Naši dopisi.
Iz Igub^jane. — iz deželnega odbora. Deželni odbor je imenoval za člane okrajnih cestnih odborov, in sicer:
za skladovni okraj Kamniški: g. Andreja Mejača, posestnika v Komendi, in g. Karola Prelesnika, župana v Stahovci, občine Županje Njive ;
za skladovni okraj Brdski: g. Feliksa Sta-reta, grajščaka v Kolovci, in g. Frančiška Cererja, posestnika v Blagovici.
Mesto asistenta na kirurgičnem oddelku deželne bolnice, katero je deželni zbor ustanovil v zadnjem zasedanji, podelil je deželni odbor dr. Edo Šlajmerju, ki je bil do sedaj  asistent  na   kirurgični kliniki v Gradci.
Sledeče službe okrožnih zdravnikov so razpisane: Senožeče z 800 gld., Kočevska Reka z 800 gld., Železniki z 800 gld., Šmarje z 800 gld., Lož z 800 gld.. Bohinjska Bistrica z 800 gld., Trebnje z 700 gld. in Radovljica z 600 gld.
Deželni odbor dovolil je na podstivi zakona z dne 11. maja 1888, dež. zak. št. 14, (§ 79. občinskega reda za Kranjsko) pobiranje občinskih priklad v letu 1891. sledečim občinam :
V  Postojiuskem okraji. Knežak na neposrednji davek po davčnih občinah Knežak, Beč in Koritnica 5 7o za občinske potrebščine, 5 % za šolske potrebščine in 12 % za popravo cerkve v Knežaku, po davčni občini Juršice 5 % za občinske potrebščine in 12 7o za popravo cerkve v Knežaku. Vrhu tega je dovoljeno za občinske potrebščine pobiranje 20 7u priklade na užit-nino, t. j. vino, vinski in sadni mošt in meso, po davčnih občinah. Knežak, Beč, Juršice, Koritnica, Šembije in Podtabor:
Zagorje 20^0 na neposrednje davke za občinske potrebščine.
V  Kočevskem okraji. Gora 207o na neposrednji davek in 20 7o ^^ užitnino za občinske potrebščine.
Gotnica 30 7o na neposrednji davek za občinske, šolske in cerkvene potrebščine.
21    —
22
v Kranjskem okraji. Trata po davčnih občinah. Dolenja Dobrava, Gorenjavas in Hotavlje, izvzemši vasi Suša, Volake in Čabrače na neposrednji davek 8 7o za šolske in cerkvene potrebščine.
Š k o f j a L o k a, 30 7o ^^ neposrednji davek za občinske potrebščine.
Kovor, na neposrednji davek in sicer: po celi občini 5 "/o za občinske potrebščine, po davčnih občinah KoTor, Bistrica, izvzemši vas Bistrico, in Svirče, izvzemši vas Svirče, 45 7o za šolsko zgradbo v Kovorji.
Sorica, po vseh v Sorico všolanih vaseh 15 7o na neposrednji davek za občinske potrebščine in 30 % za šolsko zgradbo v Sorici.
Kranj, 20 7o ^^ užitnino za občinske potrebščine.
V Logaškem okraji. Vojsko, na neposrednji davek 11 7o za občinske potrebščine, 9 7o za šolske potrebščine in 10 7o za pokopališče, vrhu tega 20 7o ^^ užitnino za občinske potrebščine.
(Dalje prihodnjič.)
— Pevsko društvo .,Slavec'^ je imelo te dni svoj občni zbor. Iz poročila blagajnikovega posnemamo, da je bilo dohodkov 1280 gld. 21 kr., stroškov pa 1064 gld. 41 kr., toraj preostaja 215 gld. 80 kr. gotovine v blagajnici. Društvo je lani napravilo nekaj koncertov in tri veče izlete v Maribor, Celje in Vače. Glasbenika gosp. Antona Nedveda je zaradi velikih zaslug njegovih imenovalo častnim članom in vrhu tega priredi o priliki njemu v čast velik koncert. Društvo šteje sedaj skoraj 200 udov. Novemu odboru je zopet načelnik in predsednik velezaslužni gospod Ignacij Valentinčič.
—  Na vsej zemlji izhaja okoli 43.000 časnikov, in sicer v združenih državah Severno-ameriških 17.000, na Angleškem 6000, na Nemškem 5500, na Francoskem 5000, na Laškem 1400, na Avstrijskem 1200, na Ruskem 800, na Holandskem in v Belgiji 600, na Japanskem 2000. Newjorškega časnika ,,The World'' izhaja vsako leto po 100 miMjonov izvodov.
—  C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije razpošilja statistične izkaze avstrijsKega tobačnega monopola za leto 1889. Iz teh priobčimo naslednje: 1.) pri glavnem ravnateljstvu je 65 uradnikov, ki dobe na leto plače vkup 122.450 gld.; 2.) v tovarnah in drugih uradih je 299 uradnikov s skupno letno plačo 332.520 gld.; 3) slug in poslovodij bilo je 200 in so dobili plače 82.263 gld.; 4.) delavcev in delavk imeli so 1889. leta 32.888; 5.) bolniške naprave za delavce imele so koncem leta 488.547 gld. 77'5 kr. premoženja po kurzni vrednosti; 6.) zbolelo je delavcev in delavk 20.024, umrlo pa 484, v ljubljanski tovarni bilo je 16 uradnikov 7 slug in poslovodij, 2048 delavcev in delavk, premoženje bolniške uaprave znašalo je po kurzni vrednosti 12.902 gld. 75 kr., zbolelo je delavcev in delavk 1110 iu umrlo 44. V Galiciji, južnem Tirolskem, Dalmaciji in od kralj, ogrske tobačne režije se je tobačnega perja, dobilo 286.407«^ metriških centov za 5,440.595 gld. 79 kr., inozemskega tobačnega perja se je kupilo 92.213*^^ metriških centov,   inozemsKih   cigar in   cigaret 204 "^^  me-
triških centov in kontrebande tobaka pa 49*'^^ m^triškib centov, vkup tedaj 92.468*^^ metriških centov za 11,618.891 gld. 85-^ kr. Skupaj se tedaj nakupila 378.875^^ metriških centov tozemskega in inozemskega, tobaka in izdelkov za 17,059.487 gld. 64'^ kr. V glavni tobačni tovarni v Ljubljani podelali so inozemskega peja največ, namreč 14.117-®^ metriških centov, od tega odpade na Virgini-cigare 6.585*'* metriških centov; do-^ mačega tobačnega perja so pa v Ljubljani porabili 8.635-^* metriških centov, tedaj vkup 22.753"^^ met. cent. V Ljubljani napravili so 1889. 1. 2.920.^'^ metriških centov tobaka za nos duhana, 9.749*'® metriških centov
v klobasah 818-3^ metriških centov, cigar 99,704.000 ali 5.158'^^ metriških centov. Od teh bilo je finih viržink 82,648.000, vevey 2,050.000 iu kratkih viržink 1.912.000, virginija especial 314.000 itd. Cigaret so v Ljubljani naredili 98,598.90, ki so tehtale 1.161-'^ meterskih centov; od katerih je bilo Sultan 53,228.000, Sport 17,414.000, Stambul 5,124.000 itd. Vsi izdelki glavne tobačne tovarne v Ljubljani 1889. 1. so tehtali 19.808*^^ metriških centov. Prodalo se je vkup tobaka, cigar, cigaret 30,917, 324 kilo za 78,471.075 gld. 16 kr. Na Kranjskem se je prodalo 17 504.130 eigar in 15,937.720 cigaret, tobaka za nos 178*^^ metriškik centov, duhana 4.928'^^ metriških centov. Duhan, tobak za nos, cigare in cigarete na Kranjskem prodane tehtale so 6.141*'*'^ meterskih   centov in skupilo   se je za to 1,167.249 gld.
—  C. kr. deželna vlada kranjska je s posebnim dopisom naznanila trgovski in obrtniški zbornici kranjski da izdaje c. kr. trgovinsko ministerstvo poseben „nazna-nilnik uradnih naredeb o živinskem prometu po želez-^ nicah in njegovi ureditvi vsled živinskih bolezni." (An-zeigeblatt ftir die Verfugungen llber den Viehverkehr auf Eiseubahnen und dessen Regelung aus Anlass von Thierkrankheiten.) — Naznaniinik razglaša kar najhitreje mogoče vse živinarstveuo policijske naredbe ne le avstrijskih oblastev, ampak zlasti tudi obmejnih ob-lastev ter vseh drugih držav evropskih. Iz njega lahko vedno najprej zvedo oblastva, uradi in interesentje vse omejitve ali olajšila v živinskem prometu ter tudi one prometne naredbe, katere se ne neznanjajo s posebnimi ukazi oblastvom in uradom. Priporočati je toraj ta oglasnik vsem interesentom, živinskim zdravnikom in občinam. Stane pa na leto samo 2 gld. Upravništvo njegovo je na Dunaji, I. Wallfischga88e 15.
—  C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo tr-govinski in obrtniški zbornici kranjski, da je c. in kr^ vojno ministerstvo uvedlo pri c. in kr. vojstvu nove štole^ (Schraubstollen). Tisti obrtniki, ki izdelujejo stole, lahko brezplačno dobodo vzorce novih stol ter tudi njih na-riske pri artiljerijskem opravnem skladišči na Duuaji (Artillerie-Zeugs-Depot, Wien.)
—  Leta 1891. bodo v zapor obsojeni plačevali povračila za zvršitev kazenske sodbe pri deželnem sodišči v Ljubljani in okrožnem sodišči v Novem Mestu po 24Vi   ^^' "^   <^^°) P^'i   okrajnih   sodiščih   pod   deželnim
~    23
sodiščem v Ljubjani po 48'/2 kr., pod okrožoim sodiščem v Novem Mestu pa po 50 kr. na dan.
—  Nesreča. Ker je preteklo soboto zvečer razsajala burja iu je bil velik veter, morali so na progi Reka-Št. Peter s snežnim plugom pot delati osobnemu vlaku. Zaradi velikega snega pa je obtičal plug, in ker vsiad hudega meteža ni bilo moči videti signalov, trčil je osebni vlaK vanj. Pri tem ste se stroja nekoliko poškodovala, vodja, ki je iz voza skočil, ranil si je nogo, in en potovalec si je poškodoval levo oko.
—  Bolezen. V Pulji na Primorskem razsaja skora mesec   dni   uže   vročinska   bolezen ali mačuh.   Dosedaj
jih je zbolelo 142, umrlo pa 5. Oblastva so takoj ukrenila   potrebne   naredbe,   da   se   bolezen   ne  razpase po deželi.
—  Presvitli cesar je podaril šolski občini Sorici za šolsko zgradbo 200 gld. podpore.
—  Umerla je nadvojvodna Marija Antonija Imaku-lata, hči nadvojvode Karolo Salviitorja in nadvojvodinje Marije Imakulate Klementine, stara komaj 17 let.
—  Splet. Umrl je deželni poslanec dr. Bajamonti, voditelj italijanske stranke v Dalmaciji.
—  Umrl je v Ljubljani deželnega sodišča višji svetovalec v pokoji Rajmund Zhuber pl. Okrog, najstarejši sin slovečega zdravnika dr. Ivana pl. Zhubra.
—   C. kr. obrtni strokovni šoli za lesno industrijo in za umetno vezenje ter šivanje čipk v  Ljubljani sta
letos dovršili svoj drugi tečaj. Kakor se nam poroča, je imela strokovna šola za lesno industrijo v prvem letniku 20, v drugem 16 rednih učencev, poleg teh pa 8 izvanrednih dijakov, to je takih, ki ne obiskujejo vseh predpisanih predmetov, temveč samo one stroke, v katerih se žele posebno izobraziti. Materin jezik je bil vsem učeccem slovenski, vera pa katoliška. Dijaki so imeli dokaj podpor in ustanov ; v preteklem letu je vodstvo razdelilo med nje nad 1500 gld. — pač velika svota, a glede na povsem revne dečke vendar le še premajhna. Učni predmeti so bili naslednji: Veronauk, nemščina, slovenščina, računstvo in geometrija, elementarno prosto risanje, geometrijsko risanje, projektivno risanje in nauk o sencah, risanje po modelih, modelovanje iz gline in vlivanje v gips, lepopisje in praktični pouk v pohišnem ter stavbenem mizarstvu, podobarstvu in strugarstvu. — Na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek je bilo v prvem letniku 22, v drugem 23 rednih učenk, zraven pa 23 izvanrednih gojenk v obeh oddelkih. Pri dveh tretjinah učenk je bila slovenščina materni jezik, pri ostalih pa nemščina. Učili so se naslednji predmeti: J!llementarno risanje, strokovno risanje, prenos vzorov na blago, krojno risanje, krojenje oblik, nemščina, slovenščina, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje in šivanje čipek. Tudi učenke so imele doRaj ustanov, ki 80 znašale od 20 do 80 gld. na leto. Blago katero se |)orabi pri praktičnem delu, daje šola zastonj. Izdelani vzorni prti so  potem   lastnina   učenk,   da  se tidi še v
poznejših letih moraj j ravnati po njih. Na obeh zavodih je z vodjem vred delovalo 9 učnih sU. Razstava šolskih del, katero je vodstvo bilo napravilo koncem minolega šolskega leta v tukajšnji redutni dvorani, je bila lepa priča, kako nadarjena je naša mladina. Človek bi ne verjel, da je mogoče v teku dveh let doseči tolikih vspehov. Razstava pa je tudi pokazala, da se je učiteljski zbor vrlo trudil in bil kos svoji težavni nalogi. — Mladima zavodoma, ki sta pač živa potreba našemu narodu, želimo najlepših rezultatov in obilnega vpliva na naše obrtno gibanje !
— Mraz. Letos je po vsej Evropi nenavadno huda zima. Francoski učenjak Emil Gautier trdi, da je temu kriv „zalivski tok**, ki se pretaka od Mehikanskega zaliva preko Atlantskega morja do visoko na severu ležečega Spicbergen in ravno s svojim toplim vodovjem temperaturo po zahodni Evropi. Od njegove toplote ima Francoska svoje krasno in milo podnebje, Irska pa svojo bujno rast. Zato so nekatera Norveška pristanišča vse leto brez ledu, na pr. najsevernejše raesto na zemlji Hamerfest, katero dobiva tuli drv in drugega lesa po tem toku. Ta topli tok pa ohlade vsako leto ledene gore, ki se nahajajo po polarnih krajih zadi za Izlandijo, Spomladi se namreč ločijo in začno plavati proti vzhodu in zahodu in vplivajo na poletensko temperaturo po Evropi. Ti ledniki plavajo zelo počasi cele tedne in mesece proti zalivskemu toku. Velikokrat se primeri, da v severno Ameriko jadrajoči parniki srečavajo še oktobra in novembra, včasi celo še januvarija meseca ledovje, ki se je ločilo uže spomladi od svojih severnih krajev. Kadar priplavajo v toplo vodovje zalivskega toka, začno se tajati, ali Ker so ogromni in jih ja silno veliko, po-rabijo jako veliko toplote in ohlade zatoraj neizmerno močno topli tok, da ne more več tako blagodejno vplivati na temperaturo zahodne Evrope. Ravno lani pa je bilo zelo veliKo lednikov po polarnih krajih ter so se jako pozno ločili. Odtod letošnja huda zima.