Poštnina plačana v gotovini.
23.	V Ljubljani, dne 28. februarja 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
V a e> fc> i n :
Razglasi osrednje vlade, med njimi: 70. Direktni blagovni promet med postajami kraljevine Madžarske v provozu (tranzitu) čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s postajami ostalega inozemstva ali obratno. 71. Direktni blagovni promet od Trsta (Trieste) do Reke (Fiume) v provozu (tranzitu) čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Madžarske s postajami ostalega inozemstva. 72. Izpremembe in dopolnitve tarif. 73. Izenačitve in dopolnitve tarif. 74. Izprememba taks. 75. Popravek razdalj v «Daljinarju». 76. Prevoz neoluščenega riža v Madžarsko.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 77. Direktni blagovni promet med postajami poljskih železnic (s postajami Poljske Gorenje Šlezije in svobodnega mesta Gdanskega vred) na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani.
78. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami bolgarskih železnic na eni strani in postajami a) madžarskih, b) avstrijskih, c) češkoslovaških in č) poljskih železnic na drugi strani v prevozu čez vsa vpoštevna pota ad a) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunije; ad b) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Poljske; ad c) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije, Madžarske, Avstrije in Poljske; ad č) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije, Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. 79. Direktni blagovni promet med postajami bolgarskih državnih železnic in postajami državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 80. Izprememba v seznamku skupnih češkoslovaško-madžarskih obmejnih prehodnih postaj. 81. Ugodnost za nove lokomotive in vagone iz Francije in Belgije.
Razne objave.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o prodajni ceni za «metan-kamniktit».*
Na predlog upravnika tvornice za smodnik v Kamniku z dne 2. februarja 1927., št. 280, in po mnenju načelnika artiljerijsko-tehničnega oddelka odločam skladno s členom 19. pod b) uredbe o ureditvi ministrstva za vojsko in mornanrico:
«Metankamniktit» naj se prodaja po isti ceni in ob istih pogojih kakor «kamniktit št. 1». V cenov-niku A.B. br. 10.315 z dno 24. julija 1926., natisnjenem v «Službenih Kovinah» z dne 30. julija 1926., št. 171/XLVII,** *** naj se postavi za nazivom «Kamniktit 1» v tekoči številki še «Metankamniktit».
V Beogradu, dne 5. februarja 1927.;
A. B. br. 1630.
Minister za vojsko in mornanrico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
St. C. Hadžič s. r.
70.
Direktni blagovni promet med postajami kraljevine Madžarske v provozu (tranzitu) Čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s postajami ostalega inozemstva ali obratno.1"*41
Tarifne ugodnosti ob provozu čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izza dne 15. februarja 1927. veljajo za nastopno blago, navedeno v prilogi A, predano v prevoz na postajah kraljevine Madžarske in namenjeno za tretjo državo, v provozu čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi za nastopno blago, navedeno v prilogi B, predano v prevoz v tujih državah in namenjeno za postaje kraljevine Madžarske v provozu čez progo državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, te-le ugodnosti:
I- Obče ugodnosti.
Za blago —^ izvzemši žive živali —, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dolu II, po razredu I. aU n., nadalje ki spada v izjemno tarifo št. 3 a ali 3 b lokalne tarifo z dne
1.	oktobra 1926., se znižujejo vozninski stavki za 35%.
* «Službeno Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. februarja 1927., št. 38/VHI.
** Uradni list 71 z dne 6. avgusta 1926.
*** «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po vozovnem razredu A, nadalje ki spada v izjemno tarifo št. 4 lokalne tarife z dne 1. oktobra 1926., se znižujejo vozninski stavki za 25 %.
Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu H., po vozovnem razredu B, se znižujejo vozninski stavki za 15 %'.
Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po specialni tarifi št. 1, se znižujejo vozninski stavki za 20%.
Vse obče ugodnosti veljajo samo, če ni določeno pod II. (Posebne ugodnosti) kaj drugega.
II. Posebne ugodnosti.
1)	Vozninski stavek za sladkor iz pozicije Š-3-v znaša v relaciji od Koprivnice državne meje do Reke (Fiume S. H. S.) kakor tudi v relaciji od Kotoribe državne meje do Reke (Fiume S. H. S.) čez Zagreb 3100 par, v relaciji od Kotoribe državne meje do Rakeka državne meje pa 2900 par za 100 kg.
2)	Za mlevske proizvode pozicije M—26, ki so navedeni v prilogi A, kakor tudi za pšenično in rženo moko za živalsko krmo se znižujejo vozninski stavki za 25 %.
3)	Za prevoz cementa od Subotice državne mejo (proti Kelebiji) do Caribroda državne meje, odnosno do Gjevgjelije državne meje, se računi voznina po znižanem vozninskem stavku št. 21 lokalne tarife z dne 1. oktobra 1926., če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
4)	Vozninski stavek za prevoz odrezkov sladkorne pese, izluženih, suhih, pozicije Š—4—v—2—b od Koprivnice državne meje, odnosno od Kotoribe državne meje do Sušaka državne meje, znaša 1005 par za 100 kg, od Koprivnice državne meje, odnosno od Kotoribe državne meje, do Rakeka državne meje, pa znaša 970 par za 100 kg, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po vagonu in tovornem listu.
5)	Za izvoz konj in rogate živine iz Madžarske za postaje v kraljevini Italiji v tranzitu čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se računi voznina po predpisih lokalne tarife z dne 1. oktobra 1926. izjemne tarife št. 4 a in 4 b po znižanem vozninskem stavku št. 2 a), odnosno št. 2 b), s popustom 20 %.
Za izvoz žita iz pozicije Ž—b—a, razen koruze, iz Madžarske za postaje kraljevine Italije čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se računi voznina po stavkih specialne tarife št. 1 lokalne tarife z dne 1. oktobra 1926. s popustom 15 %, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
Odredbe za uporabljanje teh ugodnosti.
1)	Ulomki vozninskih stavkov se zaokrožajo tako, da se računijo zneski pod 5 par za 5 par.
2)	V relaciji od Kotoribe državne meje do Reke (Fiume S. H. S.) se uporabljajo isti vozninski stavki,
ki se dobivajo za relacijo od Koprivnice državne meje do Reke (Fiume S. H. S.).
3)	Te ugodnosti veljajo samo, če se preda blaga v prevo* najmanj 5000 kg ali če se za toliko plača voznina, po tovornem listu in vagonu.
Pošiljke morajo biti predane v prevoz kot sporovozno blago z direktnim mednarodnim tovornim listom.
4)	Omenjene ugodnosti se uporabljajo s kartiranjem, pa tudi takrat, kadar se odpremljajo pošiljke j)reko pristanišč v Bakru, Dubrovniku, Metkoviću, Splitu, na Sušaku (pristanišče), v Šibeniku in Zeleniki, nadalje preko obmejne postaje v Gjevgjeliji za inozemstvo, kar mora pošiljatelj vpisati v tovorni list.
5)	Drugače pa veljajo odredbe, ki so bile doslej objavljene za inozemski promet.
Priloga A.
Izvoz iz Madžarske.
Azbestno-cementni skrilavec, azbestno-cementno kamenje, azbestno-cementne plošče, pozicija A—2. Artičoke, pozicija A—lil.
Baker, pozicija B—1—a.
Bron kakor tudi vsi ostali predmeti iz bakra, rumene modi in brona (razen umetniških predmetov), ki v klasifikaciji blaga niso imenovani.
Dunajsko apno, pozicija B—8.
Barve, pozicija B—12.
Barve, ki v klasifikaciji blaga niso imenovane, razen dimniškega prahu in pravega ultramarina. Vagončki, pozicija V—1.
Sočivje in povrtnina, iz pozicije V—3, in sicer:
bučo, kumare, zeljo, ohrovt, paradižniki, presno, iz pozicije V—i3—a;
grah in zeleni fižol, iz pozicije V—3—g—1;
beluši, česen, glavnata salata, kar-fijol, korenje, peteršilj, hren, redkvice, zčlena, čebula, iz pozicije V—3—d—1.
Galica, zelena in modra, iz pozicije V—8.
Voda, rudninska in umetna, iz pozicije V—10. Vodno steklo, pozicija V—11.
Ovčja in kozja volna, pozicija V—16.
Železo in jeklo, železno in jekleno blago, pozicija G—2, razen jeklenih lagev.
Železo in jeklo, železno in jekleno blago, pozicija G—3, razen cevi s točno dimenzijo (precizijskih cevi).	,
Glaj, svinčev, iz pozicije G—9.
Gradit v obliki krogel, čolnov, plošč ali kosov, iz pozicije G—16.
Stavbne omarice za otroke.
Degras (usnjarska mast), iz pozicije M—13—g-Destilati iz premoga, laki, kakor tudi bencin, iz pozicije U—7—v—1.
P«
® a»®.
“ S a’
p CD D 7" P
i,g>
CD IZ- p
o-V p
B
Diiiamski stroji, elektromotorji itd., pozicija D-5. Lesna volna, pozicija D-n9.
Lesno oglje, pozicija D—19.
Lesno oglje, sulfitno.
Lesno oglje v briketu, pozicija D—20.
Les, pozicija D—22—b in v, nadalje kolarski les, obroči in obodi za sita in rešeta, iz pozicije D-22-dj. Tobak, sirov, iz pozicije D—27—a.
Električni aparati, električne priprave vsake vrste, kakor n. pr.
aparati za kuhanje, kurjavo, štetje, namizni in naokenški ventilatorji.
Železniška vozila, pozicija Ž—1, in električne lokomotive z motorjem ali brez njega.
Špirit, pozicija Ž—2.
Perutnina, prosta, broz kletke (B—P—b—B), in sicer samo v prometu čez Reko (Fiume) ali Trst (Trioste).
Rumena med in tombak, pozicija Ž—(7—a. Karbolna kislina, rjava, prozorna, 100%na rjava (sirova karbolna kislina), čista, kristalizirana, pozicija K—9—a.
Karbolinej, pozicija U—7—d.
Katran iz lesa, katran iz kamenega in rjavega premoga, oljni katran, pozicija K—11—a.
Smolne saje (tiskarska barva), pozicija K—16. Sukanec iz jute.
Sadne konserve (gelee, marmelada, sirup). Konjska žima iz repa in grive, predelana (krol), kozja dlaka.
Kostna moka, parjena, pozicija K—32—b.
Kotli, pozicija K—33.
Lepenka iz lesne mase, rjava in bela; lepenka iz slame, rumena; strojna lepenka, bela in barvana; lepenka za sladkorne škatle, iz pozicije L—3.
Lokomobili in parni cestni valjarji s pripadajo- j čim vozom za stanovanje delavcev, iz pozicijo L—7. | Kmetijski stroji, pozicija M—17.
Stroji vsake vrsto in deli konstrukcije, kolik jr niso v klasifikaciji blaga izrečno imenovani.
Stročni plodi, pozicija Ž—6—b.
Metle iz sirkove slame, iz pozicije M—23»—a. Mlovski proizvodi, pozicija M—26.
Pohištvo in deli pohištva, iz pozicije N—1. Naftalin, očiščen, iz pozicije N—6—b.
Opeka iz magnezita, iz pozicije O—7.
Odpadki pri predelovanju katrana iz kamenega in rjavega premoga:
kreozotni natron, kreozotno olje, kislinska smola, iz pozicije O—13.
Paprika, madžarska, tudi zmleta, iz pozicije P-4. Parafin, parafinsko maslo in parafinske luske, pozicija P—6.
Mezga (pekmez) iz sliv in drugega sadja, pozicija P—(7.
Pepelika, pozicija P—9.
Pivo, pozicija P—10.
Pirš iz paradižnikov v hermetično zaprtih posodah, iz pozicije V—3—v—2.
Platno, posuto s smirkom, iz pozicije P—13. Blago iz gume, novo.
Blago iz kamenine (fayence) in majolike, iz pozicije G—10—d, n. pr.
školjke za klozete, nočne posode, čaše, pljuvalniki, krožniki, lonci in umivalniki.
Milo, pozicija S—(5.
Svetiljke (lampe) in deli svetiljk iz neplemenitih kovin.
Semena, rastlinska, za živalsko krmo, iz pozicije U—9—b in g, in sicer: kokalj, tudi pomešan z ovsom, proso, sirek, lupjne, pira, baltacim (sladka detelja); seme pese za živalsko krmo, travno seme, deteljno seme; bučno seme, laneno, repično, solnč-nično seme, seme divje repice.
Žarnice, električne, iz pozicije S—29.
.Sirup, iz pozicije S—11—a, in sicer: iz škrobnega sladkorja, iz krompirja, nedenaturiran, sirup iz grozdnega sladkorja.
Skrol) iz pšenice, koruze in riža; moka iz riževega škroba, iz pozicije S—13—b.
Slad, pozicija S—14.
Slama iz sirka, iz pozicije S—8.
(Steklarski lep, pozicija K—18—a.
Usedlina pri destilaciji katrana iz rjavega premoga, iz pozicije O—10.
Usedlina pri destilaciji katrana iz kamenega premoga, iz pozicije O—10.
Tkanine iz jute, iz pozicije T—2—a.
Klej iz kosti, iz rogov; klej iz kož, iz pozicije T—13.'
Olja, rudninska, za mazanje in rudninske masti za mazanje, pozicija U—7—v—2.
Olje, antracensko, iz pozicije U—7—e.
Olje, karbolno, iz pozicije U—7—g—2.
Olje iz katrana kamenega premoga, laka, pozicija U—7—g—1.
Uporabljeni zavoji iz odde^ka B—Vili.
Francovo žganje.
Frize, iz pozicije D—11—b in D—22—g.
Papir za pokrivanje streh, pozicija H—3.
Papir, posut s prahom kremena ali stekla, iz pozicije H—2—g.
Papir, posut s smirkom.
Ščetke, pozicija Č—3.
Sladkor, iz pozicije š—3—a in b, in sicer: mlečni sladkor, grozdni sladkor in škrobni sladkor iz krompirja.
Vreče, nove, iz pozicijo I)ž—1—a.
Priloga B.
Uvoz v Madžarsko.
Azbestno kamenje, sirovo ali zmleto, iz pozicije A—1.
Azbestna vlakna, azbestne niti (kardiran azbest), iz pozicije A—1.
Baker, iz pozicije B—il—a, in sicer:
naravni baker, baker v tablah, ploščah, kolutih, drogih, cementni in eloktrolitni baker. Baker, pozicija B—1—b.
Rastlinska žima, afrikanska (crin d’Afrique), pozicija B—10.
Barve, in sicer:
prstene barve, pozicija B—12—a,
minij (svinčeva rdečica), iz pozicije B—12—b,
trsna črna, iz pozicije B—12—g.
Barve, ki v klasifikaciji blaga niso imenovane.
Sočivje in povrtnina, in sicer:
buče, kumare; zelje, ohrovt, paradižniki, presno, iz pozicijo V—13—a;
grah in zeleni fižol, iz pozicije V—3—g—1;
česen, glavnata salata, korenje, karfijol, peteršilj, redkvice, hren, zč-lena, čebula, iz pozicije V—3—id—1.
Zelena galica, pozicija V—8—b.
Modra galica, pozicija V—8—v.
Sadje, in sicer:
jabolka, slive (prunelice), kasijo, breskve, češnje, višnje, hruške, iz pozicije V—13—a. Železo, sirovo, pozicija G—4.
Železo in jeklo, staro, nerabno, pozicija G—b. Guma, sirova.
Les, pozicija D—21.
Tobak, sirov, iz pozicije D—27—a.
Južno sadje, pozicija U—5.
Juta, sirova, iz pozicije K,—25—b.
Kakao, pozicija K—2.
Kakaovo maslo, iz pozicije M—12—a.
Cu O O PL»
5 ®
® r p'
° CD1 “
■s-|b
I|°
P £
Kava.
Smolne saje, pozicija K—16.
Kože, sirove, pozicija K—22—-a.
Sukanec iz lanu.
Sukanec iz svile.
Konoplja, pozicija K—25—a.
Potirki, pozicija K—52.
Lan, pozicija L—1.
Lepenka, pozicija L—3.
Zlitine iz bakra, nadalje bron, sirov, jekleni bron, topovina, zvonovina in litina, Uchatiusovo jeklo. Linolej in blago iz linoleja, izdelano iz plute. Manilna konoplja, iz pozicije K—25—b.
Marmor, iz pozicije K—4—g in d.
Oljke, pozicija M—11.
Masti (tolšče):
jetrno olje v trdnem stanju, iz pozicije M-12-a, ribje olje in tjulenjeva mast, iz pozicije M-12-v, usnjarska mast (degras), kostna mast, živalski loj,
črevesna mast,
mast (olje) iz parkljev, iz pozicije M—12—g. Mlečni prašek.
Jedki natron, lužni kamen (natrijev hidrat), iz pozicije S—20—b.
Naftalin, očiščen, pozicija N—6—b.
Nikelj.
Svinec, pozicija O—5—a in g.
Odpadki od azbesta, iz pozicije O—10.
Odpadki od kože za napravljanje kleja, pozicija O—20—v.
Odpadki od plute, iz pozicije O—26.
Bombaž, sirov, iz pozicije P—1.
Pepelika, iz pozicije P—9.
Pijasava, nepredelana, pozicija P—11.
Pirč iz paradižnikov v hermetično zaprtih posodah, iz pozicije V—3—v—2.
Riž, neoluščen, pozicija P—12—b, in lomljen riž. Plošče in pločevina (tudi bela pločevina), prav tako prevlečena z neplemenitimi kovinami, iz pozicije G—3—b.
Pluta, sirova, iz pozicije P—19—a.
Preja iz ovčje volne.
Preja iz jute, iz pozicije P—30.
Blago iz smirka, elektrita in karborunda.
Rožiči, pozicija V—13—v.
Smolo, pozicija S—19—a in b.
Sol, kamena, varjena in morska, iz pozicije S—24—a.
Žveplo, iz pozicije S—35.
Tkanine iz jute, iz pozicije T—2—a.
Tkanine iz lanu, iz pozicije T—2—a.
Tkanine iz ovčje volne.
Tkanine iz svile.
Olja, pozicija U—7—b in v : 5.
Oljni plodi, in sicer:
zemeljski mandeljni, zemeljski orehi, kopra, ■ iz pozicije U—9—v.
Oljno semenje, in sicer:
semenje lanu in repice, iz pozicije U—9—g. Uporabljeni zavoji iz oddelka B—Vlil.
Papir, pozicija H—2—a in b.
Pisni papir, iz pozicije H—2—a.
Kositer (cin), sirov.
Cink, pozicija C—7—a in dj. iSmirek, pozicija Š—10—a in b.
Vrečo, nove, pozicija Dž—1—a.
71.
Direktni blagovni promet od Trsta (Trieste) in Reke (Fiume) v provozu (tranzitu) čez proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Madžarske s postajami ostalega inozemstva.*
Izza ilne 15. februarja 1927. veljajo za nastopno blago, navedeno v prilogi, predano v prevoz v Trstu (Trieste) ali na Reki (Fiume) in namenjeno v provozu (tranzitu) čez proge državnih železnic kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Madžarske za postaje ostalega inozemstva, ob prevozu na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, te-le ugodnosti:
1)	Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kra-»Ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po razredu I. in II., nadalje ki spada v izjemno tarifo št. 3 a ali 3b lokalne tarife z dno 1. oktobra 1926., se znižujejo vozninski stavki za 35 %.
Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po vozovnem razredu A, so znižujejo vozninski stavki za 25 % .
Za blago, ki- tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po vozovnem razredu B, se znižujejo vozninski stavki za 15%.
Za blago, ki tarifira po železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., po specialni tarifi št. 1, se znižujejo vozninski stavki za 20%.
2)	Ulomki vozninskih stavkov se zaokrožajo tako, da se računijo zneski pod 5 par za 5 par.
3)	To ugodnosti veljajo samo, če se preda blaga v prevoz najmanj 5000 kg ali če se za toliko plača voznina po tovornem listu in vagonu.
Pošiljke se morajo predati v prevoz kot sporovozno blago z direktnim mednarodnim tovornim listom.
4)	Omenjene ugodnosti se uporabljajo s kartiranjem.
5)	Drugače pa veljajo odredbe, ki so bile doslej objavljene za inozemski promet.
Važi kod plaćanja vozarine po vagonu i tovar-nom listu za najmanje 10.000 kg po vozarinskom stavu od 3710 para, a za najmanje 15.000 kg po stavu od 3620 para za 100 kg.»
Ta dopolnitev velja od dne 1. februarja 1927. do preklica.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 17. januarja 1927.; M. S. br. 35.712/26.
*
Na strani 57. — izvozna tarifa br. 23, sirovo gvoždje itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Topusko-Toplice.
Na strani 58. — izvozna tarifa br. 25, rude — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Vojnič.
Na strani 62. — Odsek IX. — Spisak naročitih povlastica, redni broj 13 — naj se uvrsti v tretjem stolpcu za postajama v Sinju in Dimnu postaja: Zrmanja.
Priloga.
Avtomobili oddelka B—IX.
Baker, pozicija B—1—a.
Bron kakor tudi vsi ostali predmeti iz bakra, rumene medi in brona (razen umetniških predmetov), ki v klasifikaciji blaga niso omenjeni.
Voda, rudninska, naravna in umetna (soda), iz pozicije V—10—b in v.
Ovčja volna, iz pozicije V—16.
. Železo, pozicija G—2.
Železo, pozicija G—3.
Dinamski stroji, pozicija D—5.
Železniška vozila, pozicija Ž—1.
Špirit, pozicija Ž—2.
Rumena med in tombak, pozicija Ž—7.
Svetiljke in deli svetiljk.
Lepenka za strehe, groba, iz pozicije L—3—a.
Lokomobili in parni cestni valjarji, k pozicije L—7.
Marmor, iz pozicije K—4—g in d.
Stročni plodi, pozicija Ž—6—b.
Kmetijski stroji, pozicija M—17.
'Stroji, ki v klasifikaciji blaga niso imenovani.
Opeka iz magnezita, iz pozicije O—-7.
Blago iz gume.
Blago iz kavčuka.
Blago iz majolike in kamenine (fayence), k pozicije G—10—b in d.
Milo, pozicija S—5.
Žarnice, električno, k pozicije S-—29—b.
Škrob, pozicija S—13.
Kostni klej, iz pozicije T—13.
Papir za pokrivanje streh, iz pozicijo H—3.
Ščetke, pozicija C—3.
Sladkor, mlečni, iz pozicije Š—3—a.
Sladkor, pozicija Š—3—b.
*
Ko stopijo te odredbe v veljavo, prestanejo veljati vse odredbe, ki se nanašajo na zgoraj omenjeni promet in ki so objavljene:
1)	v «Službenih Novinah» št. 226/LV z dne 3. oktobra 1925., M. S. br. 26.813 z dno 27. septembra 1925.;*
2)	v «Službenih Novinah» št. 43/XIII z dne 25. februarja 1926., M. S. br. 2350 z dne 25. januarja iSSO.;»
3)	v «Službenih Novinah» št. 130/XXXV z dne * 1 ■ junija 1926., M. S. br. 10.045 z dno 10. maja 1926.;3
4)	v «Službenih Novinah» št. 134/XXXVI z dne 16- junija 1926., M. S. br. 16.407 z dne 7. jiinija 1926.;4
5)	v «Službenih Novinah» št. 193/LII z dne 27. av-tfusta 1926., M. S. br. 16.143 z dno 17. avgusta 1926.°
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 22. januarja 1927.; M. S. br. 37.336,
72.
Izpremembe in dopolnitve tarif.
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd., 1 velja od dne 1. oktobra 1926.*
dne^i	za prevoz blaga itd., ki velja o
oddolök° ,xbra	naj se dopolni na 63. strai
poedine predi^te^T^ P°Sebnih uSodno8V številko tako-le:	relaC1J0 ~ z novo sporedu
«Redni broj 21 —, žito, noyieü« ž_ß in Mlinsl
proizvodi, pozicije M 26. I.„vl/tica ^ jD
žavno gramoe kod Vckke Klktod. (žombolja)- d -Državno granice kod Rakeka1.
1 Uradni list z dne 31. oktobra 1925., št 331/100 — 2 Uradni list z dno 9. marca 1926., št. 108/22 —-Uradni list z dne 22. junija. 1926., št. 243/57 __
4	Uradni list z dno 2. julija 1926., št. 260/60 —
5	Uradni list z dne 15. septembra 1926., št. 354/83.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926.*
V lokalni tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., naj se dopolni oddelek VI. —■ Zasebno odredbe i takse (pristojbe) za izvesne sta-nice — na strani 28. z novo postajo, in sicer:
Veliki Bečkerek.
Za carinsko blago, ki se pošilja v ocarinjanje s postaje v Velikem Bečkereku v carinsko skladišče v Velikem Bečkereku Begeju, se računi:
za sporovozno-blago.............. 230 par za 100 kg;
za sporovozno kosovno blago . . 110 par za 100 kg; za sporovozno blago v vozovnih
tovorih najmanj 5000 kg . . 60 par za 100 kg; za sporovozno blago v vozovnih
tovorih najmanj 10.000 kg .	. 40 par za 100 kg.
To velja od dne 1. januarja 1927.
Prav tako naj se dopolni v luški tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., na strani 22., oddelek V. — Zasebno odredbe —■ z zgoraj omenjeno fflredbo.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 25. januarja 1927.; M. S. br. 36.438/26.
*
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1925.*
Na strani 63. oddelka IX. je treba dopolniti v seznamku posebnih ugodnosti za poedine predmete in relacije v zaporedni številki 20 — «Sadnice i mladice» —, kateri predmet je bil uvrščen v tarifo z odločbo M. S. br. 32.610/26 («Službene Novine» št. 294/LXXIII z dne 25. decembra 1926.), veljavnost ugodnosti, od katerih postaj velja, s postajo v Trsteniku.
Ta ugodnost velja od dne 1. februarja 1927.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dno 27. januarja 1927.; M. S1, br. 1286/27.
*
Železniška tarifa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, del II., z dne 1. oktobra 1925.*
Na strani 77. (odstavek 4. dodatka I.) — pozicija D—25 drvo za gorivo — naj se izpremene besede: «otpatci kod testerisanja i pilenja u svežnjima» v besede: «otpatci kod testerisanja i pilenja, pa i u svežnjima».
Lokalna tarifa za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926*
Na strani 31. — izuzetna tarifa br. 1 c, ugalj mineralni — naj se uvrsti v1 seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Dračevo.
Na strani 40. — izuzetna tarifa br. 19, gnojivo itd. — naj se prečrta v seznamku predmetov beseda («azot»).
Na strani 43. — izuzetna tarifa br. 29, kamenje - naj se uvrste v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaje: Bosanska Jagodina, Višegrad in Usora.
Na strani 45. — izuzetna tarifa br. 34, žito —1 naj se uvrsti v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, postaja: Putnici.
Na strani 47. — izuzetna tarifa br. 38, gnojivo — naj so uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Šibenik.
Na strani 49. — izvozna tarifa br. 1, ugalj mineralni — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Dračevo.
Na strani 53. — izvozna tarifa br. 11, ekstrakti — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Pragersko.
Na strani 55. — izvozna tarifa br. 16, proizvodi kod destilacije itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Medvode.
Luška tarifa za prevoz blaga in živih živali z dne 1. oktobra 1926.*
Na strani 31. — lučka tarifa br. 11, sirovo gvoždje — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Topusko-Toplice.
Na strani 32. — lučka tarifa br. 12, gnojivo itd. — naj se prečrta v prvi vrsti beseda («azot»).
Na strani 35. — lučka tarifa br. 21, ekstrakti — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Pragersko.
Na strani 37. —. lučka tarifa br. 28, proizvodi kod destilacije drva — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Medvode.
Na strani 38. — lučka tarifa br. 29, rude — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Vojnič.
Na strani 39. — lučka tarifa br. 32, ugalj mineralni — naj se uvrsti med postaje, od katerih velja ugodnost, postaja: Dračevo.
Na strani 45. — lučka tarifa br. 49. kamenje — naj se uvrste v seznamek postaj, od kateiih velja ugodnost, postaje: Bosanska Jagodina, Višegrad in Usora.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo dne 15. februarja 1927.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 4. februarja 1927.; M. S. br. 2580.
*
Dopolnitev potniške tarife.**
V potniški tarifi, delu H., zvezku 1 — Odredbe in vozne cene za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (z vicinalnimi železnicami v državni eksploataciji vred), ki velja od dne 15. septembra 1923. — je treba dopolniti oddelek G na 13. strani z novo točko tako-le:
Posetniki morskih in zdravilnih kopališč kakortudi ostalih naših krajin.
A. Posetniki Primorja in zdravilnih kopališč.
1)	Vsak posotnik našega Primorja (t. j. naši domači in tuji posetniki) uživa ugodnost 50%nega popusta na državnih in vicinalnih (lokalnih) železnicah v eksploataciji državnih železnic v kraljevini Srbov,
I	Hrvatov in Slovencev, če ostane najmanj 14 dni na Primorju. Ta ugodnost velja za tujce tudi ob odhodu v naša zdravilna kopališča.
Za posetnike zdravilnih kopališč (rudninskih in termalnih) iz našo države velja ta ugodnost samo, če dokažejo s potrdilom davčnega oblastva, da ne plačujejo nad 30 dinarjev noposrednjega davka brez ostalih doklad.
2)	Da se more potnik Okoristiti s to ugodnostjo, mora kupiti pred odhodom v kopališče pri železniški potniški blagajni ali v pooblaščenih prodajalnicah, (za ceno 5 Din) obrazec, čez katerega udari potniška blagajna dnevni žig.
Seveda se mora kupiti tudi vozovnica za želeno relacijo.
3)	Na podstavi tega obrazca, ki ga je potrdila odhodna postaja, dobi posetnik ob povratku od kopališke uprave ali občinskih oblastev potrdilo, da je res prebil najmanj 14 dni v dotičnom zdravilišču.
Tuji posetniki lahko dobe ta obrazec, če nimajo kuponskih knjižic, tudi ob povratku, ako so legitimirajo z redno potno listino (potnim listom) in ako pokažejo celo vozovnico za prihod v zdravilišče.
4)	Za taka potovanja se izdajajo direktne vozovnico. Če ni direktnih vozovnic ali če se mora spotoma izpremeniti vrsta vlaka, se izdado kombinirane vozovnice-belice.
5)	Ko se potnik vrača, se uverijo železniški organi iz potrdil, ali je res prebil skupaj 14 dni v naši državi, če ni prebil toliko dni, mora plačati razliko med plačano in colo normalno voznino.
* «Službeno Novino kniljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
** «Službeno Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. februarja 1927., št. 38/VIII.
6)	Kupljena cela vozovnica za ono potovanje velja tudi za povratek, če je razvidno iz potrdil, da je bil potnik res v zdravilišču ali na Primorju.
7)	Vozovnica s takim potrdilom velja 60 dni, v katere se šteje tudi dan izdaje.
8)	Potovanje se sme trikrat prekiniti (pri kuponskih knjižicah večkrat).
9)	Direktne vozovnico se izdajajo do končnih železniških postaj v našem Primorju, ki so: Bakar, Gospić, Dubrovnik, Zelenika, Ercegnovi, Metković, Solin, Split, Sućurac, Sušak, Cilipi, Cavtat, Crik-venica-Plase in Šibenik, nadalje za zdravilna kopališča v državi,* ki so ta-le:
Brestovačka banja (Metovnica),
Bukovička banja (Arand jel ovac),
Varaždinske toplice,
Vranjska banja,
Vrnjačka banja,
Daruvar,
Dobarska banja (Kičevo),
Dobrna (Celje),
Ilidža (Sarajevo ali Ilidža),
Jošanička banja,
Koviljača (Klenak-Sava ali Beograd),
Katlanovo (Skoplje),
Lipik,
Laško,
Mataruška banja (Kraljevo),
Mladenovačka banja,
Negoračka banja (Gjovgjclija),
Novi Vinodolski (Plaše),
Novi Marof,
Niška banja,
Obrenovačka banja,
Ovčarska banja,
Pribojska banja (Uvac),
Prilika Kiseljak (Požega užička),
Ribarska banja (Djunis),
Rimske toplice,
Rogaška Slatina,
Rusanda (Melenci),
Sijarinska banja (Prokuplje),
Sokobanja (Aleksinac),
Sušinske toplice,
Topusko.
Slatina Radenci,
Slatina (Banjaluka mesto ali predmestje),
B. Posetniki ostalih krajin naše države, prihajajoči iz inozemstva.
1)	Za posetnike ostalih krajin, prihajajoče iz inozemstva, veljajo te-le ugodnosti:
a)	za poedine potnike 25% en popust od redne vozne cene;
ß) za potnike, ki potujejo v skupinah najmanj petih oseb, 50%en popust od rodno vozne cene.
2)	V obeh jn-imcrih, navedenih pod točko 1), morajo prebiti potniki najmanj 14 dni v državi ter prepotovati v eni smeri najmanj 500 km na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3)	Potniki, navedeni pod točko 1 a), kupujejo ob odhodu eno celo vozovnico najmanj za 500 km, ob povratku pa eno vozovnico za polovico normalne vozne cene na podstavi potrdila pristojnih oblastev in na podstavi potnih listin, da so res prebili najmanj 14 dni v državi. Potniki, navedeni pod točko 1 /)), kupujejo prav tako čele vozovnice za najmanj 500 km poti; če se vračajo s potovanja v skupinah, se vračajo brezplačno na podstavi potrdila in potnih listin.
4)	Da se potniki okoristijo s to ugodnostjo, morajo kupiti pred odhodom pri železniški potniški blagajni ali v pooblaščenih prodajalnicah (za ceno 5 Din) obrazec, čez katerega udari potniška blagajna dnevni žig. Seveda se mora kupiti tudi vozovnica za želeno relacijo. Na tem obrazcu mora biti potrdilo občinskih ali železniških oblastev, da je bival potnik v poedinih krajih, iz katerih se da nedvomno razvideti, koliko časa je. bival v državi.
5)	Za taka potovanja se izdajajo direktne vozovnice ali kuponske knjižice. Če ni direktnih vozovnic ali če se morajo uporabiti vlaki razne vrste, se izdado kombinirane vozovnice-belice.
6)	Potovanje se sme prekiniti trikrat (pri kuponskih knjižicah večkrat).
7)	Ko so potnik vrača, se morajo železniški organi uveriti iz potrdil, ali jo res prebil skupaj 14 dni v naši državi. Če ni prebil toliko dni, mora plačati razliko med plačano in celo normalno vozno ceno.
* Imena v oklepaju pomenijo železniške postaje.
8) Vozovnice s takimi potrdili veljajo 60 dni, v katere se šteje tudi dan izdaje.
Razen zgoraj navedenih predpisov za posetnike Primorja in zdravilnih kopališč kakor tudi za posetnike ostalih krajin v državi veljajo poleg odredb te potniške tarife še odredbe železniške tarife, dela I. (Ž. S. U.), ki velja od dno 1. oktobra 1925.
Ta dopolnitev velja od dne 1. januarja 1927.
Obenem se razveljavlja ugodnost, ki je bila dana posetnikom zdravilnih kopališč, objavljena v «Službenih Novinah» z dno 8. julija 1926., št. 152/XLI (tekoča številka 187).*
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 5. februarja 1927.; M. S. br. 1672/27.
*
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926.**
Na strani 36. naj se izpremeni v izjemni tarifi št. 8 — drvo za izradu tanina — besedilo tako-le:
«drvo za izradu tanina, hrastovo, kestenjevo i četinjasto kao».
Na strani 45. naj se postavijo v izjemni tarifi št. 34 — žito — v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, še postaje: Slovenska Bistrica mesto, Vrbovec in Zabrežje.
Na strani 58. naj se postavi v izvozni tarifi št. 25 — rude —« v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, še postaja: Kranj.
V luški tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., naj se postavi na strani 38. pri luski tarifi št. 29 — rude — v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, še postaja: Kranj.
Ta dopolnitev velja od dne 1. marca 1927.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 14. februarja 1927.; M. S. br. 3399/27.
73.
Izenačitve in dopolnitve tarif.***
Lokalna tarifa za prevoz blaga, živih živali in mrličev itd. z dne 1. oktobra 1926.
Na strani 39. — izuzetna tarifa br. 14 — bolutak itd. — naj se popravi veljavnost te tarife tako-le: «Važi od svih stanica do svih stanica i graničnih prelaza».
Na strani 42. — izuzetna tarifa br. 28 — ulje kameno itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, postaja: Caprag.
Na strani 43. — -izuzetna tarifa br. 30 — destilati itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Caprag.
Na strani 45. — izuzetna tarifa br. 34 — žito — naj se uvrsti v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, postaja: Pesnica.
Na strani 57. — izvozna tarifa br. 23 — sirovo gvoždje itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Ruše.
Luška tarifa za prevoz blaga in živih živali itd. z dne 1. oktobra 1926.
Na strani 31. — lučka tarifa br. 11 — sirovo gvoždje itd. —< naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Ruše.
Na strani 32. — lučka tarifa br. 13 — destilati itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Caprag.
Na strani 45. — lučka tarifa br. 46 — ulje kameno itd. — naj se uvrsti v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, postaja Caprag'.
Te izenačitve in dopolnitve stopijo v veljavo dne 15. februarja 1927.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 21. januarja 1927.; M. S. br. 1300.
74.
Izpremcmha taks.***
V lokalni tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., naj se izpremene na 26., odnosno 29. strani takse, navedene v oddelku VI., tako-le:
* Uradni list z dne 17. julija 1926., št. 284/65.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. februarja 1927., št. 38/V1II.
*** «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
Smederevo.
Za sporovozne pošiljke, ki prispevajo z ladjo ali se z ladjo odpravljajo dalje, in za pošiljke, ki se postavljajo na dunavski obrežni tir, se računi za prevoz na breg in obratno:
a)	za pošiljke, ki so po tovornem listu že ob predaji v prevoz določene za Smederevo, dunavska obala, ali se predado tam za postaje dalje od Smedereva, so računi za prevoz od Smedereva na du- . navski obrežni tir ali obratno:
1)	za brzovozno blago v vsaki teži, potem za sporovozno blago pod 5000 kg po tovornem listu in za vsakih začetih 100 kg 80 par, vendar pa najmanj 300 par;
2)	za sporovozno blago, če se plača voznina najmanj za 5000 kg po tovornem listu, za žive živali po normalnih težah in za cestna vozila za vsakih začetih 100 kg 50 par;
3)	za sporovozno blago, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg, ali za tovorno težo uporabljenega vagona za vsakih začetih 100 kg 30 par, vendar pa najmanj 30 Din;
b)	za pošiljko v vozovnih tovorih, ki se dostavijo po naknadni naredbi ali na prejemnikovo zahtevo na dunavski obrežni tir, od natovorjenega voza 50 Din;
c)	če se preda pošiljka na postaji v Smederevu za dunavski tir ali obratno, se računi za prevoz voznina 10 km.
Te takse se ne računijo za pošiljke, ki se prevažajo s trajektom.
Zemun.
Za sporovozne pošiljke, ki prispevajo z ladjo ali se z ladjo odpravljajo dalje, in za pošiljko, ki so postavljajo na dunavski obrežni tir, se računi prevoz na breg in obratno:
a)	Za pošiljke, ki so po tovornem listu že ob predaji v prevoz določene za Zemun, dunavska obala, aJM se predado tam za postaje dalje od •Zemuna, se računi za prevoz od Zemuna na dunavski obrežni tir ali obratno:
1)	za brzovozno blago v vsaki teži, potem za sporovozno blago pod 5000 kg po tovornem listu in za vsakih začetih 100 kg 90 par, vendar pa najmanj 400 par;
2)	za sporovozno blago, če se plača voznina najmanj za 5000 kg po tovornem listu, za žive živali po normalnih težah in za cestna vozila za vsakih začetih 100 kg 60 par;
3)	za sporovozno blago, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg, ali za tovorno težo uporabljenega vagona za vsakih začetih 100 kg 35 par, vendar pa najmanj 35 Din;
b)	za pošiljko v vozovnih tovorih, ki se postavijo po naknadni naredbi ali na prejemnikovo zahtevo na dunavski obrežni tir, od natovorjenega voza 50 Din;
c)	če se preda pošiljka na postaji v Zemunu za dunavski tir ali obratno, so računi za prevoz voznina 10 km.
Prav tako jo treba izpromeniti v luški tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., na 22., odnosno 24. strani v tem zmislu odredbe, ki veljajo v lokalni tarifi.
Ta izprcmemba velja od dne 1. februarja 1927.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 17. januarja 1927.; M. S. br. 554/27.
75,
Popravek razdalj v «Daljinarju».*
V «Daljinarju» železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki velja od dne 1. oktobra 1925., naj se popravijo razdalje tako-le:
Popravi naj se
Stran	Relacija	raz- v raz-
dalja daljo
33	Lužnni—državna meja	pri Subo-
tici (proti Cikoriji) naj se glasi
[travi Ino................. 422
33	Lužani—državna meja	pri Subo-
tici (proti Kelebiji) naj se glasi
pravilno................... 414
33	Lužani—Horgoš............. 432
33 Lužani—•Hum....................719	717
33	Lužani—Kovin dunavska obala	.
naj se glasi pravilno	....	213
	Popravi naj se		
Stran	Relacija		raz-	v raz-
		dalja	daljo
33	Lužani—Lajkovac naj se glasi pravilno			248
33	Lužani-Malino—'Kovin dunavska obala			381
33	Lužani-Malino—Lajkovac . . .	396	332
45	Adrovac—Sarajevo		523	423
45	Aleksinac—Sarajevo	....	527	427
46	Bohinjska Bela—Skoplje . . .	1019	1119
46	BraljLna—Sarajevo		499	399
. 48	Donji Ljubeš—Sarajevo . . .	516	416
49	Djunis—Sarajevo			408
50	Grejač—Sarajevo			437
53	Korman—Sarajevo		518	418
55	Lužani—Sarajevo			431
55	Mezg raj a-Sara j o v o		541	441
61	Srpske Moravice—Skoplje	. ■	1027	1037
61	Stevanac—Sarajevo	....	495	395
63	Tešica—Sarajevo			435
63	Toponica—Sarajevo	....	547	447
64	Vitkovac—Sarajevo	....	512	412
07	Bačinci—Za prešle		431	331
68	Blata-^Striživojna Vrpolje .	.	383	384
69	Brod —M o r a v i c e^—V u k o var .	.	443	433
69	Crvena Reka—Split	....	1056	1156
70	Ničovac—Šibenik		1091	1021
71	Drnje na Dravi—Sremska Mitroviča 		444	445
71	Državna meja pri Dravogradu-Meži—Vukovar		537	527
71	Državna meja pri Dravogradu-Meži—Zaječar		862	962
71	Državna meja pri Subotici (proti Čikeriji)—Sremska Mitroviča .	194	192
71	Državna meja pri Subotici (proti Kelebiji)—Sušak		629	639
71	Državna meja pri Subotici (proti Kelebiji)—Trebnje		558	568
71	Državna meja pri Subotici (proti Kelebiji)—Zagreb, gl. kol., in Zagreb—Sava		400	410
71	Državna meja pri Sušaku—Vukovar 		617	517
71	Duga Peca—Velika Piami . .	593	594
72	Fužine—Vinkovci		445	455
72	Gjeneralski Stol—Stalač .	.	.	695	697
72	(Kaštel) Gomilica—Vražogmac .	1165	1155
72	Gomirje—Subotica		537	527
72	Gornje Dubrave—Vukovar .	.	380	379
73	Jastrebarsko—Vražogrnac . .	744	764
74	Kambelovac—Veles		1373	1374
74	Klis—Vukovar		761	751
74	Klis—Zelenika			1320
74	Kobišnica—Sušak	....	914	1014
75	Kukuzovac—Subotica . . . .	564	895
75	Labin—Vukovar		705	695
76	Lepenički most—Split ....	1112	1212
76	Lič—Striživojna Vrpolje . . .	430	429
76	Ličko Lešde—Sonta	....	505	515
76	Lipovec—Vukovar		505	495
76	Ljutomer—Vukovar	....	599	499
76	Loka—Zaječar		860	793
76	Lokve—illsora		369	475
76	Lokve—Veles		1021	1127
76	Lokve—Velika Plana . . . .	600	706
76	Lokve—Vinkovci		340	446
76	Lokve—Vražogrnac		801	907
76	Lokve—Vukova^			464
76	Lokve—Zaječar		790	899
76	Lokve—Zavidoviči		416	522,
76	Lokve—Zelenika		927	1033
76	Lokve—Žednik		493	599
77	Lužani-Malino—Vražogrnac . .	617	550
77	Lužani-Malino-—Zaječar	. . .	609	542
77	Majur—iStalač		545	555
77	Mala Ivanča—Šibenik .	.	.	.	896	886
78 78 78 78	Mokra gora—Zaprešič	. . . Nemila-Trebnje	 "va KjH'ela Vatrina—Veles . • 1 va Kapela Vatrina—Vražo-	447 546 799	647 540 776
	grnac . .	623	556
78 79	Nova Kapela Vatri,,a-Zaječar Ogulin—Šid	...	;|ecaT	615 319	548 419
79	Ogulin—Zavidoviči .	445	455
79	Potrovaradin—Šibenik .	895	825
80	Polje—Zagreb, gl. kol., in Za-		
	greh—Sava		243	234
80	Požega'—Sunja		636	572
80	Požega—Trebnje		867	803
81	PrimorskoVrpoljo+—Velika Plana	1030	930
81	Primorsko Vrpolje—Vinkovci .	770	670
81	Primorsko Vrpolje—Vražogrnac 1231		1131
Popravi naj se
Stran	Relacija		raz-	v raz-
		dalja	daljo
81	Primorsko Vrpolje—Vukovar .	788	688
81	Primorsko Vrpolje—-Zavidoviči .	846	746
81	Primorsko Vrpolje—Zelenika	1357	1257
81	Primorsko Vrpolje—Žednik . .	923	823
81	Rakovica—Šibenik		895	855
81	Rečica ob Paki—Veles . • ■	1064	1074
82	Sikirevci—Sunja		187	177
83	Srpske Moravice—Somibor . .	474	484
83	Srpske Moravice—Sonta . . •	451	461
83	Srpske Moravice—Sremska Mi-		
	trovica		473	483
83	Srpske Moravice—Stalač . . •	715	755
83	Srpske	Moravice—Striživojna		
	Vrpolje			376
83	Srpske Moravice—Subotica • •	533	543
83	Srpske Moravice—Šid ....	439	449
83	Srpske Moravice—Topčider . •	570	580
83	Srpske Moravice—Uskoplje . .	909	919
84	Stup—-Split		825	925
84	Sveta Klara—Usora	....	289	292
84	Sveta Klara—Veles	....	941!	944
84	Sveta Klara—Velika Plana . •	520	523
84	Sveta Klara—Vinkovci . . .	260	263
84	Sveta Klara—Vražogrnac	. •	721	724
84	Sveta Klara—Vukovar	. . •	278	281
84	Sveta Klara—Zaječar . . . •	713	716
84	Sveta Klara—-Zavidoviči . . .	336	339
84	Sveta Klara—Zelenika	. ■ •	847	850
84	Sveta Klara—Žednik ....	413	497
84	Št. Ilj—Sremska Mitroviča . .	226	526
84	Št. Janž na Dolenjskem—Srem-		
	ska Mitroviča		225	525
84	Št. Rupert-Rakovnik—Vražo-		
	grnac			900
84	Št. Vid pri Stični-—Vražogrnac .	906	904
85	štavica—Sušak		775	778
85	Štore—V eles		1066	1056
85'	Trzin—Sombor		498	497
85	Trzin—Sonta			474
85	Trzin—Sremska Mitroviča .• •	497	496
85	Trzin—IStalač		769	768
85	Trzin—Striživojna Vrpolje . .	390	389
85	Trzin—Subotica			556
85	Trzin—Šid		463	462
85	Trzin Topčider			593
85	Trzin—.Uskoplje			932
86	Veljkov o—Sunja			708	703
86	Vitkovac—Trebnje		787	797
86	Vodinci—-Šibenik		654	664
87	Vrbova—Topčider		270	1 —i
87	Vuhred-Marenberg—Veles	. .	1173	1163
88	Zuniče—Trebnje		915	912
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 3. februarja 1927.; M. S. br. 2581.
76,
Prevoz neoluščenega riža v Madžarsko.*
Gospod minister za promet je odobril, da se računi za prevoz neoluščenega riža z Reke (Fiume) čez državno mejo pri Koprivnici za Madžarsko voznina po naslednjih znižanih stavkih, in sicer:
a)	1530 par za 100 kg, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg in se vrši provoz v 1 Oton skl h vagonih;
b)	1330 par za 100 kg, če so plača voznina za 15.000 kg in se vrši prevoz v IStonskih vagonih.
Pogoji so:
1.	) Najmanjša količina mora znašati 10.000 ton v enem letu, t. j. od dne 1. januarja 1927.
2.	) Ta ugodnost se uporablja tudi s kartiranjem, če se položi pri direkciji državnih železnic v Zagrebu kavcija 000.000 dinarjev v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Čim se dokaže, da se je pogojena količina prevozila, so kavcija vrne.
3.	) Kot pošiljatelj vse pogojene količine mora biti v tovornem listu zapisana ista oseba.
4.	) Zahtevo za povračilo so morajo predložiti najtesneje do dne 30. junija 1928. direkciji državnih železnic v Zagrebu.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 11. februarja 1927.; M. S. br. 37.163/26.
* «Službene Novine kraljevine Srba, HrvaU i Slovenaca» z dne 19. februarja 1927., št. 38/V1I1.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. br. 133.
izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 14. do dne 20. februarja 1927.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Kočevje: Turjak (Rašica 1 dvorec).
Garje konj.
Krško: Čatež (Velike Malence 1 dvorec). -Svinjska kuga.
Kočevje: Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Breže 1 dvorec). Krško: Šmarjeta (Zalog 1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec).
V Ljubljani, dne 24. februarja 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 488/27.
Razglas.
Po naredbi ministrstva pravde z dne 19. februarja 1927., št. 8993, se določajo stroški za preskrbo, stražo in upravo kaznilnic v Sloveniji za leto 1927. za enega kaznjenca in en dan: za moško kaznilnico v Maribora po . 17 Din 50 p (sedemnajst dinarjev 5%oo), za žensko kaznilnico in prisilno delavnico v Begunjah pri Lescah po . . 9 Din 50 p (devet dinarjev “%oo).
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 23. februarja 1927.
Preds. 1067—16/22—57.	430 3—1
Razglas o licitaciji.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika se razpisuje na dan
2.	a pr i 1 a 1 92 7.
ob enajstih pismena ofertna licitacija za dobavo 22.000 kg črnega in 1200 kg belega kruha ljubljanski jetniščnici v času od dne 1. maja približno do dne 31. oktobra 1927.
Licitacija se bo vršila v pisarni jetniščničnoga ravnatelja v Ljubljani, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo kruha ponudnika N. N.», morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije od 10. do 11. ure v roke predsedniku družbene komisije.
Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na družbeno pogoje, ter mora položiti do dno 1. aprila 1927. ob 12. uri pri blagajni jetnišč-nične uprave v Ljubljani predpisano kavcijo, ki znaša 5 %, za tuje državljane pa 10 % skupne vrednosti razpisano dobave.
Kavcija se mora potožiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu). O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično potrdilo, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Obenem, toda posebe, se mora predložiti predsedniku družbene komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovsko-obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je dražitelj plačal davek za tekoče trimesečje.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Zlasti se ilicitanti opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje nabavo in da pristajajo, dražiti po njih.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. februarja 1927.
Proglasitve za mrtve.	426
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Kos, rojen dne 9. maja 1883., posestnikov sin v Loki št. 17, občina Orehovica.	Odšel začetkom svetovne vojne s 6. stotnijo 17. pehotnega polka na rusko bojišče ter v prvih bojih baje padel; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Mati Marija Kos, posestnikova žena v Loki št. 17.	—	18. 1. 1927.; T 34/26-4.	
Janez Golobič, rojen dne 22. decembra 1896., posestnik na Brezju št. 3.	Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil ujet in pisal samo enkrat; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Ana Nampelj, vdova Golobič, posestnica na Brezju št. 3.	—	18. 1. 1927.; T 26/26-5.	
Ignacij Ceglar, rojen dne 6. avgusta 1871., posestnik v Ripljah št. 1.	Odšel leta 1916. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil ujet in baje čez dve leti v ujetništvu' umrl.	Žena Marija Ceglar, posestnikova žena v Ripljah št. 1.	—	25. 1. 1927.; T 1/27-1.	C/l n> *0	1
Peter Plnter, rojen dne 22. februarja 1881., kočar na Grčvrhu št. 21.	Odšel začetkom svetovne vojne na rusko bojišče in tam baje padel; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Žena Jožefa Pinter, kočarica na Grčvrhu št.21.	—	28. 1. 1927.; T 33/26-9.	nT 3 CT	; 3 S
Ignacij Kek, rojen dne 28. marca 1881., pomožni jetniški paznik v Novem mestu.	Odšel ob splošni mobilizaciji na rusko bojišče, prišel v ujetništvo v Skobeljev, kjer baje dne 13. decembra 1915. umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Adolf Grom, sodni oficial v Novem mestu.	Adolf Grom, sodni oficial v Novem mestu.	5. 2. 1927.; T 2/27-5.	to
Janez Zajc, rojen dne 23. septembra 1895., posestnikov sin v Žaljni št. 9.	Odšel leta 1915. na italijansko bojišče in pisal samo enkrat; od takrat ni več glasu o njem.	Oče Janez Zajc, posestnik v Žaljni št. 9.	—	21. 2. 1927.; T 5/27-3.	
Franc Mrhar, rojen dne 21. novembra 1897., užitkaričin sin v Kotu št. 8.	Odšel leta 1917. na italijansko bojišče ter zadnjič pisal meseca novembra 1917.; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Magdalena Mrhar, užitkarica v Kotu št. 8.	-	21. 2. 1927.; T 6/27—3.	
S 35/26—64.	434
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Alojzij Grohar, posestnik in trgovec z lesom v Št. Gotardu št. 12.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilili poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se je določil narok na dan 15. marca. 1927. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče na Brdu,
dne 21. februarja 1927.
77.
Direktni blagovni promet med postajami poljskih železnic (s postajami Poljske Gorenje Šlezije in svobodnega mesta Gdanskega vred) na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani.*
V	tarifnem obvestilu za omenjeni direktni blagovni promet, razglašenem v «Službenih Novinah» št. 271/LXVJI z dne 27. novembra 1926.,** naj se izvrše te-le izpremembe:
V	oddelku II., točki 3), «Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.)», naj se postavi za prvim odstavkom novi odstavek:
Pri pošiljkah premoga se ne smejo predpisovati nemško-švicarske obmejne prehodne postaje: Lindau-Iteutin, Lindau - Stadt, Friedrichshafen, Konstanz, Singen (Hohentwiel), Schaffhausen, Waldshut.
V	seznamku obmejnih prehodnih postaj je treba postaviti v oddelku e) pri nemško-švicarskih obmejnih prehodnih postajah, ki so te-le: Lindau-Routin, Lindau-Stadt, Friedrichshafen, Konstanz, Singen (Hohentwiel), Schaffhausen, Waldshut, znak t z nastopno pripombo pod črto: t Za pošiljke premoga prehod ni dopuščen.
To dopolnitve veljajo od dne 1. januarja 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 20. januarja 1927.; G. D. br. 2212/27.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
** Uradni list z dne 13. decembra 1926., št. 439/
78
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami bolgarskih železnic na eni strani in postajami a) madžarskih, b) avstrijskih, c) češkoslovaških in č) poljskih železnic na drugi strani v prevozu čez vsa vpoštevna pota ad a) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunije; ad b) kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Poljske; ad c) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije, Madžarske, Avstrije in Poljske; ad č) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije, Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije.*
I. Obče reglementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne
l.	februarja 1927. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremembami in dodatki in enotnimi dodatnimi odredbami vred, kolikor niso določeni 'v naslednjih točkah odstopki.
II. Posebne reglementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od prevoza (člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1-, odstavku 2 (2) izvršit-venih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi ob pogojih (točke 1 do 4) enotnih dodatnih odredb člena 3.
m.	k., da jo jamstvo železnice ob izgubi ali manjku omejeno na 10 zlatih frankov za 1 kg (1 zlati frank
= ----- dolarjev Združenih ameriških držav).
6-18
2) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu obmejne prehodne postaje od ene države do druge. (Glej seznamek obmejnih prehodnih postaj.)
Če je predpisana za del prevoznega pota uporaba direktne tarife, je treba navesti obmejne prehodne postaje po dotični tarifi.
Navedbe v tovornem listu in pošiljateljeve izjave morajo biti spisane v latinici.
3) Odgovornost za navedbe v tovornem listu
(člen 7. m. k.).
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog tega, ker je ime namembne postaje označeno nepravilno ali ker se ni vzela v poštev njena pravica odpravljanja.
4)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Če se ugotovi na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
5)	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, na podstavi veljavnih tarif.
Železnica mora uporabiti za del prevoznega pota zvezno tarifo samo, če je pošiljatelj, ko je navedel del pota, za katerega zahteva računanje voznine po zvezni tarifi, v tovornem listu izrečno predpisal uporabo dotične tarife in če je izpolnil vse predpisane pogoje.
6)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopuščene samo do meje (obmejne postaje) prodajne države ali pa do nadaljnje državne meje (obmejne postaje). Vnaprejšnje plačilo izvestne vsote ni dopuščeno.
Če se morajo voznina in druge pristojbine pre-računiti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja. Preračunje-valni tečaj določi železniška uprava, ki preračunava.
7)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Ad a). Povzetja in predjemi so dopuščeni samo i v valuti predajne države.
Ad b) in c). Povzetja in predjemi so dopuščeni samo v valuti predajne države.
V provozu skozi Poljsko povzetja in predjemi niso dopuščeni.
Ad a) do č). Če se morajo povzetja in predjemi preračuniti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja. Preračunje-valni tečaj določi železniška uprava, ki preračunava.
Ad č). Povzetja in predjemi niso dopuščeni.
8) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dodatni roki udeleženih železnic.
9) Naknadne naredbe pošiljateljeve (člen 15. m. k.).
Naknadne naredbe pošiljateljeve so dopuščene, kolikor ne nasprotujejo carinskim, davčnim ali policijskim predpisom.
10)	Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora navesti v valuti predajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi po tarifah udeleženih železnic od postaje in do njo (obmejne prehodno postaje). Najmanjša pristojbina se računi samo za skupni pot. Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša Vi %o deklariranega zneska za vsakih začetih 10 km.
Da se izračuni pristojbina za zavarovanje dostavnega roka, se preračuni vsota za zavarovanje dostavnega roka v ono valuto, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju. Za preračunavanje je odločilen uradni železniški tečaj onega dne, ko se voznina izračunava. Preračunjcvalni točaj določi železniška uprava, ki preračunava.
III. Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstitcljeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
2)	O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
3)	Na privatnih vozovih je treba napisati: označbo lastnine one železnice, v katero vozovje so uvrščeni, serijo (vrsto), če jo to železnica predpisala, številko in nad številko znak P, uvrstiteljovo firmo, domicilno postajo in blago, ki se smo tovoriti.
4)	Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so po oznamenilu na vozu namenjeni. Privatnih voz ni dopustno uporabljati za
prevoz drugega blaga, razen onega, ki je navedeno v točki 13).
5)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
6)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Toda glej točki
7)	in 8).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
7)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati prodajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler so vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene, po tej tarifi.
8)	Prejemnik pošiljke, ki jo prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji točke 7), prvega odstavka.
9)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Ue uvrstitelj v 8 dneh no razpolaga po tovornem listu s privatnim vozom, ki mu ga jo dala železnica na razpolago po popravi, izvršeni v železniški delavnici, ima železnica pravico, po preteku tega roka poslati privatni voz na domicilno postajo v imenu uvrstiteljevem in ob njegovih stroških.
Te odredbe se ne uporabljajo na privatne vozove,
pohištvo, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak.
14)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
15)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji. Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati pošiljke praznih privatnih voz z izdatki v gotovini in s povzetji.
16)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah tarif, ki se uporabljajo (lokalnih ali zveznih).
17)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejenmik.
18)	Drugače pa veljajo odredbe v oddelkih I. in II. te tarife.
Seznamek obmejnih prehodnih postaj.
a)	Jugoslovansko-bolgarski obmejni
prehodni postaji: Jugoslovanska:	Bolgarska:
Caribrod	Dragoman
b)	Bolgarsko- romunski obmejni pre-
hodni postaji:
Bolgarska:	Romunska:
Oborište	Bazargic
c)	Jugoslovansko -madžarske obmej-
ne prehodne postaje: Jugoslovanske:	Madžarske:
Kotoriba	Murakeresztür
Koprivnica	Gyčkčnyes
Virovitica	Bares
Beli Manastir	Magyarböly
Subotica	Kelebia
Horgoš	Röszke
Banatsko Arandjelovo Szöreg
hodne postaje:
Madžarske:	' Romunske:
Nyiräbräny	Dealul lui Bran
Biharkeresztes	Episcopia-Bihor
Kötegyän	Salonta Mare
Lököshdza	’	Kurtici
e)	Avstrijsko-madžar-ske obmejne prehodne postaje:
ki so na privatnih tirih.
10)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je pre- 'i) M a d ž a r s k o - r o mu n s k,e obmejne p r e -koračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
Ce se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
11)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
Železnica ne prevzema, če postane ureditev privatnega voza nerabna, nobeno odgovornosti no za izgubo ne za manjek ali poškodbo blaga, ki je nastala zaradi nesposobnosti vozovnih ureditev.
121 Če se prevoz privatnega voza prekine zaradi poprave ali progleda, teče dostavni rok v tem času samo, ako je krivda železnice dokazana.
Če se mora pošiljka pretovoriti, mora dati pošiljatelj po predhodnem obvestilu potrebne naredbe.'
Če pošiljatelj ne da potrebnih naredb ali če preti nevarnost, jo železnica upravičena, brez formalnosti izvršiti pretovoritev ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost.
13) V privatnih vozovih se smejo samo prevažati:
i)	P o 1 j s k o - r o m u n s k i obmejni jbr e -hodni postaji:
Poljska:	Romunska:
gniatyn-Zalucze	Grigore Ghica Vodä
j)	Jugoslovansko -avstrijske obmejne prehodne postaje:
Jugoslovanske: Jesenice Prevalje Dravograd-Meža Maribor gl. k.
Gornja Radgona
Avstrijske:
Rosenbach
Bleiburg
Lavamünd
Spielfeld-Strass
Radkersburg
k)	Avstrijsko-češk oslo vaške obm[ej-ne prehodne postaje:
Avstrijske:	Češkoslovaške:
Summerau
Gmünd
Unter-Retzbach
Laa a. d. Thaya
Wildendümbach
Bernhardsthal
Marchegg
Kittsee
Horni Dvofištč Českč Yelenice Slavonice CSD Satov
Hevlin nad Dyji
Novosedly-Drnoholec
Bfeclav
Devinskä Novä Ves Petržalka
1)	Nemško-češkoslovaške obmejne prehodne postaje:
Avstrijske:
Nickelsdorf
Pamhagen
Baumgarten
Loipersbach-Schattendorf
Deutsch-Kreuz
Lutzmannsburg
Rattersdorf-Liebing
Rechnitz
Strem
Mogersdorf
Madžarske: Hegyeshalom Meksziköpuszta Sopron Gy. S. E.V. Ägfalva Harka-Kophäza Vis
Köszeg
Torony
Pinkamindszent Szentgotthärd ‘
Nemške:
Oderberg
Kuchelna
Troppau Dt. Reichsb.
Jägerndorf
Ziegenhals
Heinersdorf (Oberschles.)
Mittelwalde Mittelsteine Halbstadt Liebau (Schlesien)
Polaun
Heinersdorf a. d. Tafelfichte Seidenberg
Hermsdorf bei Friedland
Reichenberg
Warnsdorf
Eborsbach (Sachsen)
Sebnitz
Tetschen
Bodenbach
Moldau
Reitzenhain
Weipert
J ohanngeorgenstadt Klingenthal Franzensbad Eger
Furth im Wald
Eisenstein
Haidmühle
A. V privatnih kote Inih vozovih.
Katero blago se sme prevažati v privatnih kotel-nih vozovih, odrejajo predpisi predajne železnice.
R- V ostalih privatnih vozovih.
V ostalih privatnih vozovih so smejo prevažati: vmo,
sadje, prcsno.(vštevSi južnw sadjo)) kisline, ce je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajeno, konji in mule,
kolači iz kokosa, kolači iz kopre, maslo, margarin, rastlinska mast, jedilna mast, umetna in mast iz kokosa, maslo iz kokosa,
meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda,
f)	Madžar sko-češkoslovaške obmejne
prehodne postaje:
Petržalka
Komdrom
Szob
Dregelypalank*
Ipolytarnöcz*
Somosköüjfalu
Banrćve
Turna nad Bodvou Hidasnćmeti Slovenskć N ove Mesto Čop
g)	J u g o s 1 o v a n s k o - r o m u n s k e obmejne
prehodne postaje:
Jugoslovanske:	Romunske:
Velika Kikinda	Jimbolia
Jaša Tomič	Cruceni
Vršac gl. k.	Stamora-Moravita
h)	Č e š k o s 1 o v a š k o - r o m u n s k i obmejni
prehodni postaj i:
Češkoslovaška:	Romunska:
Čemy Ardov	Halmei
Češkoslovaške: Bohumin ČSD Chuchelna Opava Krnov ČSD Hlucholazy Hynčice v Hornim Slezsku
Mezilesi v Kladsku
Stfedni Stčnava *
Mezimčsti
Libava
Polubny ČSD
Jindfichovice pod Smrkem
Seidenberg
Hefmanice u Frydlantu
Liberec ČSD
Varnsdorf
Ebersbach v Sasku
Sebnice
Dččin
Podmokly ČSD Moldava v Čechach ČSD Reitzenhain ČSD Vejprty ČSD J ohanngeorgenstadt Klingenthal ČSD Františkovy Laznč Cheb
Brod nad Lesy Zeleznd Ruda Haidmühle
* Sami) za prehod vozovnih tovorov.
m)	Ceškoslovaško-p oljske obmejne prehodne postaje:
Petroviče u Bohumina Česky Tešin Zwardoh Suchd Hora Orlov Plaveč n. P.
Medzi Laborce Lawoczne
n)	Nemško-poljske obmejne prehodne postaje:
Nemške:
Gross Boschpol Firchau
Schneidemühle (Zollbhf.)
Kreuz
Neu-Bentschen Fraustadt Wehrse Korsenz Freyhan Gostau Pluder Cziasnau Brynnek
Beuthen (Oberschles.)
Stadtwald
Beuthen (Oberschles.)
Hauptbhf.
Borsigwerk
Poljske: Strzebielino Mošnica Koszary Drawski Mlyn Zbgszyh Lasowice Rawicz (Wehrse) Rawicz (Korsenz) Zduny Leka
Pawonköw
Lubliniec
Strzybnica
Rojca
Chorzöw
Chebzie
Nemške:	Poljske:
Hindenburg	(Oberschles.)	Ruda Sl.
Poremba	Wolfgang
Sosnitea (Makoszuwa)	Makoszowy
Sosnitza (Przyszowice)	Przyszowice
Nensa	Sumina
Annaberg (Oberschles.)	Olza
0
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 34. januarja 1927.; G. D. br. 4752/27.
79.
Direktni blagovni promet med postajami bolgarskih državnih železnic in postajami državnih železnic kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev.*
V tarifnem obvestilu, razglašenem v «Službenih Novinah» št. 172/XLVIII z dne 31. julija 1926.,"=* naj se prečrta v oddelku H., točki 12), «Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.)» dosedanja posebna reglementarna odredba in naj se nadomesti z nastopno odredbo:
«Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora navesti v valuti prodajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi na podstavi tarif udeleženih železnic od meje in do meje (obmejne prehodne postaje). Najmanjša pristojbina so računi samo za skupni pot. Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša Vi %o deklariranega zneska za vsakih začetih 10 km.
Da se izračuni pristojbina za zavarovanje dostavnega roka, se preračuni vsota za zavarovanje dostavnega roka v ono valuto, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju. Za preračunavanje je odločilen uradni železniški tečaj onega dne, ko se voznina računi. Preračunjcvalni tečaj določa železniška uprava, ki preračunava.»
Ta izprememba velja od dne 15. februarja 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 7. februarja 1927.; G. D. br. 8826/27.
80
Izprememba v seznamku skupnih češko-slovaško-madžarskih obmejnih prehodnih postaj.*
V nastopnem direktnem blagovnem prometu naj se izpremene skupne češkoslovaško-madžarske obmejne prehodne postaje, kakor jo spodaj navedeno:
1.	) Direktni blagovni promet med postajami češkoslovaških železnic na eni strani in postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani («Službene Novine» št. 49/xrv z dne 4. marca 1926.).* 1
2.	) Direktni blagovni promet med postajami nemških in saarskih železnic na eni strani in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani («Službene Novine» št. 69/XIX z dne 27. marca 1926.).2 3
3.	) Direktni blagovni promet med Francijo, Belgijo, Luxemburgom kakor tudi saarskim okrožjem v provozu skozi Francijo na eni strani in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno kraljevino Madžarsko, na drugi strani («Službene Novine» št. 69/XJX z dne 27. marca 1926.).8
4.	) Direktni blagovni promet med postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami republike Poljske (z vštetimi postajami v območju svobodnega mesta Gdanskega) na drugi strani («Službene Novine» št. 86/ /XXV z dne 17. aprila 1926.).4 *
5.	) Direktni blagovni promet med republiko Češkoslovaško na eni strani in kraljevino Italijo na drugi strani («Službene Nevine» št. 86/XXV z dne 17. aprila 1926.).6
6.	) Direktni blagovni promet med Francijo, Belgijo in Luxemburgom kakor tudi saarskim okrožjem
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
** Uradni list z dne 9. avgusta 1926., št. 322/72.
1 Uradni list z dne 11. marca 1926., št. 116/23. —
2	Uradni	list	z	dne	3.	aprila	1926.,	št.	139/31.	—
3	Uradni	list	z	dne	8.	aprila	1926.,	št.	143/32.	—
4	Uradni	list	z	dne 30.	aprila	1926.,	št.	175/40.	—
B	Uradni	list	z	dno	18. maja	1926.,	št.	215/46.
v provozu skozi Francijo na eni strani in kraljevino Romunijo na drugi strani («Službene Novine št. 208/ /LV z dne 15. septembra 1926.).°
7.	) Direktni blagovni promet med postajami kraljevino Romunije na eni strani in postajami švicarskih železnic na drugi strani («Službene Novine» št. 208/LV z dne 15. septembra 1926.).7
8.	) Direktni blagovni promet med postajami poljskih železnic (z vštetimi postajami Poljske Gorenjo Šlezije in svobodnega mesta Gdanskega) na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani («Službene Novine» št. 271/LXVH z dne 27. novembra 1926.).8
9.	) Direktni blagovni promet med postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami kraljevine Danske, Norveške in Švedske na drugi strani («Službene Novins» št. 278/LXIX z dne 7. decembra 1926.):°
Peteržalka.
Komärom.
Szob.
Drägelypalank.1
Ipolytarnöcz.1
Salgötarjiin.
Banreve.
Tomanädaska-Turna nad Bodvou.
Hidasnementi.
Slovenskč Novč Mesto.
Čop.
To velja takoj.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 17. januarja 1927.; G. D. K. O. br. 12.858/26.
81.
Ugodnost za nove lokomotive in vagone iz Francije in Belgije.*
Tarifno obvestilo K. O. br. 3004 z dne 31. marca 1926., razglašeno v «Službenih Novinah» št. 79/XXIII z dne 9. aprila 1926.,** naj se dopolni v poslednjem odstavku za besedami: «Službenih Novinah» z besedami: «do dne 31. decembra 1926.».
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 1. februarja 1927.; K. 0. br. 10.774/26.
Št. 314.	3—2
Razpis.
Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na juri-dični fakulteti v Ljubljani docenturo za rimsko pravo.
Kompetenti naj pošljejo prijave rektoratu univerze v Ljubljani do dno
3 1. m a r c a 1 9 2 7.
Prijave je treba opremiti s prilogami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in eventualnimi strokovnimi spisi.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 18. februarja 1927.
Rektor: Lukman s. r.
Št. 285.	417 3—2
Skrajšani razpis adaptacijskih del na državnih posestvih v Pekrah in v Kapeli.
Po nalogu ministrstva za poljedelstvo in vode št. 43.926/V z dne 10. februarja 1927. razpisuje gradbena sekcija v Mariboru I. javno pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom na ponedeljek dne 21. marca 1927., in sicer za adaptacijska dela: 1.) na državnem posestvu v Pekrah v skupnem znesku 88.974 Din 95 p in 2.) na državnem posestvu v Kapeli v skupnem znesku 86.701 Din 55 p.
u Uradni list z dne 2. oktobra 1926., št. 370/90. —
7	Uradni list z dne 28. septembra 1926., št. 365/88. —
8	Uradni list z dne 13. decembra 1926., št. 439/114. — " Uradni list z dne 14. decembra 1926., št. 443/115.
1 Sedaj za prevoz kosovnega blaga še ni otvor-jena.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. februarja 1927., št. 32/VI.
** Uradni list z dne 16. aprila 1926., št. 159/35.
Vsi interesenti se opozarjajo na podrobni razpis te ofertne licitacije v Uradnem listu 22 z dne 24. februarja 1927.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dno 22. februarja 1927.
Št. 1143/11.	413 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 100 m8 smrekovih ali borovih plohov s premerom 25 do 55 cm.
Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 14. marca 1927.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. februarja 1927.
Razne objave.
Št. 3799/1927.	432
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44, II. nadstropje, se bo vršila dne 15. marca 1 927. ob desetih pismena ofertalna licitacija
1.	) za kamenoseška dela iz marmorja,
2.	) za keramična dola,
3.	) za mizarska dela iz hrastovega lesa
pri novi zgradbi osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu v Mihanovićevi ulici.
Ponudbe se morajo glasiti na skupna dela, po poedini stroki naveden v stroškovniku; v stroškovnik se morajo uvrstiti edinične cene. Cene morajo biti svojeročno zapisane, dotične skupne cene točno pomnožene in seštete, končna vsota pa mora biti zapisana s številkami in črkami.
Ponudbe je treba opremiti s kolkom za 100 Din ter jih izročiti v zapečatenem zavitku do označenega roka v vložišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na zavitek jo treba zapisati:
«Ponudba za.................dela po licitacijskem
razglasu št. 3799/1927.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, 10 % pa za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zgrebu in vročiti potrdilo o tem komisiji, preden se začno odpirati ponudbe.
Za jamčevino lahko služijo: 1.) novinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina; 2.) državni vrednostni papirji, računjeni po nominali; 3.) vložna knjižica Državne hipotekarne banke, zastavnice ali komunalne obvoznice, ki jih je proglasil minister za finance za sposobne kot kavcijo in jim priznal pupilarno varnost, vso po kurzni vrednosti, toda ne preko nominale; končno 4.) garancijsko pismo prvovrstnega denarnega zavoda, registrirano pri generalnem inspektoratu ministrstva za finance, samo kot j začasna kavcija, ki se mora v osmih dneh zamenjati za eno izmed ostalih omenjenih kavcij.
Komur ostanejo dola, mora to jamčevino ob podpisu pogodbe zvišati na 10 % (inozemci na 20%) proračunjene vsote.
Ponudbi morajo priložiti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo ■svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata o pravici, da se smo udeleževati javnih licitacij.
Zaslužek so bo izplačeval na priznanice, opremljene s kolkom za 0-5 % one vsote, ki se dvigne; pri končnem obračunu pa plača podjetnik 2 % pogojene vsote kot državno pristojbino za pravni posel.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, in ponudbe, ki prispejo naknadno ali brzojavno, se ne bodo jemale v poštev.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nj zavezan, sprejeti najcenejšo ponudbe, tor si pridržuje pravico, oddati poedine postavke raznih del po svoji izprevidnosti.
Podrobne in dražbene pogoje dobivajo dražitelji za vsa dela pri upravitelju pomožnih uradov osred-1 njega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu za 25 Din, za mizarska dela pa za 30 Din.
Dokler teče razpis, dobivajo interesenti eventualna potrebna pojasnila pri arhitektu R. Lubynskom v Zagrebu, Račkoga ulica br. 7 c, vsak dan med 8. in 10. uro.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 17. februarja 1927.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.