri-ške stroke. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Sodeloval je tudi na treh udarniških delovnih akcijah širšega pomena. Ernest ŠERE, upokojen 24. aprila Rojen 10. marca 1939 v Koprivnici pri Brestanici. Poročen z Marijo, rojeno Jelačič. Od 17. avgusta 1965 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat, s prekinitvijo pa od leta 1961. Leta 1965 se je zaposlil kot polkvalifi-cirani previjalec elektromotorskih navitij v ESO in delal v njem do upokojitve. Leta 1970 je opravil tečaj iz eksplozijske zaščite elektro naprav in leta 1976 še za kvalificiranega elektrikarja. Dejaven je bil tudi v raznih društvih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Ukšin KOCA, upokojen 28. aprila Rojen 15. marca 1931 v občini Srbica na Kosovem. Poročen z Neziri, rojeno Miradij. Od 16. julija 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kretničar v rudniških zunanjih obratih. Leta 1975 je bil premeščen v Jamski transport in leta 1983 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1978 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Med služenjem vojaškega roka je bil pohvaljen za prizadevno in vestno opravljanje vojaških nalog. Prodam 140-litrski hladilnik "gorenje". Podrobnejše informacije dobite prek telefona 855 567, Titovo Velenje. Anton TAJNIKAR, upokojen 10. maja Rojen 12. januarja 1929 v Mariboru. Poročen z Marijo, rojeno Motaln. Od 12. januarja 1954 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v jami Skale. Leta 1959 je bil premeščen v ESO, kjer je delal do upokojitve. Leta 1955 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1962 za kvalificiranega strugarja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in reda dela s srebrnim vencem. Jože KOČEVAR, upokojen 11. maja Rojen 20. januarja 1938 na Velikem vrhu pri Velenju. Poročen s Pavlo, rojeno Vodovnik. Od 19. septembra 1966 je neprekinjeno delal v RLV, s krajšo prekinitvijo pa od leta 1956. Leta 1966 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1977 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Henrik KMETEC, upokojen 12. maja Rojen 7. julija 1928 v Pongercih pri Ptuju. Od 8. julija 1969 je neprekinjeno delal pri RLV. Zaposlil se je kot visoko kvalificirani mizar v mizarski delavnici RLV, sedaj TOZD RLV Mizarska dejavnost, kjer je delal do upokojitve. Dejaven je bil tudi v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in pri povojni obnovi porušene domovine. Že kot učenec je bil povezan z NOB, od leta 1944 dalje pa njen aktivni udeleženec. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji in več vojaških pohval. Leopold PRAH, upokojen 15. maja Rojen 1. februarja 1941 v Čanju pri Sevnici. Poročen s Frido, rojeno Višner. Od 3. septembra 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8 in leta 1979 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Ciril ŽMAVC, upokojen 22. maja Rojen 22. maja 1933 v Bočni pri Gornjem gradu. Poročen z Ljudmilo, rojeno Brdnik. Od 3. marca 1955 je neprekinjeno delal v ESO; zaposlil se je kot kvalificirani kovač in to delo opravljal vse do upokojitve. Dejaven je bil tudi v nekaj društvih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Jože VALOH, upokojen 22. maja Rojen 9. marca 1938 v Grižah. Poročen z Marijo, rojeno Svinšek. Od 19. avgusta 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamo vzhod, potem do leta 1974 večkrat nazaj v Jamo zahod in nasprotno, junija 1977 v Steber 8, decembra 1977 v Jamo Preloge, leta 1978 v Jamo Pesje in leta 1979 nazaj v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ter več nagrad in diplom za inovacijsko dejavnost. Anton BRODNIK, upokojen 29. maja Rojen 4. junija 1932 v Gaberkah pri Šoštanju. Poročen s Terezijo, rojeno Blatnik. Od 10. maja 1954 je neprekinjeno delal v ESO; zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar in vrsto let pred upokojitvijo opravljal precizna vzdrževalna dela v ESO-Elektro obrati. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za prizadevno delo pri razvoju ESO in reda dela s srebrnim vencem. Jože CEGLAR, upokojen 29. maja Rojen 11. januarja 1933 v Mihelci pri Trebnjem. Od 30. januarja 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1961 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Alojz GREBENŠEK, upokojen 31. maja Rojen 18. maja 1938 v Kavčah pri Velenju. Poročen z Inge, rojeno Erjavec. Od 18. februarja 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Od leta 1967 do leta 1973 je bil večkrat premeščen iz Jame zahod v Jamo vzhod in nasprotno, junija 1977 v Steber 8, decembra 1977 v Jamo Preloge, leta 1978 v Jamo Pesje in leta 1979 zopet v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1964 za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za prizadevno delo v eni od akcij za čimvečji letni odkop lignita. Andrej VOLK, upokojen 31. maja Rojen 30. novembra 1935 v Završah nad Mislinjo. Poročen s Berto, rojeno Tajnik. Od 16. aprila 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Junija 1977 je bil premeščen v skupne službe rudnika in oktobra 1977 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1964 še za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Anton ABRAM, upokojen 31. maja Rojen 16. januarja 1932 v Kališovcu pri Senovem. Poročen z Jožefo, rojeno Goršek. Od 8. junija 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamske gradnje in leta 1969 v Jamo vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1965 za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Franjo NIKOLIČ, upokojen 31. maja Rojen 21. oktobra 1934 v Orašcu, BiH. Poročen z Ivano, rojeno Konečnik. Od 8. junija 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen na odkop OMKT, leta 1973 v Jamo vzhod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Vojno je preživel kot vojna sirota pri tujih ljudeh. Ivan KOTNIK, upokojen 31. maja Rojen 20. julija 1937 na Tolstem vrhu nad Mislinjo. Poročen s Frančiško, rojeno Svečko. Od 6. junija 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1968 je bil premeščen v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1964 za kvalificiranega kopača in leta 1972 še za strelca. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in tradicionalnih priznanj za požrtvovalno delo v jamski reševalni četi. Jakob BUKOVIČ, upokojen 31. maja Rojen 27. julija 1934 v Kočicah pri Ptuju. Poročen z Jožefo, rojeno Gril. Od 15. maja 1956 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1976 je bil premeščen v Steber 8 in leta 1981 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1964 za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Jože HOHKRAUT, upokojen 31. maja Rojen 24. februarja 1933 v Heerlenu v Holandiji. Poročen z Amalijo, rojeno Dobelšek. Od 1. januarja 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1957. Leta 1963 se je zaposlil kot visoko kvalificirani delavec rudarske stroke v rudniškem delu bivše delovne organizacije RŠC Velenje, sedaj TOZD RLV Izobraževanje, kjer je delal do upokojitve kot poslovodja. Leta 1960 je končal tudi politično šolo. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje dela, reda dela s srebrnim vencem, priznanja za uspešno delo pri razvoju RŠC Velenje, naziva zaslužni član Zveze rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Slovenije, priznanja reševalne čete RLV, kipca rudar in več drugih priznanj. Vseskozi je bil izredno dejaven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Sodeloval je tudi na eni od udarniških delovnih akcij širšega pomena. Leta 1942 je bil skupaj s starši izgnan v Nemčijo. Pavel ŽERJAV, upokojen 31. maja Rojen 15. decembra 1933 v Strmcu pri Dobrni. Poročen s Štefko, rojeno Pečko. Od 1. julija 1966 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1955. Leta 1966 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Jami vzhod. Leta 1972 je bil premeščen v študijski oddelek skupnih služb rudnika, leta 1975 v Jamo zahod, junija 1977 v Jamsko mehanizacijo in transport in oktobra 1977 v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Udeležil se je tudi več udarniških delovnih akcij širšega pomena. Stanislav SEVER, upokojen 31. maja Rojen 29. avgusta 1935 v Poljčanah. Poročen s Silvo, rojeno Petre. Od 23. januarja 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. V letu 1963 je bil nekajkrat premeščen iz Jame vzhod v Jamo zahod in nasprotno, leta 1975 pa v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1966 je opravil izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Stanko ŠKOFLEK, upokojen 31. maja Rojen 27. aprila 1938 v Prelski. Poročen s Stanislavo, rojeno Sešel. Od 22. septembra 1960 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo (zaradi služenja vojaščine) pa že od leta 1955. Leta 1960 se je zaposlil kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in transport, leta 1977 v Jamski transport in leta 1983 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1976 še za kvalificiranega transportnega delavca. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za 10 let darovanja krvi. Ivan OBŠTETER, upokojen 14. junija Rojen 17. decembra 1934 v Ravnah pri Šoštanju. Poročen z Marto, rojeno Jazbec. Od 12. februarja 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v rudniškem gradbenem obratu. Novembra 1957 je bil premeščen v Jamo vzhod, leta 1968 v Jamo zahod, leta 1970 nazaj v Jamo vzhod, leta 1975 zopet v Jamo zahod in leta 1983 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1965 za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi pri društvenem delu v svoji krajevni skupnosti. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Vinko TRINKAUS, upokojen 31. maja Rojen 11. aprila 1933 v Danah pri Ribnici na Dolenjskem. Poročen z Ano, rojeno Turnšek. Od 17. novembra 1956 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1960 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1963 za strelnega mojstra v Jamo vzhod, leta 1973 v rudniški zunanji obrat in leta 1974 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1963 je opravil izpit za strelnega mojstra. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Od leta 1942 do osvoboditve je bil s starši v internaciji v Nemčiji. V Edvard LESJAK, upokojen 6. junija Rojen 8. julija 1937 v Lehnu pri Ribnici na Pohorju. Poročen s Hildo, rojeno Kuri. Od 16. junija 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1956. Leta 1959 se je zaposlil kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1961 je bil premeščen v Priprave, kjer je d^lal do upokojitve. Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1964 za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in pohvale za prizadevno delo v eni od akcij za čimvečji letni odkop premoga. Zdravko ZAGER, upokojen 8. junija Rojen 30. avgusta 1928 v Topolšici. Poročen z Anico, rojeno Švare. Od 8. julija 1964 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat, s prekinitvijo pa od leta 1945. Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani voznik motornih vozil v TE Šoštanj. Leta 1974 je bil premeščen v Avtopark REK, sedaj Avtoprevoz-ništvo in servisi, kjer je do upokojitve bil tehnolog in referent za osnovna sredstva. Leta 1957 je naredil izpit za visoko kvalificiranega delavca prometne stroke. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in reda za hrabrost. Vseskozi je bil dejaven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Aktivni udeleženec NOB od oktobra 1944 dalje. Miloš BAŠIČ, upokojen 10. junija Rojen 22. septembra 1934 v Gornjih Gorencih pri Prijedoru, BiH. Poročen s Perso, rojeno Vukadi-novič. Od 2. oktobra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1957. Leta 1964 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1965 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Jože KRAJNC, upokojen 25. junija Rojen 29. decembra 1933 v Družmirju pri Velenju. Poročen s Karolino, rojeno Božič. Od 1. avgusta 1955 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1952. Leta 1955 se je zaposlil kot kvalificirani kovač v rudniškem zunanjem ob ratu. Leta 1961 je bil premeščen v Klasirnico, kjer je od leta 1974 dalje opravljal dela in naloge poslovodje. Leta 1957 je opravil izpit za strojnega ključavničarja, leta 1960 je končal strojno delovodsko šolo in leta 1965 opravil izpit za jamskega strojnega nadzornika. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, reda dela s srebrnim vencem in priznanja za inovacijsko dejavnost. Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Maks PRAPROTNIK, upokojen 25. junija Rojen 21. septembra 1933 v Andražu pri Polzeli. Poročen s Karolino, rojeno Vidic. Od 14. marca 1955 je neprekinjeno delal v RLV. Za poslil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1969 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1975 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1958 je končal rudarsko nadzorniško šolo in leta 1965 opravil izpit za nadzornika rudarskih del v metanskih jamah. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, reda zaslug za narod s srebrno zvezdo, srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije, bronaste plakete ZRVS Slovenije, priznanja za požrtvovalno delo v jamski reševalni četi in priznanja za inovacijsko dejavnost. Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih Stanislav CEVZAR, upokojen 26. junija Rojen 5. novembra 1933 v Šembricu pri Velenju. Poročen z Olgo, rojeno Videmšek. Od 17. marca 1955 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1953. Leta 1955 se je zaposlil kot ključavničar v Jami zahod. Leta 1962 je bil premeščen v Jamo vzhod in nato večkrat iz Jame vzhod v Jamo zahod in nasprotno, leta 1969 v študijski oddelek skupnih služb rudnika, leta 1970 v Jamo vzhod, leta 1972 v Jamo zahod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1952 je končal poklicno kovinarsko šolo, leta 1960 opravil izpit za visoko kvalificiranega delavca strojne stroke, leta 1965 strokovni izpit za jamskega nadzornika strojne stroke, leta 1973 je končal delovodsko šolo in leta 1976 še tečaj za nadzorno tehnična dela pri jamski odkopni mehanizaciji. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Udeležil se je tudi ene od mladinskih delovnih akcij širšega pomena. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje dela, reda dela s srebrnim vencem, Tesline nagrade za inovacijsko dejavnost, dveh priznanj za inovatorja občine Velenje ter dveh zlatih in devetnajstih bronastih priznanj RLV oziroma celega našega kombinata za inovacijske dosežke. organizacijah. Jože ČEPIN, upokojen 27. junija Rojen 13. marca 1934 v La Machinu v Franciji. Poročen z Marijo, rojeno Kodrun. Od 31. julija 1961 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvama (zaradi služenja vojaščine in šolanja za nadzornika) pa že od leta 1953. Leta 1961 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Jami vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1958 je končal politično šolo v Ljubljani, leta 1964 je opravil izpit za jamskega reševalca in leta 1965 strokovni izpit za rudarskega nadzornika v metanskih jamah. Vseskozi je bil izredno dejaven tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Nagrajen in dobitnik tradicionalne diplome za 20-letno vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, pohvalnega pisma za požrtvovalno delo v izgradnji naše socialistične domovine v prvih desetih letih po vojni, cele vrste nagrad, plaket in priznanj za inovacijsko dejavnost - RLV, REK, občinskih, na razstavah RAST YU na Reki in celo sklada Nikole Tesle, pa reda dela s srebrnim vencem in kipca rudar za vzorno dolgoletno delo. • • Pripis uredništva Spričo njegove delovne vestnosti, prizadevnosti, vztrajnosti, strokovnosti, spoštovanja načel socialistične morale ga je gotovo upravičeno zelo prizadelo, da so se v njegovem delovnem okolju, preden je bil upokojen, našli ljudje, ki so mu dali vedeti, da jim je napoti - da komaj čakajo, kdaj se bo upokojil... Bartol BROZ, upokojen 29. junija Rojen 18. maja 1936 v Strahinju pri Krapini. Poročen z Ivico, rojeno Pocajt. Od 10. junija 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo (zaradi služenja vojaščine) pa od leta 1954. Leta 1959 se je zaposlil kot kvalificirani strojni ključavničar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1963 je opravil izpit za visoko kvalificiranega ključavničarja, leta 1965 za jamskega nadzornika strojne stroke in leta 1976 še tečaj za nadzorno tehnična dela pri odkopni mehanizaciji. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in, dokler je bil še dokaj zdrav, v jamski reševalni četi rudnika. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za inovacijsko dejavnost. Ignac LEDNIK, upokojen 29. junija Rojen 16. julija 1931 v Ljubiji pri Mozirju. Poročen s Terezijo, rojeno Vodeb. Od 1. februarja 1976 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa od leta 1965 v rudniškem delu RŠC Velenje. Leta 1976 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Jami Škale. Leta 1977 je bil premeščen v Zračenje, kjer je delal do upokojitve kot poslovodja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, pohvale za delo v jamski reševalni četi ter več nagrad in priznanj za inovacijsko dejavnost. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Udeležil se je tudi ene od udarniških delovnih akcij širšega pomena in bil na njej razglašen za udarnika. Vesna ŠMERGUT in Jana VIŠNJAH POPRAVEK IN DOPOLNITEV V notici o upokojitvi delavca TOZD RLV Izobraževanje Alojza KRIČEJA, objavljeni na strani 18 Rudarja 3/85, bi moralo pisati: "... Poročen z Ivanko, rojeno Rose.• V zadnjem delu te notice pa bi moralo pisati še, da je naredil tudi izpit za inštruktorja za rudarska kopaš ka dela, bil dejaven tudi v samoupravnih organih in kot godbenik rudarske godbe Titovega Velenja ter da je ob 10-letnici RŠC Velenje bil deležen posebne pohvale. Prosimo, da ta popravek in dopolnitev upoštevate! /Uredništvo/ DOLGOPRSTNEŽI SO MED NAMI Ukradel mi je sinov moped... Ponedeljek. Dan kot vsak. Hitim na delo. Ker imam opravek v skupnih službah delovne organizacije, sedem na avtomatik. Ni moj. Sinov je. Toda ker sem mu včeraj privil zavore, ga smem preizkusiti, kajne? Pa tudi, kdo bo pešačil iz centra mesta v Škale!Bolj udobno bo tako. Ne vžge. Pritiskam na ročico. Jezen sem. "Naj hudič vzame vse skupaj! " Spomnim se, mogoče nima goriva. Prestavim za rezervo. Vžge. V skupnih službah se ne zamudim dolgo. V spomladanskem hladu pridem v Škale. Avtomatik gre seveda v kolesarnico. Hočem ga zakleniti. "Koliko je že številka? 816? 618? Mogoče katera vmes? Ne mučim se s ključavnico, pustim avtomatik in grem. "Zanesimo se na poštenost ljudi! Ves svet je v bistvu pošten," si rečem. Ura je dvanajst. Čakam kolega, ki še nekaj dopoveduje sodelavcu. Skupno pot imava. Merim korake ob kolesarnici. Ozrem se vanjo. "Saj res, danes sem se pripeljal. Kje sem že pustil vozilo? Tamle! " Gledam... Mopeda ni. Pa ne, da. ••? Res. Ni ga. Ozrem se naokoli. Nikjer. Nikjer rdečega okvira z belimi blatniki. Tak je namreč bil. Pa, Tomažev je bil. Dolgo časa smo odlašali, da bi ga dobil. Naposled smo ga le kupili. Starega. Tomaž je odličen v šoli. Pa tudi sicer je dober fant. Naj ga ima! Voziti se sme samo po stranskih poteh. Nima še 14 let. Kaj zdaj? Ni ga... "Zdravo, Janez! Gledaš? Da ti rečem: kradejo kot srake. Pravkar se vračam z nekega občinskega sestanka, kjer so nas opozorili na to," me ogovori delavec, ki pride mimo. "Pa veš, da so tudi mene okradli?" "Kaj ti je zmanjkalo?" "Moped. Tu, zdajle!" "Kako?" "Danes sem se pripeljal izjempma s sinovim avtomatikom in zdaj ga ni." Pridem domov. Povem. "In kaj bomo zdaj, oči?" vpraša sin, preden so mu solze zalile oči. "Tomaž, iskali ga bomo. Mogoče ga najdemo. Motor in storilca." "Pravzaprav pa, če te najdem, tat, kaj naj ti naredim? Naj si mažem roke s teboj? Kaj drugega? Naj te tožim in iščem pravico na sodišču? Ne, ni vredno, bednež. Le to ti rečem: ’Da te le ni sram! * In pa še nekaj! Bodi vsaj toliko pošten in svojemu otroku, če ga imaš, povej, če te bo vprašal, kje si ga dobil. Naj ve, da si tat!" Janez Mramor Finžgar jeva 12 Titovo Velenje Iz DO REK Tiskarna Na Vršiču nas je zeblo... Nenavaden občutek nestrpnosti in pričakovanja me spreleti vsakokrat, ko zagledam na oglasni deski naše delovne organizacije obvestilo, da bomo šli na sindikalni izlet. Seznam krajev, ki naj bi jih obiskali, me je tudi tokrat tako pritegnil, da sem se za izlet takoj prijavil, čeprav vremenska napoved za 23. in 24. junij, ko naj bi bili na izletu, ni bila obetavna. Vse skupaj se je začelo in končalo pri Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Prvi postanek, za kavo, smo imeli na Brniku, drugega pa v Tržiču, za nakup nič kaj poceni čevljev v tovarniški prodajalni Peka. Čez kosilo v hotelu Erika v Kranjski gori smo imeli več pritožb, sicer pa je mimogrede minilo in znašli smo se na Vršiču. V Tičarjevem domu smo se okrepili z žganjem in se začeli vsi po vrsti podpisovati v knjigo pozdravov, hkrati pa se lotili nakupovanja spominkov. Potem smo se spustili v Trento in odpeljali k izviru Soče. Ogledali smo si tudi izredno zanimiv muzej trentarskih pastirjev. Nato nas je zmočil dež in zavoljo tega nam je kar prijalo, da smo se lahko v Kaninski vasi namestili za prenočevanje. Jutro prihodnjega dne je bilo čemerno, zato sem zajtrk kar prespal, potem pa "spakiral" svoje znanje in imetje ter do kosila iskal sa- Na Vršiču nas je zeblo... Nadaljevanje s prejšnje strani mega sebe po vasi. Ko sem prišel do italijanskega grobišča - kostnice v Kobaridu, je posijalo sonce. Splačalo se mi je narediti tudi tistih nekaj korakov mimo križevega pota do znamenja v spomin na prvo svetovno morijo, ki ga po dogovoru o ohranjanju italijanske in naše zgodovine vzdržujejo Italijani. Naš naslednji postanek je bil v bolnišnici Franji nad Cerknem. Ko smo se vzpenjali po vlažnih in spolzkih brveh v soteski proti skritim barakam, v katerih so se ranjeni borci iz IX. korpusa v zimi leta 1943 borili za življenje, nas je stiskalo pri srcu. Občutek tesnobe nas je nekatere navdajal še dolgo potem, ko smo se vračali proti domu - mimo Škofje Loke in Medvod do "trojanskih krofov" in težko pričakovane večerje. Med vožnjo smo si želeli več postankov, a čas je priganjal. In tudi vodnika naših želja nista znala prav razumeti, ker jih nismo izražali v savinjskem narečju, zraven pa sta se še izgovarjala na neki pevski tabor. Še nekaj podrobnosti z izleta! Nihče ni padel v nezavest; niti zaradi alkohola niti zaradi navala čustev ob raznih doživetjih. Zdravku, glavne- Nekaj kazalcev poslovanja OZD naše sestavljene organizacije v obdobju I-V (januar-maj) ’85 V milijonih dinarjev! CELOTNI nnHnnFif OBVEZNOSTI SREDSTVA IciUUun OZD Kazalci PRIHODEK uun uuejv IZ DOHODKA ZA OD RLV I-V ’85 6.810 2.331 966 2.298 973 I-V '85/84 129% 76% 146% 173% - I-V ’ 85/plan '85 35% 25% 40% 39% - TEŠ I-V '85 3.796 820 973 282 466 I-V '85/84 133% 103% 146% 206% - I-V ’ 85/plan '85 40% 24% 39% 43% - ESO I-V '85 1.841 722 154 227 I-V '85/84 180% 235% 158% 200% I-V ’85/plan '85 42% 52% 37% 38% SIPAK I-V '85 303 200 63 63 I-V '85/84 180% 246% 201 % 249% I-V '85/ plan '85 49% 75% 69% 59% APS I-V '85 363 123 23 60 I-V '85/84 249% 219% 181 % 189 % I-V ’ 85/plan '85 48% 40% 34% 37% EFE 1-V '85 117 8 8 18 20 I-V '85/84 147% 47% 157% 179% - I-V ’ 85/plan '85 31% 10% 37% 38% - TISK I-V '85 83 32 7 17 I-V '85/84 125% 101 % 149% 187% I-V ’ 85/plan '85 37% 36% 42% 45% DSSS I-V '85 84 63 11 47 SOZD I-V '85/84 173% 178% 178% 188% I-V ’ 85/plan '85 42% 42% 44 % 43% DRUŽB. I-V '85 255 70 11 49 STAND. I-V '85/84 165% 190% 201 % 213% I-V ’ 85/plan '85 36% 42% 29% 43% ZAVAR. I-V '85 34 31 5 24 0,4 I-V '85/84 184% 176% 206% 183% - I-V ’ 85/plan '85 42% 42% 46% 43% - AOP I-V '85 37 13 2 9 I-V '85/84 152% 122% 210% 195% I-V ’ 85/plan '85 41% 41% 41% 40% SKUP. I-V '85 13.722 4.412 2.224 3.094 1.459 SOZD I-V '85/84 139% 99% 149% 180% - I-V ’ 85/plan '85 37% 29% 40% 40% - (I-V ’85/84 pomeni primerjavo z dosežkom v enakem obdobju lani, I-V ’85/plan ’85 pa primerjavo z načrtovanim zneskom za celo leto 1985.) Po podatkih iz naše delovne skupnosti A OP mu vodji izleta, so res zatajile glasilke, a pridno ga je nadomeščal "radio Škale"; tudi z oddajo "po želji poslušalcev" . Po želji se je lahko kdo med izletom odpravil tudi k frizerju, si zadovoljil sebičnost z uporabo tistega elektronskega kričala na glavi ali pa si krajšal čas z nesebičnim spogledovanjem, ki, priznajmo, tako zelo prija. Vse o vsakem je vedel povedati tisti, ki je na avtobus "pri frčal" vedno zadnji, in se za neljubo zamujanje poskušal oddolžiti z zbiranjem informacij. Upam, da se večina udeležencev tega izleta strinja z oceno zanj - prav dobro, saj za oceno odlično se bi moral prireditelj - sindikat DO REK Tiskarna - še malo bolj potruditi. Marjan Vodišek Čestitka Za objavo v našem glasilu smo dobili v uredništvo tole čestitko: "Ob prazniku - dnevu rudarjev vam iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov in dobrega sodelovanja." Prijavljenim upravičencem za brezplačen aktivni oddih v Fijesu (Fiesi)! Vse upravičence iz RLV, ki so se na osnovi objavljenega obvestila v Rudarju 2/85 (z dne 26. 4. 1985) prijavili za letošnji brezplačen aktivni oddih v Fijesu - za vse izmene bo organiziran v času od 9. septembra do 9. oktobra - obveščamo, da morajo zase, ne pa tudi za svojega zakonskega tovariša, če bo šel zraven (na svoje stroške), od 2, do 12. avgusta plačati obvezni prispevek v znesku 3 000 dinarjev za dodatni izlet (verjetno v Trst) in ekskurzijo. Vse, ki tega prispevka ne bodo plačali v postavljenem roku, bomo črtali iz seznama prijavljenih za brezplačen oddih in dali možnost, da se ga udeležijo upravičenci, ki niso prišli v poštev. Prispevek morajo upravičenci sami plačati v sobi 44 upravne zgradbe RLV "Prešernova 10" v Titovem Velenju. Organizatorji oddiha Delavci DO Djuro Salaj v Krškem Srečno!