NaŠe gospodarske razmere. Na Dunaju izbaja časaik, katerega naloga je, pomagati revežem in siromakom. Iinenuje se »Gegen Not und Elend«. Objavil je meseca apriia Clanek, v katerem popisuje »be d o 1 j udij, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo.« K temu članku je poslal nas državoi poslanec J. Žičkar pojasnilo. katero je iraeauvam časnik objavil v St. 14 tekoCega leta in sa glasi v slovenski prestavi tako-le: K uvodnemu članku >Not nnd Elend« (beda in uboStvo) v Vašem cenjeneui listu st. 12, marec 1904, 2. letnik, mi dovolite nekoliko pripomb. V omenjenera članku se piSe »o bedi tisr>Ł io tis 6 l;udij, ki morajo hoditi od hUe do hi-sa, od mesta do mesta, da bi se z delom poštenc preživeli, a ga ne dobe « »NajhujSe |e gotovo za človeka, ce ima voljo in tudi moč, da bi tahko delai ter se tako n<* posten način preživel, pa ne dobi dela« V nadaljevanju tega čianka se pravi, da zadene krivda vsled teh žalostnib razmer c e rkev in državo, vlado in ljudstvo, da, celo (iloveštvo.« PriznRvam,, da je po mgstih dosti brezposelnih ljudij, kateri bi radi delali, pa dela ne dobe. Kako pride to? Večidel zato, ker vse beži s kmetov in sicer deloma v tovarne (fabrike), deloma v rudokope, ali v mesta. Tukaj se množi število brezposelnib, na dežeh pa je tako pomanjkanie delavskih močij, da ubogi kmet za drago plačilo ne more dobiti delavcev. Letna in dnevna plačila posl v so se v zadnjih letih podvojila in potrojila. In 6e se poslu ue ugodi v vsakem oziru, pa reče: »Grem pa v mesto, tam zaslužim go~ tovo dvakrat toliko kot na deželi.« Stanje kmetov ni samo zato tako slabo, ker so se davki in doklade tako povišale, ampak vefiinoma zato, ker ni dobiti delavskih močij. Pogostoma pridejo taki ubežniki iz mesta zopet domov, največ v veliko žaiost svojih sorodnikov, posebno pa dusnib pastirjev. Veliko steviio prej pridaih dekLc se vrne iz mesta domov popoinoma pokvarjenih dušno in telesno. Dušn« pastirji poučujejo m prossjo mladino, da bi vendsr doma csiala, Kjer jo najde pcšten zaslužek. Dostikrat to tudi pomaga, in meni se je prigodilo, da so se deklice, ki so bile že na potu v tuj.no, na moje prigovarjanie zopet vrnile na svoj dom in mi bile pozneje za to hvaležne. Vendar je največkrat ves trud dušnih pastirjev zastonj. Zato mislim, da je jako krivično, zaradi velikega števila brezposel&ih iiudij po mestih na cerkev avračati krivdo. Ljudje imsjo na kmetih dela dovolj, da se morejo pošteno preživeti, vendar beže iahkomisljeno z dežele. Da, celo dobroto bi izkazali kmetskemu prebivalstvu, če bi oatali doma. Moje mnenj) je, da bi predstojniki raznih dobiodeiuih društev po mestih dobro delo storili, če bi bih pri razdelitvi podpor kolikor raogoče previdni, ter bi delavcem z dežele, kateri v mestu ne najdejo zasiužka, odločno prigovarjali, nsj se vrnejo domov na deželo: tatn je zanje dola in zaslužka dovolj. (Seveda to ne velja za brezposeina in potrebne, ki so brez lastne krivde zabredli v žalostne razmere; takim m\ se kolikor mogoče pomaga.) Videm na Štajerskem, za^etkom maja 1904.  Josip Zičkar,  dekan, dežel. in drž. poslanec.