PoŠtarina plačana, Štev« 46. Posamezna ttev. Din 1« V Ljubljani, petek dne 13. novembra 1925. Leto VI8L Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Harotalna; Četrtletne Oia 7-50, polletne Dla I5-—4 celoletna Oia 30-—. Italijanski »junaki" Napad Fašistov na tiskarno »Edinosti" v Trstu — Protiitaiijanske demonstracije po vsej Jugoslaviji Naši vojaki jih poznajo iz svetovne vojne — te svojevrstne italijanske junake... V vseh vojnah, ki so jih kedaj imeli, so bili Italijani tepeni. Toda vodno so imeli srečo in mogoče jim je pripomogla tudi njihova pretkana gostobesednost do tega, da so kljub vsem izgubljenim vojnam vedno kaj profitirali. So si že znali poiskati take zaveznike, ki so namesto njih zmagovali. Zadnja svetovna vojna je bila zanje naravnost porazna, toda, glej, na mirovnih konferencah so na račun zmage svojih zaveznikov nastopali kot nepre-kosljivi junaki ter dosegli celo to, da se je odtrgal kos živega mesa onemu njihovemu zavezniku, ki je v svetovni vojni najhujše krvavel, to je Srbiji — Jugoslaviji. Lep del našega naroda ječi pod tisočletno kulturo fašislovskih požigalcev In razbijalcev. Ugrabili so nam Italijani Trst, Reko, Gorico, nekaj popolnoma jugoslovanskih otokov in še v Zader so zasadili svoje kremplje, ne zato, da bi osvobodili svojih par tisoč Italijanov in Italija-našev, prebivajočih med Jugosloveni, nego zato, da bi nas Čim bolj Izrinili od Jadranskega morja — nas, ki smo obmorski narod, ter nam tako gospodarsko škodovali. Naši prijatelji Italijani so v svojem silnem prijateljstvu do nas šli še dalje ter pomagali, da smo izcrubili koroški plebiscit, kjer nI šlo niti za enega Italijana. Italijanska večtisočletna kultura je tako silna, da je rodila fašizem, ki z ognjem in mečem trebi svobodo prepričanja. V Julijski Krajini pa so je fašizem spravil šo posebej na uničevanje Slovencev. Enostavno razbili in požgali so naše Naroduo domove in sedeže naših društev. V naših šolah so uvedli nasilno poitalijančevanje. Sedaj so poiskali fašisti tudi priliko, da so napadli še tiskarno niti v najzapuščenejših krajih Makedonije. So pač fašisti takšni junaki, ki se z orožjem v roki ne boje zvezanega sužnja. Zaradi fašistovskega zajčjega junaštva nad tiskarno cEdinostis v Trstu je nastalo po vsej Jugoslaviji silno ogorčenje. Že več dni se sedaj skoro vsak dan vrše — zlasti v Ljubljani in Zagrebu — demonstracijo proti italijanskim nasiljem. Iu baš par dni pred petletnico rapallske pogodbe, s katero smo morali prepustiti Italijanom nad pol milijona svojih rojakov, so nam dali Italijani zopet razumeti, da so zagrizeni naši sovražniki, s katerimi ne bomo mogli nikdar prav lahko izhajati. Prišel pa bo dan obračuna, ki bo osvobodil naše rojake današnjega trpljenja in nam jih vrnil. Politični pregled Vihar ogorčenja so te dni po vsej Jugoslaviji vzbudila ia§istovska divjanja v Trstu, kjer so italijanski podivjanei vdrli v uredniške prostori , razbila vse, kar ji je prišlo pod roko, ukradla denar iz blagajne in poškodovala stroje v tiskarni. Zanetila je že tudi požar, katerega pa se je posrečilo vdušiti. Vest o tem divjaštvu je po vsej Jugoslaviji vzbudila strahovito ogorčenje. Kakor le redko doslej, je tokrat v vsej jugoslovenski javnosti prišlo do ostrega izraza obsojanja fašistovskega početja nad našimi zasužnjenimi rojaki. Naša dva poslanca dr. žerjav in dr. Pivko sia takoj vložila interpelacijo na zunanjega ministra dr. Ninčiča I in zahtevala od njega izjavo, kaj hoče ukreniti v zaščito našega žbHa ood Italiio, ki ie izročen na milost in nemilost fašistovski sodrgi. A v Ljubljani, Zagrebu in drugod je narodno zavedna javnost dajala duška svojemu ogorčenju z burnimi demonstracijami proti Italiji. V Ljubljani kakor v Zagrebu se je v nedeljo vršilo mogočno protestno zborovanje. A dočim je zborovanje v Ljubljani poteklo brez nadaljnjih dogodkov, se je v Zagrebu stvar posebno zaostrila s tem, da so tamošnji vseučiliščni dijaki zažgali dre italijanski zastavi ter razbili dvoje oken na italijanskem konzulatu. V torek je končno zunanji minister dr. Ninčič odgovoril v Narodni skupščini na interpelacijo. Njegov odgovor pa je bil zelo klavrn in boječ. Minister Ninčič je kratkomalo izjavil, da ne more ničesar ukreniti v zaščito primorskih Slovencev, ker fašistovski napad ni bil izvršen nanje kot na naroduo manjšino, marveč ker tudi oni pripadajo opoziciji, na katero fašisti zvračajo splošno jezo zaradi pripravljenega atentata na Mussolinija. Bolj kakor divjanje fašistov pa je dr. Ninčič obsojal sežiganje italijanske zastave v Zagrebu. Na odgovor ministra Ninčiča je povzel besedo naš poslanee dr. Pivko, ki je izjavil, da se s klavrnim odgovorom dr. Ninčiča nikakor ne more zadovoljiti. Dr. Pivko se je kakor znano v svetovni vojni boril na strani Italijanov, ki so mu sami nadeli ime ccarzanski junak?. Prav on jo torej najbolj upravičen obsojati sedanje divjaško početje italijanskih lažl-junakov. Izvajal je, da je sicer prav iu v redu, ako naša vlada želi 7. italijansko vlado gojiti prijateljstvo, toda zinisel prijateljstva bi bil baš v tem, da bi naša vlada v primernem tonu zahtevala od Italije, naj našim rojakom zaščiti varnost življenja in imetja. Ogorčenje proti Italiji pri nas še nikakor ni pojenjalo, tem manj, ker je bila včeraj 12. t. nu peta obletnica nesrečne rapallske pogodbe, s katero smo izgubili primorske in istrske kraj • V veliko zadoščenje pa mora biti vsakemu zavednemu narodnjaku, ko vidi, kako se širom cele Jugoslavije poglablja skupna ljubezen do zasužnjenih bratov in mržnja proti fašistovski sirovi sili. Prišel bo čas, ko bodo Italijani še pre-bridko izkusili, kaj premore složnost in junaštvo nas, miroljubnih Jugoslovenov! Prav enako pa bo to čutil tudi Vatikan, ki je v strahu pr&d fašistovsko vlado začel naravnost sovražno postopati proti Jugoslaviji, kar je najbolj dokazal s tem, da je na lastno pest izpremcnil upravo v našem /avodu sv. Jeiouiina v Rimu. Odstavil je namreč z upraviteljskih mest naše ljudi in jih nadomestil s samimi Italijani. Tu so je zopet enkrat pokazalo, da je Vatikan v prvi vrsti italijanski in potem šele katoliški. Spričo tržaških dogodkov je v Beogradu domala vse politično življenje-stopilo v ozadje. Narodna skupščina se še nadalje ukvarja z invalid-' skim zakonom, o vstopu Stjepana Radiča r vlado pa se zdaj zopot pojavljajo različno vesti, Id se razpredajo kakor pajčevina, dočim Radič ostaja na dilci. Računati pa je, da se bo politično življenje v kratkem začelo prav živahno razvijati. JEŽICA. Sokol priredi to soboto, 14. t. m., ob osmih zvečer v šoli javno predavanje o prvi pomoči človeku v sili. Predaval bo zdravnik gosp. dr. Miss o tem, kako nuditi ponesrečencu prvo pomoč, če si izpahne kak ud, zlomi kost, če krvavi, se zaduši, ožge, utopi itd. Pokazal bo tudi pravilno obvezovanje in oskrbo bolnika. Nesreče se lahko pripetijo v vsaki družini, zato nujno priporočamo, da se vsi, in zlasti starejši, udeležite tega koristnega predavanja. Pridite točno! POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol bo priredil v nedeljo 22. t. m. ob treh popoldne zdravstveno predavanje o vplivu telesnih vaj na človeški organizem. Po predavanju veseloigra »Električna ljubezen« in prosta zabava s plesom. Vabljeni ste vsi bratje Sokoli in sestre Sokolice ter vobče vse drugo občinstvo. Ne bo nikomur žal. Tedaj na svidenje drugo nedeljo .v. Sokolskem domu. Zdravol ================ «DUJt\ prej lepo pokopališče so v letošnjem letu povečali. Na izhodni strani pokopališčnega zidu so prav v sredini postavili lep spomenik vojnim žrtvam, katerega slovesno odkritje je bilo v nedeljo 8. t. m. Naj Vam, bralci, v kratkem poročam o tem slovesnem dnevu: Kljub slabemu vremenu se je zbralo k desetemu slovesnemu cerkvenemu opravilu mnogo ljudi, največ naših fantov in možev, bivših vojakov. Na prižnico je prišel nam bivšim «Janezom> znani priljubljeni vojni kurat g. Bonač. Vsi smo ga z velikim zanimanjem poslušali. Marsikatero oko je bilo solzno, tako ganljivo nam je govoril in nas znova v duhu povedel v daljnjo Galicijo in dol na soško fronto. Kot očividec nas je bivši vojni kurat v pretresljivih besedah spomnil vsega našega vojnega gorja: kako smo stradali, kako nas je grizel mrčes. Za ves ta naš trud pa so nas nemški mogotci le zaničevali... Kalvarija doli ob Soči je v resnici Kalvarija naših zatiranih bratov primorskih Slovencev, ki nam jih sedaj hoče uničiti našega rodu kleti sovražnik in sedanji njihov gospodar zahrbtni Italijan. Pa nam je vlil g. govornik tolažbe v naša potrta srca z besedami: Prišel bo dan, ko bo tudi našemu zatiranemu, neosvoboje-nemu delu slovenskega rodu zasijala zarja svobode, kajti vse krivice se maščujejo prej ali slej. Na pokopališču pri odkritju plošče je pevsko društvo «Zarja> zapelo par lepih žalcstink in tudi ganljivo «Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob!> Črna zavesa je bila odvzeta s plošče in zazrle so naše oči z zlatimi črkami uklesanih 17 imen padlih «Šentjanov>, naših sotrpinov, znancev, katerih trupla počivajo in trohnijo po raznih daljnjih bojiščih. Kratek nagovor padlim svojim tovarišem je imel tudi sedajni šentvidski župan g. Alojzij Požar iz Prevoj. Kot bivši vojak od znanih «Jane-zov> je z njimi vred trpel vse gorje na bojnem polju. Kakor sem zvedel, je ravno šentvidski župan prvi sprožil misel in se je lotil tega dela, da postavijo svojim padlim rojakom spomenik. Vsa hvala mu. Govoril je dalje tudi zastopnik Zveze bivših vojakov. Naj navedem samo par stavkov njegovega govora: Dragi, ni Vas zadržalo neurje, da bi se ne zbrali in počastili spomin svojih umrlih tovarišev — mučenikov, ki so tudi šli skozi neurje in padli. Oni sedaj že počivajo in ko bi jih klicali nazaj, bi nam odgovorili: Ne gremo 0V1NA» št. 45 =» nazaj, boljše se nam godi kakor Vam! Spomnite se pa, dragi moji navzoči, tudi živih naših mrli-: čev, naših invalidov, ki tavajo brez rok in nog po naši tužni zemlji. Imejte odprte roke zanje, kajti ti so bedni, Vaši trpeči bratje so. Ves čas slav-nosti je deževalo, pa ljudje so vstrajali ob spome-: niku svojih padlih znancev. Smo pač slovenske matere sinovi, ki ljubimo svojo rodno grudo. ^ Anton Stražar. VAČE PRI LITIJI. Dne 8. t. m. je za vedno zatisnil svoje oči posestnik g. Janez K i m o v e c, tast tajnika poštne direkcije v Ljubljani Frana: Matjana, v visoki starosti 85 let. Bil je mož starega kova, plemenitega srca in kremenitega značaja. Mož je stal vse svoje življenje v vrstah naprednjakov. Bodi mu ohranjen časten spomini PRISTAVA. Dne 25. oktobra 1925. je bil pri nadomestni volitvi v občini Sv. Ema izvoljen za župana g. Konrad Strašek, gostilničar v Pristavi, Novoizvoljeni župan je klerikalec. KRŠKA VAS. V nedeljo dne 8. t. m. je imelo tukajšnje Sokolsko društvo lepo in dostojno ve-, selico s plesom, na kateri je neki od nemškutar-skih bratcev in bivših republikancev nahujskani mladenič hotel delati zgago. Pa se mu ni posrečilo, kajti Sokoli smo dostojnejši kakor pa dečko,; ki je pozabil, da se je zibal v slovenski zibelki, SINJI VRII. Dne 15. t. m. bo priredilo tukajšnje Prosvetno društvo ob priliki svoje ustanov vitve predstavo, ki bo prekašala vse dosedanje* Dopoldne se bo vršil ustanovni občni zbor, ki bi imel biti že meseca januarja t. 1., pa se je radi nesreče požara preložil na sedanji čas. Popoldne ob 3. uri pa se bo v prizorila Finžgarjeva drama ^Razvalina življenja^. Spored se razširi z več drugimi točkami. Vsi, ki se zanimate za naš napredek, ste k proslavi toplo vabljeni. Zdravo! MLAKA PRI KOČEVJU. Kakor se pripoveduje, se je na praznik vseh svetnikov zgodilo pri nas nekaj posebnega. Fantje so peli razposajene pesmi in na mah sta se jim sredi asi pokazali dve beli postavi ter izginili. Pravijo, da sta bila to dva duhova, ki sta prišla opominjat razposajene fante. Pa menda ni bilo baš tako. Kljub' temu pa gotovo ni na mestu razposajenost ob' takem času. ================= Stran 2 = JESENICE. Tu je umrla v ponedeljek gospodična Fani S o r k o v a. Pokojnica je bila poosebljena dobričina, ki ji ie bilo le za blagor revni& Blag ji spomin! ŠENTURŠKA GORA. Dragi list «Domovina»! Želel bi, da tudi meni privoščite kotiček za dopis z našega kraja. Pri nas je še malo naročnikov na Vaš list, a vseeno čita «Domovino» vsa vas, čeprav gospod župnik malo godrnja nad njo. Nedavno sta pisala «Domoljub» in «Slovenec» o roparskem napadu na župnišče. Sliši se, da je res nekdo malo potrkal na vrata. Dotičnik je bil slučajno v vasi po opravkih. Kakor je meni dotičnik sam pripovedoval, še ni nikdar nikogar napadel ne ponoči in ne podnevi. Tudi se ni potikal okrog brez službe, kar lahko dokaže z dobrimi izpričevali. Pač pa se on in g. župnik osebno pisano gledata. Toliko v pojasnilo. Opazovalec. ZAJASOVNIK PRI MOTNIKU. Pred kratkim je tukaj umrl v 54. letu starosti g. Valentin Grab-ner, posestnik, Žagar in lesni trgovec. Pokojnik si je nakopal kal bolezni med vojno na ruski fronti. Pogreba obče spoštovanega moža se je udeležilo mnogo ljudi iz domače motniške fare kakor tudi iz sosednje šentgothardske in vranske fare. Blag mu spomin! RADOMLJE. Predzadnjo nedeljo smo obhajali praznik dneva mrtvih. Iskrena hvala naši šolski mladini, ki se je spomnila na vojne grobove. — V zakonski stan stopa gospodična Mici Jerma-nova z g. Lovrom Mrčunom. Želimo jima obilo sreče 1 Gopodična Mici je bila doslej naša ne-utrudljiva sodelavka pri sokolskih prireditvah. — Po napornem delu prihaja doba, ko bo treba prijeti za delo na kulturnem polju. V tem pogledu se pri nas že lahko pohvalimo. Hvala prirediteljem igre «Volkašin». ŠT. VID PRI LUKOVICI. Znova« Vam moram, dragi bralci «Domovine», sporočati nekaj o naših sosedih, zavednih in naprednih «Šent-janov>. Človek, ki pride po naši starodavni Dunajski cesti do Št. Vida, se nehote ustavi ob križišču cest pri hiši trgovca in gostilničarja g. Ivana Novaka, kajti komaj par streljajev od ceste na levi strani se nahaja hribček. Na tem idiličnem kraju je pokopališče pokojnih «Šentjanov>. Ze M. Silvester: To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici (Dalje.) III. Sedaj si pa oglejmo nekoliko zgodovino samostana, kakor jo nam podaja zgodovinar Vladimir Milkovvicz v svojem delu «Die Kloster in Krain» na podlagi avtentičnih listin. Ustanovitelj kostanjeviškega samostana je bil, kakor že navedeno, Španhajmovec Bernard. Z ustanovitvijo te postojanke si je hotel utrditi svoj položaj v politični in trgovski smeri v Kostanjevici, ki je bila važna utrdba na skrajnem jugu njegove posesti. Iz tega časa je tudi znan v Kostanjevici kovan denar, ki so ga imenovali cmoneta Landestrostensiss. Landestrost se je namreč nazival grad in kostanjeviške utrdbe. To ime najdemo zapisano že v raznih rimskih listinah, ko je bila Kostanjevica še važna stražna in vojaška postojanka Rimljanov. Kot nadaljni razlog za stavbo samostana je bilo poganstvo okoliških ljudi. Znano je namreč, da tse ljudje niso hoteli odpovedati veri svojih očetov in so jo menihi iztrebili le z ognjem in mečem; njih imovino pa zaplenili v prid samostana. To je bil svoj čas najenostavnejši način preobračanja poganov: «Ce nočeš sprejeti krsta, te sežgemo na grmadi, imetje pa zaplenimo.> Zadnje ostanke poganov najdemo pri «Poganski jami», kjer so zagrebškemu proštu po-: sebno pismo, v katerem ga poziva, da naj deluje prošt z vso silo na to, da se vrnejo samostanu posestva, katera je prodal opat Herman. Ce bi se pa kupci upirali vrnitvi, naj jim zagrozi s cerkvenimi kaznimi. Škoda le, da kronika ne: pove, kako se ie iztekla cela zadeva ----= «DOMOVINA« DRAMLJE. Tulca j šili vinogradniki se pritožujejo, da ne morejo letošnjega pridelka spraviti v promet, dasiravno isti v kakovosti ne zaostaja muogo ali pa prav nič za lanskim. Kupci, ki so prišli lansko leto, so se kar naenkrat obrnili v druge kraje ali pa naročijo vino od raznih agentov. Da je med temi več gostilničarjev, ki so dobili že lepe denarje od drameljskih gostov, ni treba posebno omeniti. Zato se sliši vedno močneje glas, da se bodo od sedaj takih gostiln, ki točijo dostikrat slabeje, a dražje tuje vino, izogibali. Naj si pač dotični tudi goste naročijo iz drugih krajev. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Vsi prebivalci tukajšnje okolice smo vzeli z veseljem na znanje, da se je naša iskrena želja glede sejmov uresničila. Za lansko leto je naša občina pod županom Josipom Slugo vložila tozadevno prošnjo. Ker je pa bila ta premalo utemeljena, se je od strani oblastev zavrnila. Po razpustu takratnega občinskega odbora je potem gerentski sosvet znova vložil zadevno, vsestransko utemeljeno prošnjo, ki se je na intervencije tukajšnje krajevne organizacije SDS odobrila in (danes imamo pri Sv. Marjeti dovoljene štiri živinske ln kramarske sejme letno. Na občinski seji dne 8. t. m. so se določili naslednji sejmski dnevi: 21. marca, 15. julija, 7. septembra in 9. oktobra. Ker se vsi okoličani zavedamo, da je k temu uspehu pripomogla edlnole naša krajevna organizacija SDS, se odboru organizacije zahvaljujemo in mu izrekamo zaupnico. LAŠKO. V nedeljo dne 15. t. m. se bo vršil od štirih popoldne naprej družabni sestanek v dvoranah «Toplic». Koncertirata popolna vojaška godba iz Banjaluke in pevski zbor «Gostiša» iz Zidanega mosta. Vstopnine nI nobene, ker igra godba le iz naklonjenosti do Laščanov. Vabljen je vsak, ki ljubi godbo in petje. Pričakujemo velik obisk tudi od strani okoličanov kmetov in 'delavcev. Pridite, da pozabite v veseli družbi vsaj za nekaj uric na grenkobe življenja. Olepševalno društvo. LAŠKO. Te dni je zatisnil za vedno svoje blage oči eden izmed najstarejših laških Slovencev. Je to 761etni narodni borec g. Ivan Els-b a c h e r, stric uglednega veletrgovca g. Kon- §t. 46 - — — rada Elsbacherja, sedanjega lastnika že nad 60 let obstoječe tvrdke. Pokojnik je bil povsod, kjer je bival in se udejstvoval, zaradi svoje dobrodušnosti in plemenitega značaja izredno priljubljen in čislan. V Laškem ga je nazivalo vse «striček Ivan». Dolgo in zelo odporno je kljuboval pritisku starosti, toda naposled je vendar moral podleči tudi on. Pred štirimi meseci je iskal pomoči v Leonišču v Ljubljani. Toda našel je ni. Trpel je, prikovan na posteljo, dokaj časa, a čakal možato in vdano poziva pred prestol Večnosti. Z njegovo smrtjo ni prizadeta samo Elsbacherjeva rodbina, marveč tudi vsi njegovi stari prijatelji od tu in drugod. Žaluje pa za njim tudi mladina, kateri je bil vedno dobrosrčen podpornik in pokrovitelj. Z veliko ljubeznijo je vršil svoj čas posle Krajnega šolskega podpornega društva. Dolga leta so ga videli tudi v vodstvu Ciril-Metodove podružnice in Bralnega društva. Laška narodna javnost je imela v njem pred vojno svojega vzornega narodnjaka in rodoljuba, ki je bil zgled marljivosti in požrtvovalnosti. Bil je pokojnik slovenski Korošec, rojen dne 3. oktobra 1849. v Žabnicah pri Trbižu, čast njegovemu spominu, cenjeni njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje! MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Ne utegnemo se prerekati po časopisju kakor naši klerikalci. Mi le mirno opazujemo propadanje SLS in naivnost njihovih dopisnikov. cSlovenski Gospodar* je pred par tedni v dopisu iz laškega okraja poročal o tukajšnjem političnem položaju, in sicer na takšen način, kakor je mogoče pač le aših krajih tako močno razširjen. Toda krt je tudi škodljiv. Krt vrta zemljo, dela številne rove in poškoduje na tej poti mnogo rastlinskih korenin. Krt dela tudi koscem ne-prilike. Po nekaterih krajih ga zaradi tega tudi preganjajo in love. Če ga je preveč, gotovo ni tako nedolžen, kakor ga navadno slikamo. Po naših krajih je pa potreben in je prav, da ga ščitimo. Njegova korist je po naših krajih večja kakor pa škoda, ki jo dela. Pri nas smo vajeni, da poravnavamo nastale krtine spomladi. Vprašanje pa je, ali bi ne bilo bolje, da bi jih tudi sedaj pred zimo poravnali. Če pomislimo, da oštanejo krtine od jeseni do: pomladi, tedaj ležijo po šest mesecev in več, je res škoda, da nam rastline pod temi krtinami gi- nevajo i« vsiliajo, Marsikatera rastlina se v tem dolgem času zaduši, posebno pod večjimi krtinami, ki jih tlači povrh še močna plast snega. Ali bi ne bilo boljše, da jesenske krtine 2c pred zimo poravnamo? Po našem mnenju kaže jesenske krtine jeseni poravnati, spomladne spomladi. Jesenske krtine je na rokah poravnati. To delo zahteva tako malo časa, da ga zlahka opravi ena sama oseba po naših maloposestniških travnikih v najkrajšem času. Tako raztrošena zemlja bo še bolj prezebla in bo še bolj varovala travniško rušo pred posledicami ostre zime, kakor če jo puščamo v kupčkih. Po drugi strani bodo pa travniške rastline ostale zavarovane pred os'abljenjem in dušenjem po krtinah. Storimo to in poravnajmo jesenske krtine že sedaj na jesen. Prepričali se bomo, da bo marsikatera travniška rastlina, ki je sedaj trpela pod krtino, ohranjena in da bo po takih mestih ruša sploh bolj gosta kakor sicer. TROŠNJA GNOJA PO NJIVAH IN TRAVNIKIH. Co opazujemo jesensko gnojenje po naših njivah in travnikih s hlevskim gnojem, vidimo sledeče. Po travnikih leži gnoj lepo enakomerno raztrošen. To je pravi Na ta način ga izpira dež-nica in spravlja v zemljo. Travnik se enakomerno pognoji po vsej ploščini. Posestniki, ki imajo toliko gnoja, da ga lahko vsako leto nekoliko privoščijo svojim travnikom, delajo prav. S takim gnojenjem se poživlja travniška zemlja in obogati na črni prsti in na tistih glivicah (bakterijah), ki so za večjo rodovitnost in delavnost zemlje tako važne in potrebne. Kako pa delamo z gnojem na njivah? Po njivah ga razvozimo tudi v kupe, nato ga raztrosimo in podorjemo. Zgodi se pa, da ga ne moremo podorati, ker manjka vremena in časa za to. In tako nam obleže ti kupčki in ostanejo do spomladi zunaj. Tako dolgo ležanje gnojnih kupčkov jc pa napačno. Veliko bolje bi bilo, da bi te kupčke raztrosili in da bi pustili gnoj raztrošen ležati, tako kakor delamo na travnikih. Če ni jeseni več Časa in prilike za oranje, je namreč bolje, da leži gnoj raztrošen kakor pa v tako malih kupčkih, kakor jih vidimo tu in tam po naših njivah. Pojasnilo za to leži na dlani. Treba le spomladi pogledati, kako so ti kupčki gnoja izprani in kako prazno šaro trosimo po njivil Poleti pa treba pogledati, kako bohotno rastejo sadeži po mestih, kjer so prej ležali kupčki, in kako malo se pozna gnojenje na ostalem prostoru. Pod kupčki so pregnojena mesta, povsod drgod pa premalo gnojena. To so posledice takega ležanja gnoja v malih kupčkih! če nam imajo po njivah razpeljani kupčki obležati vsled pomanjkanja ugodnega časa, potem storimo veliko bolje da jih pred zimo raztrosimo in pustimo gnoj raztrošen ležati, tako kakor delamo na travnikih. Spomladi naj se lako raztrošen gnoj o prvi priliki podorje. Na ta način se gnoj po vsi njivi enakomerno izpira in enakomerno razdeli, kaj je tudi namen dobrega gnojenja. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene ue pokazujejo posebnih izpre-memb. Na novosadski blagovni borzi se trgujejo: pšenica po 240 do 252 Din, turščica, nova, po okrog 125 Din, moka «0s po 395 do 405 Din za 100 kilogramov. ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli, debeli po 7-75 do S-75 Din, poldebeli 6-25 do 7-50 Din, plemenski 6 50 do 7 Din, biki za klanje 5-75 do 8*25 dinarjev, krave za klanje 5'50 do 6*25 Din, plemenske krave 4-50 do 5*50 Din, krave za klobase 3-75 do 4-25 Din, breje 4 75 do 5'50 Din, mlada živina 5-50 do 8-25 Din. Kratke vesti — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 11. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 791 90 do 801 90 Din, 100 italijanskih lir za 224 04 do 226 44 Din, 1 dolar za 56-15 do 56-75 Din, 100 češkoslovaških kron za 166-58 do 168 58 Din, 100 švicarskih frankov za 1085-75 do 1095-75 Din. = Živinski sejmi v Št. Rupertu pri Mokronogu. Županstvo občine Št. Rupert pri Mokronogu razglaša, da se tamkaj zopet uvedejo živinski sejmi za govedo in prašiče. Prvi tak sejem se bo vršil v ponedeljek 23. t. m. do tistega časa si moraš izbrati tudi ti sama moža. ,Pa imaš že srečo pred nosom — zgrabi job Marici so se napele grudi; še bolj je zažarela v lica. {Mati, še nikdar vam nisem ničesar oporekala; zdaj vam moram. Še nikdar nisem govorila o možitvi, ker tudi vi niste govorili do zdaj mnogo o tem. Zdaj govorite vi, govorila bom še jaz: Za črnologarjevega Janeza sem se odločila; »jega sem si izbrala in on je izbral mene.» «Rajši pisarja kakor tega kmeta,s se je razvnela Potokarica. ^Pretepač je, zaprt je bil...» cln pisar, ki je pretep povzročil, ni pretepač?... Tudi tržani, ki eo se edini izmed vseh fantov igrali z noži, niso ušli luknji'. — Janez pa ie branil svojo čast.. .* {Zagovarjaš ga, a zastonj. — Kaj pa so prav za prav Črnologarjevi? Nič kaj prida; nekaj zemlje imajo in svoje konje — to je vse...» je ■naštevala mati. je poklical glasno. V izbici se je posvetila naposled luč; postelja je zaškripala, zašumeli so koraki, nekaj lesenega se je zvrnilo na tla. Nato se je približala k šipi temna senca in odgrnila zaveso. : je poklical Janez še bolj glasno. «A ti si, Janez ?> Okno se je nekoliko odprlo; prikazala se je Marica, lase razpletene, odeta preko života v lahno nočno haljo. «Po slovo sem prišel,* je povedal Janez. «Zdaj grem v Zagorje... kar ponoči, da me nihče ne vidi in ne izprašuje. Doma sem povedal, kam in čemu da grem; a vse zastonj. — Marica, adijo, daj mi roko!* Segla sta si v roke; Marica se ga je oklenila z golima rokama okoli vratu, da sta se doteknila njena vroča, bela labuda njegovih lic, cJanez, kmalu se vrni.* '■{Kadar mi bodo pisali od doma, da te lahko vzamem — takrat In ti stori tako, kakor sem li rekel, pa se bo omečila tudi tvoja mati. Čakaj <Čakala bom!> Marica je zaprla okno in ga zopet zagrnila. Janez pa se je odpravil izpred krčme dalje po cesti skozi trg in utonil kmalu v noč. Pozimi, ko je naletaval zunaj venomer sneg in so se šibili pod njegovo težo kostanji na vrtu, je zvabila debelega trškega dacarja mnogokrat gorka, zelenkasta pač v Potokarjevi gostilni, da 4fl nameril j?roti nji svoje ,korake. Postal je. sk<>, raj stalen gost pri Potokarjevih, kjer je pil počasi četrtinko za četrtinko vina, kadil portorike ter ostal tudi v sobi vedno pokrit, da bi mu ne delala skaze njegova velika pleša na glavL No, ne toliko dobro zakurjena peč in žlahtna starina — Marica je bila tista, zaradi katere se je hotel udo-miti plešasti dacar ,v Potokarjevi gostilni. Težko je bilo Marici, ker je držala mati z dacarjem. Kadarkoli je zagledala skozi okno njegovo zibajočo se postavo, je odprla takoj vrata, da bi se skrila v drugo sobo. A mati jo je vedno ustavila: cPred tem človekom bežiš, ko še hišnega praga ni prestopiL To si neumna!... Bodi prijazna z njim, ko ni napačen človek... Janezu si se pa vedno postavljala pred nos, Janezu, ki da-carju še do kolen ne seže.* se je branila Marica. «Nič več nimate zame srca... Saj vidite, da lahko trpim vsakogar, in da postrežem vsakomur, kdorkoli pride, tako, kakor se spodobi ... Dacarja pa ni mogoče prenašati; takoj prične z neslanostmi, sili vame in čelesta vedno le o ženitvi.. .> •rPotolaži se... moraš se mu privaditi.. .* ji je odgovarjala mati. ^Prileten je res, a star ni; in taki možje so najboljši... Vidiš, Marica, jaz ti želim le samo srečo.* «Povem vam: dacarja nikoli!* Vtem je dacar navadno že ropotal v veži in si otepal sneg s čevljev in z obleke. cPrijazna moraš biti z njim, Marica!* cRecite mu, da naj se vede dostojno kakor drugi gosti — pa bo dobro!* / Dacarie_ystopU inj>ozdraviJU «Hu, kakšno zimo nam je poslal Bog!... Tu notri imate pa prijetno in toplo, prav zares, tako le po kakor v nebesih. In najlepši angelček v teh nebesih si ti, Marica... Kako so mehka in rdeča tvoja ličeca!* Marici je presedalo njegovo osladno, priliz-ljivo govorjenje; najraje bi bila pobegnila izpred njegovih oči; a mati je stala vedno kakor skrben čuvaj pri vratih in je ni pustila v drugo sobo, dokler je bil v gostilni dacar. cSaperlot, Micka, poskoči! Prinesi mi še eno portoriko, ker si bila že tako pridna, da si mi prinesla ,vina!> se je ščeperil gost za mizo in si točil v kozarec. Samotar je kmalu potem umrl. Sinovi, ki so bili vedno poslušni, so se ravnali po očetovem nasvetu dolgo časa. To je trajalo tako dolgo, dokler ni v Moravče prišla k Jakelnu lepa natakarica. Ta je vsem trem bratom zmešala pamet Prišel je nekoč najmlajši brat k Jakelnu po tobak in sol. Naročil si je obenem tudi maselfek vina. Ko je pil vino, se kar ni mogel nagledati lepe točajke. Zvijačni deklini so bile že znane vse razmere Samotarjevib. Namenila se je takoj in za vsako ceno premotiti in poročiti enega treh bratov. Nastavila je mreže in si mislila: -sNi zlodej, da bi enega ne premotila!* Lepo, kakor bi rožice sadila, je govorila Ma-tijčetu. Mladi far l je postal ves zmeden in se zelo težko poslovil od zapeljive deklice. Lepa točajka je bila prav zadovoljna s avojim prvim uspehom. Kmalu nato je prišel k Jakelnu po tobak in sol srednji brat, kajti bratje so se vrstili in vsako soboto je šel drugi iskat tobak in soL Enako kakor prvemu je govorila drugemu bratu Jančetu. Tudi pri tem je dosegla svoj uspeh. Tretjo soboto pa je enako omrežila najstarejšega brata Gašperja. Tako so bili vsi trije bratje zaljubljeni, pa drag za drugega niso vedeli, kajti vsak je pred drugim skrival svojo ljubezen. Toda ljubezen je enaka ognju, ki se podtakne v slamo: prej ali slej udari na vrh. Najmlajši brat je tako znova prišel — bilo je ravno na kvaterno soboto — po običajni tobak in sol k Jakelnu. Ko je zaljubljeni Matijče zatrjeval svoji zapeljivki vročo ljubezen, si je dekle oprlo roke v boke, stopilo pred zaljubljenca in začelo: «Dobro, ti boš mej mož! Samo pokaži, če imaš kaj srca! Pojdi noc- jšno noč na naše pokopališče ob deseti uri. Vleči se moraš v novo skopani grob in čakati tamkaj eno uro. Imaš kaj poguma?* Zaljubljenec se je popraskal za ušesi. Kaj nerad je šel v takem času na pokopališče, pa strast ljubezni in prirojena ošabnost sta ga k temu predrznemu koraku privedla. OdloČil se je, da gre ležat v grob, naj se zgodi, kar hoče. Ko je Matijče ob določeni uri odšel na pokopališče, mu ni bilo nič kaj lahko pri srcu. Tri prav velike križe je napravil, ko je prestopil po-kopališčno ograjo. Se parkrat se je pokrižal, preden je legel v novo izkopano jamo. Se nikdar v življenju se mu ni videla nobena ura tak«i dolg« kakor ta: ležati živ v mrtvaški jami. Prav ob časli, ko jo mlajši brat Matijče kar koprnel od strahu in groze, se je njegov brat Janče kratkočasil 7 zvito Jakelnovo točajko. «Veš, ti, ni mi zadosti, ako mi ti govoriš: ,Rad te imam; kar v košari bi te nosil sem in tja.' Izkazati se mi moraš tudi v dejanju, ako me imaš v resnici rad!* Tako je govorila točajka zaljubljenemu fantu. «Vse napravim za tebe. Kaj pa hočeš?* cTorej pojdi sedaj na naše pokopališče, vzemi s seboj verigo ter jo nad izkopano jamo tresL To delaj eno uro! Ali boš to storil?* žala. Ko je prispela skoro do njega, je spustil Janče od strahu verigo v jamo in zbežal. Bela postava se je enako pognala v beg, a iz jame je skočil šo najmlajši brat Matijče. Tako so v smrtnem strahu drveli vsi trije, ne da bi vedeli, da bo bratje. Bela postava je bila namreč Gašper. Prvi, drugi in tretji so leteli proti cerkovniko-vemu skednju. Na srečo so bila vrata samo priprta, pa so se poskrili v skednju, kamor se je kdo mogel. V smrtni grozi in strahu so bratje pre/deli vsak v svojem skrivališču na skednju vso noč do svitanja. Takrat pa se je opogumil Matijče in vstal, da odide domov. Ko sta ga brata ugledala, sta se zelo čudila, pa tudi on njima. Prav kmalu so se razgovorih in spoznali, kdo jih je tako spravil na led. Zelo jezni in osramočeni so odšli proti domu. Vasovat seveda niso več hodili k zali in zvijačni Jakelnovi točajki. Od istega časa naprej so smrtno sovražili sploh vse ženske. Točajki se je torej prav slabo obnesla ta malo drzna šala, ki jo je spravila tudi ob ženina. Anton Stražar. željah; Marica se ni dala pregovoriti; ne mati ne dacar in ne oba skupaj je nista mogla spraviti e starega v nov titr. Ko je bilo nasilnosti že preveč, 6e je spomnila Marica na Janezove besede. «Zdaj je čas, da poizkusim s tem,> si je mislila. «Mati, jaz pojdem v mesto služit, ni mi več obstanka doma!* je rekla materi. Mati pa se je tedaj močno začudila in se prestrašila. cOstani... vsaj do tistega časa, da se povrne tvoj brat iz Slavonije... Saj te ne silim, da bi vzela ravno dacarja. Izbereš si lahko tudi kakšnega drugega... samo Janeza si izbij iz glave!* Tako je hitela tolažiti hčer. A njena tolažba je bila slaba. Za nekaj tednov je Potokarica opustila svoje posredovanje za ženitev med Marico in dacar jem; toda zato ni bilo nič bolje. Dacar je ostal prejšnji človek, ki mu je lepa pečenka še vedno dišala. Napram Marici se je obnašal še bolj sladkobno in neslano kakor do sdaj. Marico je čakala drugega vetra; zastonj. Snu-bač se ni naveličal vednega, brezuspešnega moledovanja; preveč se je bil že navadil igrati svojo staro, žalostno vlogo. na mdhgi občinskega Narodne stranke leta 1883. v trdem boju ter je voli, redaj kj je veljaveil v Sloveniji. V te županova! nepretrgoma celih 14 Lt, torej tudi še svrho bo y finančni zakon Q dvanajstintih spre_ v usodnem potresnem letu. Pozneje je zavzemal jeta točk g kater0 se bo ve)javnost volilnega LJUDSKA VISOKA ŠOLA V TRBOVLJAH. Trbovlje, 10. novembra. V nedeljo 15. t m. ob pol treh popoldne se bo| vršila v vodenski šoli v drugem nadstropju slovesna otvoritev Ljudske visoke šole, ki stremi, kakor je razvidno Iz programa in seznama predavanj, ki ga imamo pred seboj, edinole za kulti-viranjem človeka, ki se naj navadi samostojno misliti in ocenjevati življenje, da si bo razširil svoje obzorje in postal trdnega značaja. Predavane se bo vršilo brezplačno In bo dovoljen dostop vsakomur od 18. leta dalje in za oba spola. Sicer pa nas o ustroju Ljudske visoke šole in o predavanjih dovoljno pouči knjižica, ki jo bodo delili med poslušalce ob priliki otvoritve. Poleg slovesne otvoritve je v nedeljo na programu tudi nastopno predavanje, in sicer predava inž. Vrbič o premogu in nastanku premo-govega ležišča. Vsa predavanja so razdeljena na skupine, katerih je skupaj enajst. Prične se s skupino: rudarstvo. Vse skupine skupaj so tako restre in tako bogate po vsebini, da si bo vsak dolgo vrsto let mesto ravnatelja mestne užitnine. Za svoje uspešno delovanje je bil opetovano odlikovan in svojčas povišan v plemiški stan. — reda za Slovenijo raztegnila na Dalmacijo. • Protestni shod Invalidov se je vršil v nedeljo v celjskem Narodnem domu. Navzočih Je V javnem življenju je deloval že od mladih let bi]o okolj 120 oseb. Razprave so se vršile o občil« terJe,.*.f"eJe ™YZ?™] , ™est0 v zahtevah in težnjah invalidov, o neugodnem na- najholjših narodnih bonteljev. Tudi v osvobojeni črtu invaiidskega zakona In o solidarnosti Zveze domovini se navzlic visoki starosti še živo za-1 sIovenskih bivših vojakov z invalidu V imen« nima m pazljivo zasleduje napredovanje naroda. I mesta je zborovalce pozdravil župan dr. Jura Svojo rodbino sta vzgojila jubilanta, samo po Hrašovec. Zborovale! so h koncu sklenili pri sebi umevno, v strogo narodnem duhu. j merno resoiucijo, ki so jo poslali ministru za so * Pnlača Narodne skupščine. Ministrski pred-1 cijalno politiko in vsem skupščinskim klubom, sednik Pašič si jc te dni v spremstvu nekaterih Kralju Aleksandru pa so poslali zahvalno brzojavko za njegovo invalidom izkazano naklonjenost. * Vsesfovanska zveza novluarjev. Iz Prage poročajo, da se v najkrajšem času ustanovi Vse-slovanska zveza novinarjev. Pravila zveze so že potrjena. * Za snago In biglteno v železniških vozovih. Na podlagi navodil prometnega ministrstva je odredila ljubljanska železniška direkcija, da ministrov ogledal novo palačo Narocne skupščine. Inženjerji so ministrom razkazali zgradbo in posamezne njene dele ter pripomnili, da bo gradnja trajala še dve leti. Nadaljni gradbeni stroški so preračunani še na 10,000.000 dinarjev. ° Velike svečanosti Narodne odbrane. V Beogradu se bodo vršile L in 2. decembra 1.1. velike svečanosti Narodne odbrane, ki se prirede v zvezi s proslavo narodnega uedinjenja v svrho, da se manifestira veliki čin osvobojenja, v ka __________________ _______ ____________________spremljajo brze in potniške vlake na glavnih pro- terem Je Narodna odbrana imela odlično vlogo, j gali posebne snažilke. Naloga teh snažilk jc, da Narodna odbrana bo organizirala za to priliko j medpotoma pazijo na snago in čistijo notranjos* osebnih voz in vsega vlaka. Za potnike I. in II. razreda imajo na razpolago tudi sveže brisače in milo. * Prvi razred na vlakih se odpravi. Na potniških in brzih vlakih naših železnic se bo odpravil I. razred, ker so vagoni I. razreda večinoma prazni. * Vagoni na račun nemške vojne odškodnine. Naša država je prejela na račun vojne odškodnine iz Nemčije od leta 1920. do 1. novembra 1925. 452 potniških vagonov, med temi 55 za ozkotirne železnice. V isti dobi je prejela 167 službenih ter 3600 tovornih vagonov, med temi 1441 za ozkotirne železnice. 9 Občinske volitve v Žalcu, kjer vodi občinske posle in zadeve gerent, se bodo vršile dne 30. decembra 1.1. * V gerentskl sosvet občine Gornja Lendava v Prekmurju so imenovani: Kazimir Klimek, drž. komisar na Batthianyjevem veleposestvu v Gornji Lendavi, dr. Albin Gregorec, okrajni zdravnik v Gornji Lendavi, ter posestnika Franc Horvat in Matija Grah, oba v Gornji Lendavi. * Kdaj imajo invalidi pravico do brezplačne vožnje. Uradno se razglaša, da imajo v zmislu 21. 105. in 106. predpisa o brezplačni in znižani vožnji na državnih železnicah vojni invalidi pravico do brezplačne vožnje v naslednjih primerih: kadar se podajo k zdravniškemu pregledu, na zdravljenje v bolnico ali v zdravilišče in kadar gredo v ortopedsko bolnico ali delavnico in kadar se od tamkaj vračajo domov. Vsak vojni invalid, ki se hoče poslužiti te ugodnonsti, mora imeti' legitimacijo Udruženja vojnih invalidov. * Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol ima dne 22. t. m. ob 10. dopoldne izredno glavno skupščino v Ljubljani v gostilni je dežel, ki so premalo obljudene in ki pridelajo več živil, kakor jih potrebujejo. Končno pa je še mnogo zemlje, ki je popolnoma zanemarjena. V zadnjih 120 letih se je človeštvo zemlje najmanj podvojilo. Kakor smo že zadnjič omenili, šteje človeštvo sedaj 1850 milijonov duš, Ako bo naraščanje Človeštva tako napredovalo, je pričakovati po naziranju omenjenega učenjaka, da bo število prebivalcev zemlje znašalo v letu 2165. 14.800 miljonov. To je seveda popolnoma nemogoče število. Pa bodisi kakorkoli, vendar se more z gotovostjo prerokovati, da bo v 250 letih vsa zemlja preobljudena. Katera pomožna sredstva imamo, da bomo naraščajoči množici in potrebnim živalim preskrbovali živila? Od okrog 24 milijonov kvadratnih milj zemlje je okrog 7'5 milijona sposobnih za obdelovanje, 625 milijona je nerodovitnih in pri kakšnih 10 milijonih je negotovo, v koliki meri se bodo dale izrabljati. Nedvomno se bo površina za obdelovanje še močno povečala. Angleški učenjak meni, da se bo ta površina dala pomnožiti še za 60 %. Razen tega smemo upati še na vse mogoče izpopolnitve v pridobivanju hranilnih sredstev. Ali pa bo vse to zadostovalo, da se bo naraščajoče človeštvo moglo v zadostni meri prehranjevati? Angleški učenjak zaključuje svoj spis z mnenjem, da se bo človeštvu posrečilo izpopolniti in organizirati pridobivanje živil do takšne mere, da bo moglo na zemlji živeti 10.000 milijonov, odnosno 10 milijard duš. Dvojna smola. Janezek priteče ves razjokan iz šole. Teta: >In potem?* Nežika: «Tebe, tetka.^ Tedaj se pa oglasi oče in .vpraša: . V tem pogledu so obstojala v vseh časih in pri vseh narodih različna naziranja. Danes velja v splošnem, da je lepo to, kar ugaja. Ugaja pa, kar je mikavno. Glavni pogoj ideala lepote je dandanes na vsak način, da mora mikavnost trajno učinkovati. Potrebno pa ni, da ta mikavnost obstoja vedno le v telesnih prednostih, temveč mora obstojati v različnih drugih momentih: v obleki, frizuri, gibčnosti telesa, v glasu in tako naprej. To se pravi, ženska mora imeti mikavnosti, ki trajno učinkujejo, to je ono gotovo stvar privabljivosti, ki se ne dž prav točno izraziti z besedami. In to posebno mikavnost in privab-ljivost najdemo mnogo češče pri grdih nego pri lepih ženskah. Kako pa pride do tega, da ima grda ženska to prednost pred lepo? Odgovor je laže najti, ako premotrimo potek razvoja lepih in grdili žensk. Človek je proizvod svojih skušenj in svoje okolice. Lepi ženski se že od prve mladosti neprestano zatrjuje, da je lepa. Njena lepota se priznava vedno in povsod. Navajena je, da brez vsakega truda učinkuje. Lahka zmaga povzroča pri takih ženskah, da se v duševnem oziru, od-nosno v svojem notranjem življenju zanemarjajo ter da postajajo na ta način površne in nezanimive. Drugače je pri grdih. Te zapostavljajo že kot otroke. Nihče se mnogo ne briga zanje, nihče jim ne daje besedice priznanja, navezane so popolnoma same na sebe in zato se navadijo tudi zgodaj na razmišljanje. Grda ženska kmalu spozna, da se mora posebno prizadevati, ako hoče doseči vpoštevanje. Dočim se lahko lepa ženska oblači brez izbire, ker ji vse enako dobro pri-stoja, mora grda polagati veliko skrb na izbiranje oblek. Ona mora sebe in svojo okolico proučevati, svoj učinek nadzorovati ter se vedno znova prilagajati onemu, kar ji pristoja. Tako pride taka ženska tudi v drugih pogledih počasi do tistega, kar jo napravlja zanimivo. Tako svojo zunanjost kakor svoje notranje življenje mora grda ženska mnogo bolj gojiti kakor lepotica. Grda ženska, nerazvajena od svoje okolice, je od svoje rane mladosti navezana na to, da se peča z resnejšimi stvarmi. Ona razvija svoje skrite sposobnosti, bogati svoje znanje in si širi svoje obzorje. Vse to pripomore k njeni zanimivosti. Zato pač mora grda ženska, seveda samo kultivirana, trajnejše učinkovati na moškega kakor najlepša lepotica, kajti oko otopi za lepoto prav tako kakor za grdost, dočim ostane zagonetno bitje vedno enako privlačujoče. ŽENA IN PROTIALKOHOLNO GIBANJE. Neredkokrat se žal dogaja, da se mož, prej delaven in trezen, v zakonskem stanu sčasoma izpremeni in začne popivati. V takem primeru je žena prva poklicana, da ga zopet spravi na pravo pot, seveda z lepo besedo in z ljubeznijo. Mož naj uvidi, da mu hoče žena res le dobro in da ga ne svari samo zaradi tega, ker mu ničesar ne privošči. Če je sprememba sploh mogoča, se bo mož poboljšal. S prepirom in prerekanjem bo težko kaj dosegla. Nepoboljšljivi pijanci, ki zapravljajo premoženje in spravljajo vso obitelj v pogubo, naj se brezobzirno naznanijo sodišču, da izreče nad njimi preklic in jim s tem odvzame priložnost zapravljanja. Vse, kar se stori v javnem življenju proti alkoholu, naj najde v ženskih vrstah živahen odmev. Naj prihaja protialkoholno gibanje od katerekoli strani, ženstvu veleva lastna korist, da ga krepko podpira, kajti alkohol je bil žc v neštetih primerih grobokop zakonske sreče. Praktični nasveti Rjave madeže odpraviš iz belega blaga takole: Naribaj madeže z limonovim sokom in majhno količino soli, potem daj sušiti na solnce. Pri starih madežih se mora to postopanje večkrat ponoviti. Ko se dotično mestno na solncu posuši, daj blago izkuhati v gosti milnici (žajfnici). Mastni baržunasti ovratniki na suknjah se dado osnažiti na ta-le način: Mastni ovratnik dobro napni in maži s prerezano čebulo proti vlaknu. Čebula vzame maščobo iz baržunastih kosmatih nitk, ki se sicer, dokler so mokre, drže skupaj, a se suhe zopet rade zravnajo z mehko krtačo. Likati na pravi strani žameta nikoli ne smemo. Še če ga narobe likamo, ostanejo odtisi od podlage na njem, ki jih moramo z dolgotrajnim gladenjem z mehko krtačo šele opraviti. Tudi z amonijakom se taki mastni ovratniki čedno osnažijo. Da se olje no pokvari in ne postane žarko, mu pridenite v steklenico malo sladkorja. Slad-, kor bo držal olje v dobrem stanju. Cvetlice v lončkih. Ce začno rože v lončkih hirati, je znamenje, da so bolne. Največkrat smo v takem primeru pripravljeni, da jih pognojimo, kakor bi bilo to edino zdravilo zanje. In vendar je pri bolnih koreninah gnojenje celo naravnosi škodljivo. Kadar opazimo pri roži, da je začela hirati, poglejmo za vzrokom. Najprej zunaj, če je ne ujedajo uši ali gosenice, potem pa tudi v lončku, če ni morebiti črv pri korenini, ali če korenine ne gnijejo. Gnile korenine obrežimo toliko, kolikor je gnilega, potem pa presadimo v manjšo, ne v večjo posodo. Prevelika posoda bi nudila korenini preveč hrane in bi zopet od tega hirala. Za kuhinjo Parmezanova juha. Napravite svetlo prežganje s sirovim maslom, kateremu prilijte juho (pre-vretek iz sočivja ali podmet iz juhnih kock) ter začinite s soljo in z noževo ostrino popra. Pol ure pred pripravo juhe pridenite juhi toliko na-ribanega parmezanovega sira, da ima juha krepak okus. Potem zakuhate juho počasi ter jo postavite na mizo s praženimi žemljami, zrezanimi v obliki rezancev. Dobra močnata jed. 25 dkg moke, 1 jajce, nekoliko smetane ali belega vina predelaš s koščkom sirovega masla in malo soli v testo. Nato izreži iz testa kakšnih 20 komadičev, ki jih na tanko izvaljaš, prebodeš z vilicami in spečeš v vročem maslu. Jed potrosi s sladkorjem in jo nesi-takoj na mizo. IZ POPOTNIKOVE TORBE SPREMEMBA V UPRAVI TRBOVELJSKE OBČINE. T r b o v 1 j e, 11. novembra. Pred kratkim smo obljubili, da bomo poročali o nadaljnih korakih akcijskega odbora, ki se je sestavil iz zastopnikov vseh tukajšnjih političnih organizacij v svrho imenovanja domačega gerenta in novega gerentskega sosveta. Novo ge-rentstvo naj bi dobilo mandat za skorajšnje občinske volitve v Trbovljah. Danes smo zvedeli, da je veliki župan ugodil želji vsega trboveljskega prebivalstva, zastopanega v omenjenem akcijskem odboru, ter da je imenoval za gerenta šolskega ravnatelja g. Gustava V o d u š k a, bivšega dolgoletnega župana trboveljske občine, kot zastopnike gerentskega sosveta pa 32 uglednih mož. Gerentovega namestnika ali podgerenta g. veliki župan ni ime-noval. Prisedniki gerentskega sosveta so gg.: Roberl Plavšak, šolski upravitelj; Mirko Sušnik, učitelj; Josip Goropevšek, posestnik; Ivan Berger, trgovec; Vinko Pavlin, trgovec; Franjo Dreo, posestnik; Franjo Restar, posestnik in rudar; Jakob Gašparič, župnik; Alojzij Cestnik, posestnik; Dominik Kolenc, posestnik in rudar; Alojzij Logar, posestnik; Martin Gričar, posestnik; Ignac Stroš, posestnik; Karel Omerzu, učitelj; Herman Kol-bezen, poduradnik; Ivan Potrata, strojnik; Andrej Avsenik, posestnik; Josip Rabič, posestnik; Andrej Vabič, posestnik; Franjo Zupan, posestnik; Franjo Pencel, kovač; Pavel Dornik, delavec; Jakob Klenovšek, poslovodja; Karel Malovrh, poslovodja; Ivan Jazbec, rudar; Rudoll Persoglio, elektrotehnik; Ignacij Gunstel, rudar;; Anton Župančič, rudar; Ivan Kunst, posestnik? Vinko Grabnar, rudar; inž. Julij Pauer, rudniški ravnatelj TPD., in Ferdinand Roš, veleposestnik.; LISTNICA UREDNIŠTVA. Sv. Štefan pri Šmarju, Sv. Tomaž blizu 0r< moža. Zal, novi tiskovni zakon onemogoča priotu čitev. Navodila za vojaške obveaance. Povzeto po zadevnih zakonskih predpisih. Po vsej Sloveniji gre glas: Le ..Domovina" ie za nas! Mnogo zasluževoti delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vstrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažeta v teh težkih urah drgnjenje in umivanje e mišim že skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšajočim domaČim sredstvom, Fellerjevim btagodišečim cElsafluidom»! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krapi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močnejši in izdatnejši in večjega dejstva kot fran- cosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki spocijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 86 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Po ovinkih. Jožek, ki je bil poreden, opazuje Mihca, ki sedi na tleh in liže Čokolado. Namazal se je z njo ix> vsem obrazu. Jožek ne more več tega gledati, zato pravim: «Mama, ali res; ne dobim čokolade?* Mama: «Ne!» Jožek: cPotem pa mi vsaj dovoli, da obližem Mihca...» Vzor moža. Ahacij je vzoren mož. Vsako tudi najmanjšo željo izpolni svoji Kunigundi. Nekega večera sloni žena na oknu in opazuje mesec. cKunigunda,» pravi Ahacij obupati, «nikar tako ne glej meseca, saj ti ga vendar nc morem 1 kupiti.* Blaženi oče. Po dolgoletnem zakonu brez otrok je končno Evstahlj Hruška vendarle dobil sina. Nastalo je veliko veselje. Baš v trenutku največje radosti mu je prinesel pismonoša pismo in Evstahij je ves vzhičen vprašal. «Ali je za Evzebija Hruško starejšega ali mlajšega?« Prisotnost duha. Gospodinja (služkinji): «Nežika, pravkar je cvetlični lonec padel z okna naravnost nekemu gospodu na glavo. Obesite naglo na hišna vrata napis: ,Odpotovali'.» Sredstvo za utrujenost. Debelin: «Baš prav, gospod zdravnik, da sem vas srečal. Kadarkoli grem na izprehod, se strašno utrudim. Kaj naj storim ?» Zdravnik: «Vzemite voz, gospod Debelin. Ako pa to ne pomaga, pa avtomobil...» Pri izpitu. Profesor: «AH mi morete povedati, koliko let Je ta lobanja ležala v zemlji ln aH je moškega ali ženskega spola?* Kandidat: »Lobanja je ležala v zemlji od smrti svojega nositelja in je ženskega spola, ker se ne pravi tisti, temveč tista lobanja.» Smola. Sodnik: «Hlačnik, kako to, da ste kradli samo obleko, niste se pa dotaknili zlate posode ?» Obtoženec Hlačnik: cProsim, gospod sodnik, nikar mi §e vi tega ne očitajte, saj me je moja žena zato že dovolj oštela...» Poklicni berač. Gospodinja hromemu beraču: «Kako žalostno je. biti tako pohabljen! Vendar pa ste lahko veseli, da niste slepl.» Berač: «Res, gospa. Ko sem bil slep, sem večkrat dobival le slab denar in gumbe.» Zbirka za zaščito ptš«. Sinček: Mama: «Zakaj vprašaš to, sinko?> Sinček: «Ker je papa dal oni ženi v nabiralnik gumb.. ,> Nor klobuk, Evlalija: tKako ti ugaja moj novi klobuk?> Kunigunda: , Evlalija: «Me veseli, da to čujetn.> Kunigunda: cTakrat, ko je bil modern, sem rudi jaz imela prav takega ...» Slab naslov. Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom «Navodila za grde ženeš. Izdajatelj je spravil v promet samo en izvod, in še ta je bil ukraden ... Pogoj. Evzebij: «Ali vas smem imenovati z vaSim krstnim imenom, gospodična Evlalija?* Evlalija: «0, da! samo mi morato dovoliti, da dobim zato jaz vaš priimek .. Mnogi no vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpol-njenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaška Elsa po-mado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa po-mado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenju-jejo kožo. Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročili 2 lončka poniade za 38 Din; 5 mil za 52 Din, že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. ximm. črna čaj za gospode moCaip/tmnU anjkShmu H chme(lgoKBžipfi,possbw! i irimtttaužfoB&zirJebrri I ati smetsno htz lje«i ?0,| in ga plažam po uajvišji dnevni e ni. J0S BER8MAM, Ljubka, Poljanska czsta 85. « KRONE ŽILE si zavarujete s pat. obvezo. Oena 150 Din. 81 JSlarocila: M. Sili. LiuMiaaa, Stritarjeva ulica 2. STJEPUŠIN S I S A K priporoča 9 boljše taraburice, strune, par-\ titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi B i Ji i 1 i a Vt M Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št 8 sprejema hranilne vloge In vloge na tekočI račun ter jih obrestuje najugodneje, Vezane vlogo obrestuje po dogovoru. Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. fedala za konzorcij »Domovino AdoU Ribntkar. Urekile Fllio O mladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.