Nekaj iz sadjoreje. II. Kako se sadno drevje po korenlnlcah množi. Kadar sadjorpjec novo drevesnico zasaja, inii rado divjakov priinanjkuje, in dobro je, da si jili zna ua iunogi način zarejati. Kako se drevesca iz koščic iu pešck zarejajo, je vsakemu izurjeneniu sadjorejcu znano. l)a se pa drevesca tudi po koreninicah lahko množijo, morcbiti še marskteri ue ve. Koreninicp sadnih dreves iinajo to lastnost, da mladike poženejo, če jih tako vsadiš, da jili bo saj cn pavvc iz zemIjc gledalo. Koreninica, kolikor je iz zpinlje gleda, postane naj prcd bolj lesena in dobi rudpčkasto in potlej zelenkasto barvo, kakoršna je koža mladega drevesca. Poteni požpne več popkov, iz kterih mladike zrastejo. Kadar so niladičicp že npkoliko odrastle, sp zunaj enp vse porpžpjo, in koreninice večkrat tako močno ženpjo, da se že drugo leto lahko cepijo. Jaz seni tako že veliko veliko sto drevesec izredil iu prav na tanko zapisoval, kako se bojo koreninci obnašali, pa sem se do dobrcga prepričal, da ravno tako radi rastejo in se ravno tako močno vkorpninijo, kakor ppškurji. Sanio oreliov dosilunal še nisem mogel iz koreninic izrediti. Da bojo pa koreninice rastle, ne smeš prpdrobnili sadiii. Tudi koreninice starih dreves, posebno pa kodeljarice ^Fasenvurzeln), niso za rabo, kpr nočpjo močnili korenin narpjali. Xaj boljše koreniuice so sprčne korcninice, ker posebno lppe korenine delajo in rade rastpjo. Močne in ravnc koreninice se IaJiko tudi cppijo, in rastpjo kakor drugi cppljenci. Ako nastopi suša, kadar si koreninice vsadil, jim je trpba primakati, da sp ne posušijo. Kadar tpdaj drevesca v drevesnici prpsajaš ali jih za prodaj izkopujcš in jiin prcdolge koreninicc prirezuješ, odrezane komiinice pobiraj in vsajaj. (Je jili pa precej no nioreš vsaditi, jili v zemljo zakopaj, pa tako, da jih bo saj en pavec iz zemJjc gledalo. Ako bi bile pa delj časa popolnoma v zemIjo zasute, ti nc bodo več rastle. Kadar kakšno drevesce izkopuješ, in vidiš, da se ti je niočiia korenina utergala, — take koreniiip nikar v tleli ne puščaj, da bi poginila, tpinuč jo skopaj, in, čp je dolga in zelo koreninčasta, razreži jo ua več koncov, iii bojo zrastli iz njih Jppi koreninci. Ako si kje na prostoru kako drevesce kopal iu sc li je kakošna korenina po nesreči utergala, je toliko odkopaj, da jp bo saj en pavpc iz tla glcdalo, iu čez nialo let boš iuiel na ravno tistem niestu novc divjake. Iz jabelčnih in češpljcvili koreniiiie naj raj.še koreninci rastcjo, liruševih in ce.šnjevih korcninic sc pa včasili več posuši. Berž kot ne, bi sc dale tudi gojzdue drevesa po koreniiiicah ninožili, pa jaz razun jagajed nisein skušal. Med rožami sem jaz vertnice iz koreninic izredil, in so bile ravno tako napete (gefiillt), kakor une , kterili korcninicc sem sadil. Drevesa in rože po korcninicah nmožiti me je narava učila. Roval sem namreč lirušico, da bi jo bil cepil, pa se mi na krevlji odtprga; odtergana korenina ostane po npvedoma oddplana in poženp celi germič hrušic, in zapazim, da rastejo iz odtergane koreninice. Gledam po pašnikih, kjer so ljudje divjake kopali, lpr vidim niarsikjc, da so iz poterganih korenin, ktere so na verhu zemlje ostale, novi divjaki poganjali. Xa to sem začel koreninicp spravljati in saditi, ter sem jo dobro opravil. Lovre Pintar.