I fjUDIJSKA I
I vcas* j
Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslov uredništva In uprave:	»Zasavski tednik«,
rrbovite 1 Trg revolucije 18 — Telefon 80-191 - Račun pn Komunalni benlti - ow; •» .mi , m i i4i - List Izhaja vsak petek. - Letna naročnina <80 din, polletna 140 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kol portali 10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se oe vračajo
n
I 1*4mL
Ste
v. 16
TRBOVLJE, 17. aprila 1959 ,
Cena Hi -lin Lete <li
5.VSEH KRAJEV ZASAVJA ”AM POROČAJO 0 B06ATEM PROGRAMU PRAZNOVANJA V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ
ZAGORJE
•kvtibar za PriPravo proslav v v p. Praznovanj 40-letnice KPJ brin?eoriu i® skoraj zaključil vse v n,,zve za slavnostno akademijo Sa vn¥®ev Ustanovnega kongre-leta J;s> J11 je bil 18. aprila 1937. gor.,na Čebinah. Proslava v Žana," bo 22- aPrila zvečer. V ta Eran,en Je izdelan podroben pro-kn_„- Slavnostni govor o pomenu Okrf:resa na Čebinah bo Imel tovai,1 sekretar ZK Ljubljana, Janez Vipotnik, nato pa sk»c! koncert Invalidskega pev-stvT" zbora iz Ljubljane pod vod-Gtovariša Radovana Gobca, toniti JI invalidskega zbora je gori 1 Pevski zbor »Svobode« Za-* j6-' Na akademiji bo sodeloval lluhiima recitacijama še prvak Ve oijanske Drame tov. Stane Se-bn z dvorna recitacijama pa se čia predstavil tudi tovariš Kurent, 5, ®NG.
BovviVnostna Prireditev bo v pb-tedit ni dvorani »Partizan«. Pri-hne«» v b° največja in najpomem-oh»« , v okviru letošnjih proslav Osvetli",letn,<'i KPJ *n bo ponovno fartii a Pomembno pot slovenske Van«,. * ki je skupno z jugosio-1«,, k° Komunistično partijo po-<an r Jugoslovanske narode v ,fi, družbeno stvarnost — “gradnjo socializma.
TRBOVLJE
».T nedeljo, 19. aprila, bo mladl-Be Kllarske Sole obiskala Cebi-kjer je bil ustanovni kongres Part! Popoldne pa bo imela na uzanskem vrhu ustanovni ce 2! zbor sindikalne podružničen, a dan bo pohitela na izlet na 6a ‘n? tudi mladina iz Ljubljane, V?orJ* in od drugod.
s »E 681
e,bisko ploščo.
ha hS?nedc,jek bodo na Dobrni toi , *• kjer Je živel narodni he-nn_ Lojze Hohkraut, odkrili spo-Os k° Ploščo-
V n^odnja proslava bo 25. aprila Ha elavskem domu v Trbovljah, te njor* bodo prikazale zmagovl-tu-„t Komunistične partije kul-Svev® Kopine vseh trboveljskih kkton0”- 26- Aprila pa ho v Delav-domu še slavnostni koncert k*etriu<e K°dbe in zabavnega or-
HRASTNIK
domu Partizana v Hrastniku titčtie" aprila zvečer slavnostna ebs^blja, na kateri bo govoril jamski sekretar ZKS lov. Marl-tea- °ro8en. Zatem bodo Imeli v od 22. do 30. aprila več kul-BbH, Prireditev. Svoboda II bo 6vok?£ la »Svet brez sovraštva«, fla Tjda I »Rdeče rože«, Svobo-peg.r1 koncert delavskih pesmi, il|č=bej pa bodo uprizorili gledati,^? dei0 še mladinci. Na večer 1. majem bodo Imele vse kon^Ske godbe promenadne
Umevna slovesnost v R-dečah bo •p™a zvečer.
^	SEVNICA
>ttoietnlco KPJ bodo Sevničami 6to7?oyali 4. jiuiya na Lisci. Prl-W7*eJ°. da bo do takrat že do-ijen«a,la vezna pot do te priljubil™: l^kPlnskc postojanke v Po-Proslave naj bi se udele-2.000 ljudi.
t	SENOVO
he	*e bodo zvrstile sla vnos t-
lUei »sliave v Brestanici, Koprlv-hoverETlt<‘nu ln 30- *Prlla na Se-na kateri bo govoril pred-tiš J* občinskega komiteja tova-RrtvE* Rihtar.
Prosi«one le- maja pa bo velika ci, v, a ha Penku pri Brestanl-v<kJst, Je bila pred vojno pod **BcaVotn Slavka Šlandra konte-P°savsklh komunistov.
g	VIDEM-KRSKO
CS* tedne so imeli v vid *llllza u občini po osnovnih or-
•šiilič.r. občini po osnovnih or-•kttvSpilah ZKS, po mladinskih i?°dovi lta- *e več predavanj o kpj. mskem delu m rasvoju
*NTa "ievAiost pa bo 24. apri-v*eh a večer bodo zagoreli po -koz, bkoliških hribih kresovi, 1 Ivk^16®10 Pa bo krenil sprevod -•hu b kedbama na pihala proti Ja au- .,Vt>tl°de, kjer bo slavnoSt-kdemlja, i>0 gdvoru občln-'ko h-,ekretarJa ZKS Vldcm-Kr-,6d. 0 *ledli pisan kulturni spo-
6,.	BRF.ZICE
H!avo >=anl bodo imeli glavno pro->. aprile v Prosvetnem doti, 6 tnc, aPrilu pa sv bodo zvr-0<ellsv a-ovesnosti v Dobovi, na h22- src?,?' v Artičah in Pešcah. fbtil irj,la bo tekla skoz', Brežice v 0 jC?Jcta mladosti. Kot vsako f * st?« tu<H tokrat pripravili i!1* h^ ,n*klh- Prva lokalna Sta-sS^ega okla oci P *ec mimo Glo-h OrM, r°melj in Artič, druga K.1 ln”r? .m|mo Bizeljskega, Kastne ^,°bove' tretja od Velike Sfekcj, mo Čateža, četrta pa od ve»l.
40 LET KW
Te dni protiavljamo 40-letni-co ustanovitve KPJ. Ta praznik je naš vseljudski praznik. Celo letošnje leto je jubilejno leto, posvečeno spominom na borbe, na dogodke, na osebnosti, pomembne za razvoj in današnji lik naše KPJ. Štirideset let je preteklo, odkar deluje KPJ. Ustanovili so jo naši najborbenejši ljudje, naši revolucionarji, ljudje, ki so stali v prvih vrstah delavskega razreda v borbi proti kapitalističnim izkoriščevalcem. V vrstah Komunistične partije Jugoslavije so tudi našj najboljši revolucionarji, ljudje, ki so v delavskem gibanju igrali takrat in tudi kasneje veliko vlogo. Vsa leta od svoje ustanovitve je bila KPJ vedno na braniku pravic zatiranega in zaničevanega človeka — ona je bila tista, ki je leta 1941 pozvala jugoslovanske narode v borbo proti okupatorju in našim narodnim izdajalcem. Trda, težavna je bila že začeta pot naše KPJ, ki je navzlic notranjim težavam, k| so se pojavljale, in kljub nezaslišanemu terorju, kj ga je Izvajala nekdanja jugoslovanska buržoazija proti KPJ In njenim članom — saj je morala dolga leta živeti in delati v ilegali — ni odnehala od svojih revolucionarnih načel. — Ko Je Hitler napadel po Poljski, Franclji in drugih državah še Jugoslavijo, ko je nad celo Evropo ležal zrak fašističnega terorja, ni bilo nikogar, ki bi se bil upal upreti pruskemu militarističnemu valju, ki je teptal pod seboj vse. Edino naša KPJ in Sovjetska zveza sta se uprla fašističnemu nasilju. Naša KPJ je tedaj visoko dvignila svojo revolucionarno zastavo in začela pod njo zbirati naše ljudske množice, ki so hotele živeti svobodno življenje, kajti le svobodno življe. nje je vredno človeka. Naši revolucionarni narodi so v težki narodnoosvobodilni vojni, ki Je terjala toliko življenj sinov in hčera Jugoslavije, pokazali, da so vredni živeti svobodno in d,a si sami pišejo postave, po katerih bodo živeli, in te postave so naši narodi na čelu s KPJ skovali in jih razglasili svetu na zgodovinskem setanku AVNOJ 29. novembra 1943. leta. Takrat
je svet zvedel, da jugoslovanski narodi ne marajo monarhistično urejene države, saj je taka državna ureditev v najtežjih dneh naše zgodovine, v aprilu 1941. leta, sramotno klavrno odpovedala, ampak da hočejo živeti v državi novega tipa — v Federativni republiki Jugosla. viji, v državi, kjer si bo vsak narod uredil življenje po svoje. In s tako državno ureditvijo Jugoslavije je nastala na naših tleh - nezlomljiva zveza najširših množic, prava ljudska zveza.
Naša Partija je v svoji težki zgodovini, ki nima primera v svetu, častno nosila zastavo, na kateri s0 napisani nauki marksizma in leninizma. In ko danes na nas padajo očitki, da smo se v Jugoslaviji Izneverili stvari socializma, da smo izdali interese delavskega razreda, da sploh nismo socialisti, da maša država ni socialistična, nss obrekovanja in natolcevanja puste \nirne. Naši predstavniki so na vse te očitke če večkrat odgovoriti in še odgovarjajo, kadar je kakšno pojasnilo po-
NfiŠfl RAZGLEDNICA
TRBOVLJE 1659
trebno. Naša revolucija se je razvijala v popolnoma drugačnih zgodovinskih pogojih kot drugje v svetu. Mi se nismo nikoli izneverili naukom marksizma i» leninizma, edino, kar je res, je, da hodimo, ko uresničujemo te nauke, po drugačni poti, da hodimo po njej po zgodovinski nujnosti. Mi nismo nikdar komunistom v drugih državah predpisovali, kako naj uresničujejo Marsove nauke, zato naj tudi nehajo s takim predpisovanjem.
Naša pot je jasna in naši voditelji &o svetu odgovorili. Odgovor Je bil, da se moramo in se bomo borili proti zabublje-nju v stalinistične dogme, borili se bomo, da bi se večno živa znanost marksizma ne razvila v nekakšno dogmo, v okorel tog nauk, kajti znanost marksizma je ozko povezana z življenjem in to je danes že precej drugačno, ko je šivel Kari Mars. Če pa utiramo, ko uresničujemo nauke našega ve. likega učitelja, drugačno pot, kot, recimo, Kitajci, s tem ni rečeno da smo njegove nauke zatajili in izdati. To vemo ml sami im to vedo tudi v svetu.
VII. kongres ZKJ je sprejel program, ki jasno dokazuj«, da je naša Zveza komunistov dosledno zvesta marksttmu in leninizmu, zvesta Pa tudi slavnim tradicijam naše partije, ki praznuje letos 40-letnico svojega obstoja.
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije in lijen generalni sekretar, Josip Broz - Tito!
Letna konferenca komunistov zagorskega rudnika
Minulo nedeljo je bila v Zagorju letna konferenca komunistov zagorskega rudnika, ki sta se je udeležila tudi član CK ZKS tov. Franc Kimovec-Žiga ln član OK ZKS Ljubljana tov. Runko.
Poročilo o delu komunistov v rudniku je imel sekretar rudniškega komiteja ZKS tovariš Vinko Kramar-Krištot, v razpravi pa je sodeloval tudi Franc Kimovec-2iga. * Podrobnejše poročilo bomo objavili prihodnjič.
' PRED KONGRESOM JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV
NOSILCI AKCU
Razen borbe za povečanje produktivnosti dela so sindikati skupno z udruženji In zbornicami razvili v poslednjih letih v gospodarstvu posebno živahno aktivnost na področju razdelitve sredstev kolektivov. Ti spremljajo izkušnje posameznih kolektivov in sindikalnih organizacij ter dajejo suge-stive, uvajajo ankete in prinašajo predloge državnim organom za odpravo težkoč pri razdelitvi sredstev. Na tej liniji je tudi sprejemanje tarifnih sporazumov kot pomembnega instrumenta, s katerimi se regulirajo tarifni razponi posameznih gospodarskih grupacij. Kakor hodijo, je vse to pripomoglo, da smo v to leto stopili z znatno izboljšano razpodelitvijo skupnih dohodkov v gospodarstvu in z izmenjanimi instrumenti, ki popravljajo položaj mnogih podjetij in gospodarskih področij ter dajejo večjo možnost za povečanje produktivnosti dela in zaslužkov na osnovi povečane storilnosti.
Z zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij in z osvojitvijo sprememb v ekonomskih instrumentih je razširjena materialna osnova organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. S tem pa je stalno rastla tudi odgovornost delavskih svetov, a tudi pomen same razdelitve dohodkov. Zato je to vprašanje povsem razumljivo postalo prvenstveno važno delo v sindikalnih organizacijah v podjetjih. Po .podatkih Narodne banke so sredstva, s katerimi so razpolagali kolektivi (mislimo na fonde in osebne dohodke), porastll preteklo leto za 67°/o v primeri z letom 1955.
Treba je poudariti, da je bilo osnovno načelo, za katero so se sindikati zavzemali v pretekli delovni periodi, da se sredstva za osebne dohodke postavijo v odvisnost od dosežene delovne storilnosti. Praksa je pokazala, da so delovni kolektivi v tem imeli v glavnem pravilno orientacijo. Sindikati so prav tako odigrali zelo važno vlogo z uvedbo odredb tarifnih sporazumov, ki nekako predstavljajo kolektivne dogovore med določenijni strokovnimi sindikati in gospodarskimi zadrugami. Razen določanja odnosov v tarifnih postavkah med posameznimi kategorijami delavcev ln uslužbencev,-so se sindikati zavzemali tudi za vzpostavitev pravilnih
odnosov met podjetji, gospodarskimi vejami in grupacijami kar je predstavljalo zares delikatno in odgovorno nalogo Težko je bilo najti pravo mero v tem poslu, ker so obstajale različne tendence, kakor so izenačevanje tarifnih postavk med višjimi in nižjimi kategorijami delavcev, potem zanemarjanje kvalifikacij, odrejevanje realnih norm in premij in podobne nepravilnosti. Sindikalne organizacije so, prirodno, usmerile svojo aktivnost v smeri vzpostavljanja čimpravil-nejših razponov in odnosov med tarifnimi postavkami in denarnih prejemkov delavcev, v skladu s pomenom, vrsto in težlno posla, a za čimširšo in pravilnejšo uporabo nagrajevanja po delovnem učinku, z istočasnim prizadevanjem, da se določijo objektivna merila za določanje norm in premij.
Izdelava tarifnih pravilnikov je prešla celo vrsto konsul-tacij, posvetovanj, seminarjev in predavanj, na katerih so sindikalni aktivisti pojasnjevali pomen izdelave pravilnikov in dajali neogibno potrebna napotila, da bi to delo čimuspeš-neje opravili. Na teh nalogah se niso angažirale samo sindikalne podružnice v tovarni h in drugih podjetjih, temveč je to delo zajelo tudi, občinske in okrajne sindikalne svete Sindikalne podružnice in sveti so imel j, kakor se poudarja, posebno velike naloge v izdelavi tarifnih pravilnikov. Povečana vloga komun v razdelitvi sredstev in tarifna politika je vplivala tudi na razširjenje nalog in funkcij občinskih sindikalnih svetov. Nanje je ( prenesena zelo odgovorna funkcija — potrjevanje tarifnih pravilnikov.
Nagrajevanje po učinku je bilo stalno v centru pažnje sindikatov, ki je eden od prvih pogojev, da naj bo vsakdo nagrajen po storjenem delu. Zato so sindikalne organizacije aktivno delale na odstranjevanju ovir, ki so otežkočale nagrajevanje po učinku in spodbujale tudi delavske svete, da povsod, kjer je le mogoče, uvedejo kompleksno nagrajevanje po učinku. Izkušnje kažejo, da je od stimulativnega načina nagrajevanja znatno odvisno tudi povečanje produktivnosti dela, oziroma koriščenje rezerv, pa po tem tudi povečanje proizvodnje in dvig standarda,
■ s A. Markovič
EBINSKA SILHUETA
Ko je nestrpnost dosegla že višek, se je okoli enajstih ponoči pokazal na pragu Franc Farčnili-Kristus in ljubljanska skupina s tovarišem Kardeljem. »Delu čast in oblast!« je zadonel enoglasen pozdrav zbranih komunistov. Ta hip so se razgubile vse zle slutnje, ki so se podile po njihovih mislih tiste zadnje ure, ko Ljubljančanov ni in ni hotelo biti. Naporna pot je naposled srečno za njimi. Kongres bo lahko začel z delom.
Posedli so okoli velike javorjeve mize. Iz oči v oči sta sl zrla tovariša Kardelj in Marinko, drugi so posedli ob njiju na‘obeh straneh mize, na .kateri so našli prostor za zapečkom in Ha peči. V tišino kmečke izbe so udarile besede tovariša Kardelja.
e * *
Zdaj že ostareli gospodar Tone Barlič na Čebinah 4 se je na klopi za pečjo nemirno presedal. — Tako se je začel ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, ki je v tej izbi v noči od 17. na 18. april začrtal jasno pot vsemu slovenskemu narodu. — Fo vojni se je tudi življenje v zakotnih revirskih hribih temeljito spremenilo. Do Čebin je zgrajena nova vozna cesta in potegnjena elektrika, Barlič pa je lani kongresno hišo dvignil še za eno nadstropje. Samo konferenčni prostori, v katerih se tega aprilskega popoldneva pogovarjamo, so ostali takšni, kakršni so bili zgodovinsko noč pred 22. leti.
Javorova miza, klopi okoli nje, kmečka peč, na eni izmed sten ogledalo, na drugi pa Barličeva vojaška fotografija; tem se je v zadnjih letih pridružila še fotografska barvna kopija Kosovega »Ustanovnega kongresa« in manifest KPS.
Barllčeve oči so še enkrat premerile ves prostor, kot da bi
hotele znova oživiti takratno podobo. — Zbralo se jih je okoli 20. Nisem vedel, kaj pomeni ta sestanek, že skraja pa sem ugotovil, da je zelo pomemben, obuja spomine in hip nato je že pri prejšnjih sestankih.
‘Na Barličevini so bili sestanki že mnogokrat prej. Pp devetindvajsetem letu je postalo revirskim revolucionarjem v dolini prevroče, pa so ob nedeljah ali ob delavnikih raje odšli na strme skrite steze proti Čebinam; na pomlad, da bi »dobili preklje za vrt«, na jesen pa, da »bi preskrbeli sadje ali, zaradi koštruna.: Bili so tudi planinci«. Bili so spretni, in žandarji, ki so se le vsake kvatre zagrizli v podplaninski breg in še takrat komaj čakali, da bi se ga spet znebili, niso ničesar zavohali. Za prostor za aprilski kongres se je pri Barliču dogovoril Franc Marn. Nič več ni povedal kot to, da se bodo nekoliko večjega sestanka udeležili tudi ljudje s Štajerskega, Kranjskega, z Gorenjskega in Ljubljane.
17. aprila so prvi prispeli že ob štirih popoldne trboveljski komunisti. Pred sosedi jih Je gospodar skril na ulici pri hlevu. Nato so prišli Zagorjani in počasi še komunisti iz ostalih krajev. Barlič jih je sprejel v hišo šele, ko je spravil spat v zgornjo hišo obe dekleti, ki sta pomagati ženi pri gospodinjstvu in ko se je poslovil najbližnji sosed.
Prišleci so se takpj spustiti v živahno debato. Se prej so opozoriti gospodarja, naj bi z nečim zastri okna, da bi luč petrolejke ne priklicala kakšnega nepoklicanega. Barlič jih je nekaj časa prepričeval, da je strah odveč, končno pa je z »dekaml« vendarle pokril vsa okna.
Tomažiču, ki je stražil doti pri stezi, ki drži iz Zagorja, se je zdelo, kot da so pri Barliču že vsi pospali...
Bolj, ko se je ura pomikala proti deseti, enajsti, bolj so postajali vsi nestrpni. Ljubljanske skupine, katere vodja je bil tovariš Farčnik — Kristus, še vedno ni bilo. So morda padli v pest žandarjem? So druge ovire? Kakšne druge ovire? so se spraševali delegati. V tej skupini naj bi bil tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je sklical sestanek.
Okoli enajstih so končno zaslišali previdne korake. Na pragu se je pokazal Farčnik in za njim ostali tovariši. Ni mogel skriti jeze, ko je povedal, da je zašel. Po gozdu so tavali nekaj ur, preden so našli pravo pot. To noč je bila gosta megla, in nekajkrat je začelo tudi deževati...
Vodstvo konference je takoj prevzel tovariš Kardelj. Podal je izčrpen zunanjepolitični in notranjepolitični pregled.
— Spominjam se, pravi tovariš Barlič, kako tehtne in preudarne so bile Kardeljeve besede. Takega govora že dolgo nisem slišal. Vsi v .sobi so mu zavzeto sledili. Spominjam se pa tudi, s kakšno težavo so nekateri tovariši delegati premagovali veliko utrujenost. Tu, na klopi za pečjo je sedel Žagar z Gorenjskega, slaboten možak, videti je bil bolan in izredno izmučen, zelo se mi je zasmilil, s koliko vztrajnostjo se je ta človek trudil, da bi kar najbolje spremljal referat!
Kongres je zaključil delo šele ob deveti dopoldne s sprejetjem manifesta, ki mu je bilo geslo Prešernpva Zdravljica: »Žive naj vsi narodi!« Manifest je med drugim odločno poudaril, da je treba prenehati s politikanstvom in medsebojnimi prepiri v demokratičnih vrstah; združiti se morajo vse sile, ki jim je usoda slovenskega naroda res pri srcu. »Nad usodo stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je trpel v zgodovini vse, kar more pretrpeti nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.:
»Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je slovenski narod sam — neoborožen in nesposoben za obrambo.
Krvava vojna zato Slovencev ni našla nepripravljenih. V njej pa je dalo živi j - t je za svobodo mimo tisočev drugih tudi pet udeležencev tega kongresa: tovariši Hohkraut, Salamon, Farčnik, Kovačič, Žagar in Marentič.
Ko je tovariš Miha Marinko na drugem kongresu KPS govoril o pomenu ustanovitve Komunistične partije Slovenije, je med drugim dejal: »Ustanovitev nacionalne komunistične partije je prvič — omogočila proletarski partiji, da še je približala tistim narodno zatiranim množicam, ki so še imele predsodke do nje, ker se še niso osvobodile vpliva reakcionarne buržoazne propagande proti komunistom; drugič — olajšala iztrgati te množice, ki so nacionalno zi,'Iran je najhuje čutile, izpod vpliva reakcionarnih strank, olajšala razkrinkavanje laži — kmečkih voditeljev in drugih oportunističnih malomeščanskih in političnih stremuhov; tretjič — olajšala je Partiji, da je ustvarila take oblike — po svojem bistvu ljudsko-frontovske-politične organizacije, ki so bile pri dani socialni strukturi, pri danih političnih elementih malomeščanskih struj strank najbolj sprejemljive.«	-jak
CLOVEK-
ČLOVEKU
Prvi odmev
Uredništvo je prejelo prvo pismo kot odmev začete rubrike »Človek človeku«. Pisal nam C» je P. T. iz Hrastnika, ki je v njem izrekel priznanje razveseljivi spremembi
»Dragi tovariš urednik,« se začenja pismo, »zares sem vesel nove rubrike, v našem življenju se zgodi toliko dobrega in slabega, mislim na odnose med ljudmi, da ne bo nikoli zmanjkalo prispevkov za rubriko ČLOVEK ČLOVEKU. Prepričan sem, da bo tudi Zasavski tednik prispeval, seve s konkretnimi vzgledi in opomini objavljenih zgodb, da se bodo ljudje plemenitili in postajali dostojni socialistične družbe.
Dovoli ml, tovariš urednik, da tudi jaz povem kratko zgodbo o ČLOVEKU;
S sosedom sem bil dlje časa gpr*. Skregala sva se zaradi neke nepomembne stvari, tako da se še danes čudim, kako sva mogla biti tako otročja. Nekega dne pa me je udarila nesreča. V jami »em tako nerodno stopil, da sem si slomiil nogo. Ženo je gripa vrgla v posteljo in že naslednji dan so jo morali odpeljati v bolnico. Ostal sem sam, nebogljen, z dvema majhnima otrokoma. Ugibal sem, koga Izmed sorodnikov bi prosil, da bi mi pomagal. Razmišljanje Je pretrgal sosed, ki mi je prišel povedat, da nam bo kuhala in pospravljala njegova žena. Bolj kot tega, sem bil vesel sprave in nikoli si več ne želim prepira s sosedom, ki je tako dober, kakor more biti dober samo Človek.«
Husinski rudar Ivan Bojanič je bil maja 1941. leta v nerodnem položaju. Na sestanku partijske organizacije so mu rekli:
— Tovariš Ivo, ti nisi kompromitiran. Ti si Hrvat. Veš, da zdaj ustaši divjajo iu požigajo po Tuzli in okolici. Veš tudi to, da smo izpustili priložnost, da bi porušili rudnik in centralo. Potrebno nam je orožje. Pojdi k ustašem v Tuzlo in se jim ponudi za vodnika na Husinu. Dobro veš. da bodo zagrabili oberoč
Ustaši so zelo radi sprejeli njegov predlog. Njim je bilo streliva, zaplenjenega od nekdanje razpadle jugoslovanske precej na tem, da bi nekdaj revolucionarno naselje hrvat- armade, so Husinjani napadli na najbolj nevarnem kraju, skih rudarjev sprejelo poglavnikovo linijo, da bi imeli kraj to je na cestnem iu železniškem mostu, za močno fašistično oporišče, ki leži na kritični točki v Tri dni so partizani gospodarili v doboju, vendar.so s« Vzhodni Bosni.	morali umakniti pred nemško-ustaško premočjo, ki jih je
Z dovoljenjem, da ustanovi ustaško taborišče v Husinu. hotela zmleti na štirih straneh. V tem umiku je padla prva se je Ivan Bojanič vrnil v vas.	žrtev husinskih rudarjev-človek. ki jih je povedel v gozd,
Kmalu so začeli »paradirati« skozi vas oboroženi rudarji Ivo Bojanič. ustaških uniformah. Toda ustaši so nekaj sumili, zato so Ščitil je tovarišem umik. (Nenadomu se je znašel odrezan
Ivan Bojanič se je vračat s partijskega sestanka močno začeli preverjati vedenje husinskih kolegov. Tudi rudar- od tovarišev. Poskušal se je prebiti ob reki Bosni, ker pa
pod noger Un, rudar kraja, je že dve leti po tisti vojni razburkal delavske množice z organiziranim štrajom, ki je preraste! v vstajo in primoral vlastodržce, da so ua rudarje poslali žandarmerijo, da bi on del na kapo tisto vražjo črko »U«? Da bi njega, starega komunista, ki se podreja partijski disciplini, prezirali njegovi prijatelji?
Vso noč je Ivan premišljeval, kaj storiti. Vso noč ni spal m vso noč je preležal z eno samo mislijo: izpolniti partijsko nalogo, ne izpolniti partijsko nalogo. Dobro je vedel, da je Partiji mnogo na tem, kakšno je razpoloženje delavskih množic v tuzlangkem bazenu in okolici. Vedel je, da je oblastni štab že pred petnajstimi dnevi sklenil, z diverzantsko akcijo onesposobiti električno centralo v Kreki,
Net
OB 40-LETNICI KPJ
Husinski
rudarji
ki jo. je varovala četa Nemcev. Vedel je tudi to, da sta pred dnevi prišla njegova prijatelja, rudarja Pero Miljanovič in Franjo Markovič, v štab in prejela deset pušk in dvajset granat za porušenje centrale. Bil je zelo ponosen, da je Partija njima, hrvatskima rudarjema iz rdečega Husina, naložila tako važno nalogo. Jezil se je na Pera in Franja,
ki sta preplašena zaradi jutranje svetlobe pred samim Husi- Bojanič zbral okrog sebe svoje prijatelje iz
nom skrila granate in puškte v seno. Sicer je vedel, da sta organizacije in najbolj poštene ljudi iz vasi:	‘	* politični komisar bataljona Petar Miljanovič, znan mitra-
nameravala pod noč spet priti po orožje, toda lastnik — Tovariši, čas je, da pokažemo pravi obraz. Kaj mi- ljezec Ivo Topalovič. Franjo Markovič, Ivo Brkič-Meša. Ivo senika, neki bojazljivec, je opazil, da mu je nekdo brskal šiite, kako bodo jutri pogledali ustaši v Tuzli? Pripravite Keroševič in brat Petri Miljaniča, petnajstletni mladinec po senu, in ko ga je ponovno spravljal v kopico, je našel se, v pol nre krenemo v Konjuh! t	Franjo. .	...
puške in granate. Ker se je bal odgovornosti, je naglo stekel Rudarji so zbrali orožje in denar iz ustaškega tabori- Na jesen 1943. leta je bil Husin osvobojen. Iz njega je v Tuzlo in povedal ustašem, kaj je našel v svojem seniku,	šča in krenili v gozd.	zrasla nova bragada — XVIII. hrvatsko-vzhodno-bosenska
Ustaši so blizu senika postavili stražo, toda noben rudar ni Kot bomba je odjeknila	novica	skozi	Tuzlansko	pokra-	brigada, ki je začela širom po domovini prenašati slavo
padel v zasedo, ker je partijska organizacija pravočasno jino. Zastonj so ustaši pošiljali patrulje in do zob oborožene husinskih rudarjev.. .	,	,	.	•>
zvedela,. da je akcija odkrita.	r	čete v zasledovanju rudarjev. Vsepovsod so jih srečavali Samo eden od tistih, rudarjev iz Husina, ki so leta 1941
Zdaj je prišla vrsta na Bojaniča in nekaj njegovih pri-	posmehljivi obrazi kmetov,	ki	so	se	na	tihem	radovali	usta-	krenili v partizane, Mijo Keroševič-Guja je doživel osvo-
jateljev, ki niso bili kompromitirani kot komunisti, da po-	škerou porazu.	boditev dežele, toda tndi on je padel v boju z ostanki neke
pravijo napako premalo pazljivih tovarišev. Pred zoro, ko Po petih dneh so husinski rudarji, ki so vstopili v četniške bande..
je pred svojd, vestjo z vseh strani pregrčal vso stvar, je Ozrenski odred, pri Doboju izbojevali prvo bitko proti V ljudstvu je ostala pesem o grobu husinskega rudarja Ivan Bujanič, husinski rudar, šel v Tuzlo in se priglasil na Nemcem in ustašem.	n« Konjuh — planini in spomin na hrabro četo partizanov,
raport ustaškemu poglavniku.	V boju za Doboj, v katerem je bilo nad sto vagonov ki je odrinila v boj v zori narodnoosvobodilnega pokreta.
Bil |e osamljen
9e danes me je sram, kadar se spomnim na dogodek v vlaku Kakor na fotografsko ploščo se
politično-vzgojnega dela s člani ZK. Osnovne organizacije nadalje premalo skrbe za pravilno razporeditev nalog na posamez. ne komuniste. Opozorili so na premajhno delavnost komunistov iz podjetij na posameznih terenih. Da bi to pomanjkljivost v bodoče odpravili, bodo v kar najkrajšem času povsod usta-
M in ul o nedeljo Je bila ob navzočnosti sekretarja CK ZKS Slovenije, tovariša Miha Marin-ka, in člana sekretariata OK
ZK.I l*)UMjan_. dr. .viarijana Dermastja občinska konferenca _______________ _	______ ZKS Trbovlje. Po poročilih šemi je vtisnil v spomin starec, kretarja Alojza Ribiča in orga. ki je sedel pri oknu. De Ul se nizacijskega sekretarja lan-za Je, kakor da gleda svet, ki je Železnika je v razpravi sodelo-bežaj mimo njega, v resnici pa val tudl tov Miha Marinko, ki novlli aktive komunistov, ki so mu Je bilo hudo zaradi potni- 1® poudaril dolžnosti dokunvjm- si doslej ponekod že zelo dobro kov v vagonu. Čeprav je bila stov v družbenem in gospodar- uveljavili.
velika gneča, ni nihče hotel sk«m življenju komune. Na y razpravi je zbranim spre-prisestj k starcu. Prazen sedež konferenci so izvolili tudi dele- gOVoril tudi sekretar CK ZKS zraven njega je zaman vabil, *at* 11 četrti kongres ZKS. tov. Miha Marinko. Uvodoma kajti ljudem Je bila ostudna Met1 drugimi bo na tem kon- je govoril o nekaterih napa-starčevska zunanjost. Odbijala erN;u zastopal trboveljske ko- kah, ki so slabile deilo organi-jih je njegova zakrpana obleka, muniste Miha Marinko.	zatilje Zveze komunistov tr-
gubasti obraz, tresoče se roke V času od zadnje konference bovtijske občine in poudaril.
so trboveljski komunisti aktiv- da mora občinska konferen-no posegli v družbeno in uoli- ca temeljito obdelati vsa petično problematiko komune, reča vprašanja, ki stole pred Doseženi so bili nekateri po- ZK. Nato je podčrtal nujnost, membni uspehi v utrjevanju in da imajo komunisti jasno go-uveljavljanju Zveze komunistov spodarsko — politično usmer-kot pomembne in vodilne po. jenost glede reševanja važnih lltične sile — je bilo poudarje- vprašanj svoje občine. Dlje se n0 v organizacijskem poročilu je zadržal pri problemu zapo-
in slinasta usta.
V Zidanem mostu Je vstopila mlada žena. Nekaj časa Je stala v gneči, nato pa se je le opogumila in vprašala:
»Ali Je sedež prost?«
Stare« se je najprej zdrznil spričo nepričakovanega vprašanja. nato Pa Je zadovoljno pokimal. Hvaležno je pogledal obK ZKS. mlado ženo, k| pa ni razumela njegove tihe zalivale, ker ul opazila gub na obrazu ki njegove zakrpane obleke F, R-
ravni industrijskega prebivalstva, medtem ko je v prejšnjih letih hitreje rasla življenjska raven na vasi. Dejal je, da ie treba zaustaviti nadaljnji priliv delovne tile iz vasi v mesta, ker je zanjo treba iskati izhod v samem kmetijstvu. Nepravilna je miselnost, . češ da samo industri-ja lahko ustvarja velike dohodke Tudi kmetijstvo, je lahko donosno, postaviti pa ga je treba na zdrave temelje. Glede odvečne delovne sile, ki lahko nastane z mehanizacijo kmetijske obdelave, je tovariš Marinko dejal, da jo je mogoče zaposliti v proizvodnj i intenzivnih kultur, na primer v vrtnarstvu, ki je sedaj sploh premalo razvitp. S tem v zveza je opozoril tudi na potrebo do večji pestrosti v
strukturi prehrane. Kolikor je sedaj premajhno povpraševanje po povrtnini, je to zaradi visokih cen, ki so nujne zaradi konj unk turnega položaja proizvajalcev in primitivne proizvod*je. V nadaljnjem izvajanju je Miha Marinkomed drugim dejal, da delo med množicami zahteva od komunistov čedalje več znanja. Socialistični družbeni sistem sprošča čedalje večjo pobudo državljanov. Naša družbena politika je javna in Jo poznajo tudi ljudje izven Zveze komunistov. V taki situaciji se nerazgledani komunisti lahko znajdejo v zelo težavni situaciji. Zaradi tega je usposabljanje komunistov med množicami prvenstvena' naloga Zveze komunistov-
Janez Knez: PRI DELU (lesorez)
V R E M B
Okrog 18. aprila kratkotrajne padavine, okrog 21. aprila pa močnejši dež , s ohladitvijo. Vmes Izboljšanje. Nekako od 22. do 28. aprila v splošnem lepo vreme, možne so le krajevne nevihte. Približno od 26. aprila dalje nekaj deževnih dni In hladno.
V zadnjem letu »o se vrste ZK v trboveljski občini precej okrepile a sprejemom -ladlh komunistov. Tako so od januar ja pa do konca marca vključili v ZK 183 norih članov, nasploh
Družbeni plan občine Videm-Krško za leto 1959 posveča veliko pozornost načrtom, ki bi prispevali k dvigu življenjske
slovanja delovne sile. S tem v zvezi je dejal, da je treba vprašanje odvečne delovne sile reševati v podjetju samem z novimi delovnimi mesti, s sodelovanjem gospodarskih organizacij v okviru občine.
, To vprašanje se seveda ne pa se ie število članov	povečaj	&me reševati brezdušno, am-
za 265 članov Socialni sestav	pak j€ treba nenehno premiš-, ravni,
se Je povzpel na 65,2 odstotka ,jati_ kako b, našli cim	Vzporedno s predvideno vlš-
v korist delavcev.	rešitev, da ne bi ustvarjali	io delovno	storilnostjo	pa	bodo
Marca *o imele vse	osnovne	večjih socialnih problemov. Z	tudi plače	na	področju	te	ob-
zboLjšaojem življenjske ra v-	narasle v primeri z l«n-
ni pa je vsekakor nujno, da bo vsak zaposlen delavec v podjetju dobil delovno mesto, kjer bo polno izkoriščena njegova sposobnost.
Zatem ie Miha Marinko govoril o naraščanju življenjske
organizacije volilne konference, ki so opozorile na vrsto problemov, kj jih komunisti srečuje. Jo pri vsakdanjem delu. Ve-čina organizacij je na teh konferencah podala realno sliko dela, več pozornosti pa bi morale posvetiti razipravl o izboljšanju
skim letom odstotkov.
nominalno za 10
Koliko novih stanovanj
Letos bodo začeli v Vidmu-Krškem graditi 120 novih stanovanj. dokončali pa Jih bodo
16. Največ stanovanj bo gradila Celuloza (104).
Stanovanjske skupnosti bodo organizirale potrebne dejavnosti za vzdrževanje stanovanjskih hiš In za razne usluge v lastni režiji. Izpopolnile bodo pralnico s sušilnico, z likalnico in krpalnico, na desnem bregu Vidma-Krškega pa nameravajo urediti tudi javno kopališče.
To leto bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda do zdravstvenega doma, stadiona. Griča In do Stare vasi, pričeli bodo z modernizacijo glavne ceste
SPREHOD PO SVETU
STAREC ODHAJA
Pred nedavnim smo na tem mestu pisali o nezadovoljstvu, ki ga vebuja v Zahodni Nemčiji In po »vetu trdovratna blokovska politika starega zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, Napovedali smo, da se ipor med Adenauerjeviml koncepcijami politike s pozicij sile In zagovorniki sporazuma med Vzhodom In Zahodom ne bo končal dobro za starega kanclerja. Vse kaže, da se res ni. Minuli torek so v Bonnu nenadoma •poroči)!, da Je Adenauer sprejel kandidaturo za predsednika republike na volitvah, ki bodo 1. Julija, kar praktično pomeni, da je sklenil oditi s dosedanjega položaja predsednlta vlade In da misli prevzeti bol) ali manj reprezentativni položaj v zahodnonemški državi,
Iz Bonna poročajo -da Je sklep o Adenauerjev! kandidaturi za predsednika republike (o katerem sodijo, da je eden najpomembnejših političnih dogodkov v zadnjem čaau) Iznenadll prav vse zabodnonemške politične kroge ln tudi krščanske demokrate. Ze Itirl mesece Iščejo v Bonnu krščan-skodemokratikega predsedniškega kandidata in ves ta čas ni nihče resno pomislil. da H bilo Adenauerja moč prepričati, naj sprejme kandidaturo. Pa tmfl sam Adenauer Je trdovratno In odločno odklanKl sleherno n-l el. da bi oditi iz aktivnega političnega življenja, 8e ni dolgo, kar Je izjavljal, da ae kljub svojim 83 letom nikakor ne namerava nmaknlti, marveč bo ie nadalje aktivno vodil vlado, kasneje p* volilno kampanjo ln po parlamentarnih volitvah leta 1961 sp«t sestavil vlado. Njegovi načrti pa so padli v vodo. Dne 7. aprila gs je vodstvo njegove stranke na eleganten način raz-redllo dolžnosti predsednika vlade. Ker bo pri volitvah za predsednika repu-
bilke prav gotovo zmagal (krščanski demokrati imajo v volilnem telesu, ki voli predsednika republike, večino), bo avtomatično Izgubil tudi funkcijo predsednika stranke .odreči se bo moral poslanskemu mandatu In članstvu v krščanski demokraciji, kajti zahod, nonemškl predsednik je po ustavi nadstrankarska osebnost.
O nagibih, ki so Adenauerja privedli do tega, da je »prejel predsedniško kandidaturo, še vedno krožijo najrazličnejše domneve, čeprav vodstvo krščanske demokracije vztralno zanika .da bi na njegov sklep vplivale kakršne koli kritike vladne politike. Sam Adenauer je takole razložil svojo odločitev: »Moj sklep je usmerjen na to, da bi zagotovili kontinuiteto naše politike za celo vrsto let.. . Položaj predsednika republiko «mo doslej podcenjevali. V prlhodn'1« letih In ne samo v obdobju mednarodnih konferenc, se zunanja politika zahod, nonemčke vlade v ničemer ne bo spre. menila In Zahodna Nemčija bo »stala
zvesta svojim partnerjem.« V bonnsklh političnih krogih pa Je precej razširjeno prepričanje .da se Adenauer ne bi umaknil is aktivnega političnega življenja, če on |n njegovi pristaši ne bi začutili, da njihov ugled v zadnjem času naglo slabi, tako doma kot v tujini. Javna tajnost Je, da so celo nekateri krščanskodemokratskl voditelji z vedno večjo nejevoljo gledali, kako kruta Adenauerjeva stališča pehajo Zahodno Nemčijo v Izolacijo ln povzročajo nezadovoljstvo doma (ne *a-mo med socialnimi demokrati) ln v svetu, na Vzhodu ln tudi na Zahodu. Zahodnoncmška vlada se Je v zadnjih tednih kar pošteno sporekla z britansko vlado In še z nekaterimi drugimi vladami držav Atlantskega pakta samo zato, ker Adenauer niti za las ni hotel odstopiti od svojih nevarnih za. nanjepolitičnlh stremljenj. Verjetno Je poročilo zunanjega ministra von Hren. lana o razpoloženju na zadnji WasMng-tonski konferenci predstavnikov Zahoda prebilo sodu dno. Iz bojazni, da celo Washlngton. kljub svojemu dolgoletnemu podpiranju kanclerja Adenauerja,' ne bo več mogel dolgo prenašati zahodnonemškega hnjskanja na hladno vojno, se je rodila odločitev o Adenauerjev! kandidaturi aa predsednika republike. Tako sodi o mnogi po. Ulični opazovalci v Bonnu In to njihovo sodbo so potrdili tudi prvi uradni ameriški komentarji, ki pozdrav-
ljajo Adenauerjev sklep, ker — kot pravijo — odpira široke možnosti sa bolj elastično politiko in za večjo aktivnost mladih sil. Podobne ocene J* slišati tudi Iz Londona, medtem ko so v Parizu bolj zadržani; kako tudi ne bi bili, saj je os De Ganile—Adenauer nenadoma počila.
Kandidatura Adenauerja odpira številna vprašanja In domnev«. Prevladuje prepričanje, da »e Adenauer ne bo zadovoljil z obsegom aktivnosti dosedanjega predsednika republike, pač pa bo skušal Izkoristiti nekatere »praznine« v ustavi, da bi še nadalje usmerjal državno politiko. Odprto je tudi vprašanje, kdo bo novi predsednik vlade. Gospodarski minister Erchard ki Je že nekaj let neuradni Adenauerjev naslednik. J« po mnenju nekaterih poznavalcev tahodnonemških politi' nlh razmer sicer le vedno eden od kandidatov, vendar Adenauer skoro go. tovo Išče osebnost, ki bo manj popustljiva In elastična ter »Ideološko« bolj trdna, kot je Erhard. Od takšnih osebnosti omenjajo , finančnega ministra Etzela In notran.lpgn ministra Sehrdderja. Kancler Adenauer pa Je vsemu temu ugibanju obrnil, hrbet In odšel na dopust v severno Italijo Vladne posle .le zaupal svojemu namestniku Erchanln, toda to ni bila 1» končna predaja dolžnosti. Z dopusta «e bo vml| čez tr| tedne, ni pa *e go. tovo .če bo med dopustimo tudi počival.
od Hočevarjevega trga do Savskega mostu, od Doma Svobode do Cankarjeve ceste in Kolo dvorske ulice, vse potrebno pa bodo storili tudi za nadaljevanje gradnje vodovoda v Pod bočju. Dogradili bodo otroški vrtec na levem bregu mesta opravili potrebne priprave za gradnjo novega šolskega poslopja na levem bregu mesta, na Raki pa bodo storili vse priprave za postavitev kulturnega doma.
Nadaljevali bodo z gradnjo nizkonapetostnega omrežja na področjih Senuš, Mrtvic, Velikega Trna. Gmajne ln Kremena ter dokončali daljnovod proti Hrasteku.
Mrežo zdravstvenih postaj bodo na področju občine še razširili ln uredili potrebne prostore na zdravstvenem domu v Vldmu-Krškem.
Modernizacija trgovin
Družbeni plan predvideva vzporedno z nadaljnjim pove-
Pravkar prispelo
® Beograd. — V ponedeljek.
18. t. m., se je začelo zasedanje
zvezne ljudske skupščine, kjer so na ločenih sejah obravna-vali predlog splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih, predlog osnovnega zakona o stanovanjskih odnosih, predlog zako. na o poelovnih prostorih ln do. slopjth, predlog zakona o stano. vanjsklh zadrugah, predlog zakona o spremembah zakona o prispevku za stanovanjsko Izgradnjo ln predlog zakona o dopolnitvah zakona o sredstvih "O. spodarsklh organizacij , in še nekatere druge, kot na primer zakon o proglasitvi 20. aprila ;eto 1659 za državni praznik. — Članica ZIS In zvezna poslanka to-. Lidija Sentjurčeva je v svoji obrazložitvi omenila, da je stanovanjsko vnrašanje. ki sile v dobah nagle Industrializacije v ysliki državi zaostrovalo, težaven ln zapleten problem tudi v našem sedanjem razvoju,
Doboju.
Na jesen so husinski rudarji Ozrenskega odredu napadli Kladanj. Po hudih bojih okrog Djudjevika, se je začel odred umikati proti Konjuhu. Skoro tik pred popolnoma urejenem umiku je padel, hudo ranjen v trebuh, politični komisar Husinske čete, rudar Pejo Markovič. Rudarji so vedeli, da komisar ne bo preživel hude rane, toda ga kljub temu niso hoteli zapustiti. Zavili so ga v odeje, dali na nosila in skozi viharno, snežno noč ponesli na vrh Konjuha. Pred zoro, so trudni obstali. Odvili so. odejo, da bi videli, kaj je s komisarjem? Pejo je bil mrtev." kdo ve že od kdaj? Pokopali so ga pri piramidi, na vrhu Konjuha in z minuto molka počastili njegov spomin.
Po sedmih mesecih, na pomlad 1942. leta, je prišla na Konjuh VI. Proletarska brigada, v kateri so bili preživeli husinski rudarji. Obstali so kraj groba svojega komisarja in na vrhu piramide pritrdili rdečo zastavo. Miloš Popovič-Durin je tedaj napisal besede znane partizanske pesmi o mrtvili husinskih rudarjih, partijske Husinjani so nadaljevali boj in padali eden za drugim: politični komisar bataljona Petar Miljanovič, znan mitra-
Videmsko-krški obeti
Čanjem Industrijske in kmetijske proizvodnje in s tem tudi s povečanjem kupne moči prebivalstva porast blagovnega prometa v trgovini na drobno za 13 odstotkov v primeri z letom 1958. Predvideno povečanje pa bo moč doseči le z razširitvijo maloprodajnih prostorov in skladiščnih zmogljivosti,, a yečjo Izbiro blaga ln specializacijo ter s po/e Čanjem delovne storilnosti zadoslenlh. — V levem delu Vidma-Krškega bodo dogradili do avgusta nov* trgovske lokale, vse stare P* naj bi modernizirali. Letos se bodo lotili tudi specializacije trgovskih poslovalnic, v Vid-mu-Krškem bodo Imeli v®») eno trgovino z nepretrganim obratovalnim časom. Kmetijsk1 zadrugi desni In levi breg naj b; uredili vsaka po eno trgovino s sadjem In zelenjavo, hkrati pa sta dolžni skrbeti *• založenost teh trgovin In l* primerne cene.
nato pa je dejala, da bodo »ploš-np zakon o stanovanjski skupnosti, zakon o stanovanjskih razmerjih, zakon o poslovnih poslopjih ln prostorih, zakon 0 lastnini posameznih delov P°'
sioplj In zakon o stanovanjskih
zadrugah, ki jih prelaga ZIS * obravnavo zvezni ljudski skupščini, pripomogli k na&aljnJ* izdelavi In Izpopolnitvi »Istem* standvansklh pdnosov In stanovanjskega gospodarstva v na*1 državi v soglasju z našim druž-beno-polltlčnlm ln gospodar* sklm razvojem,
0 Hrastnik, — V Hrastnik*1
so v bližini železniške postaj* začeli postavljati lesene hiše ** delavce, ki bodo delali na pravilu železniškega mostu postaji Hrastnik. Popravilo moralo biti skončano v žeti* mesecih. V jem času bo prom** na železnici usmerjen enosm*** no.
DOJENA
ŠTIRIDESET LET NEIZPROSNEGA ROJA ZA NOV, PRAVIČNEJŠI
.....................................................................................................................................
SVET, V KATEREM NE BO IZKORIŠČANJA ČLOVEKA PO ČLOVE-KU, JE EPOHA JUNAŠKIH PODVIGOV JUGOSLOVANSKIH KOMU-
UNHiHi«!iiiiiiiiimHitiiKifiit!ii!iiiiiiiiiHi:»i!ji!]iiiiHifiiimi(iiiiHimiiii!HitiiiHiiiiiiiii!iiiKiHin)Hiiiiiu!in!ii!i!iiii!iiiiiiiintHnmmi!!;i!miiMiiiitiHiiiiiiiiiiHi!niii!iiiii!ini!!iiiini!ii!mnmiiiiiimmt!!nniiiinintimuiuiBiDi
NISTOV, KI SO VSESKOZI PODREJALI SVOJE OSEBNE KORISTI
■ll!l!!li[||!IMIillllllllllllMl!llM!!!UI{|IHIIIiil!i»i!ll!ll||l!!ll!lli»!!H
S SKUPNIM CILJEM. ŠTIRIDESET LET KOMUNISTIČNE PARTUE,
lllll1lll!niM!!lllillllllllill!t!iilll!llllll!!lj!l]j!!!lltllij[l!|{!j|lilll!nil|lll!lllll[||^
DANES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, JE DOBA, V KATERI SO KOMUNISTI NA ČELU DELOVNIH UUDI RUŠILI STARO,
rillMllllllllinil!llllllllllll«illlTIlllinHHIfllli>iH!IIIII!lllllltl!R!KI!IIHIIillllll1tmilll!lll!llllil!lllltllitllliNIIIHHi!lljlllHII2i;!ll]IIIh'HIII!ili!!llil!liniiillil!l!tlH!l!i|lillilllllllUH!!]l!lllll!llllllinillllllllNl[|imifllll)ini(<mHltailinntl
PREŽIVELO, IN GRADILI NOVO DRUŽBO, V KATERI BO ČLOVEK
ČLOVEKU ZARES ČLOVEK IN NE VOLK. KONČNI CIU ŠE NI
HiiiitmiitiiiiiiilUiiiniiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiilUiiifiiiiniiiiiiiHiiiitHniKiiiiHiiiniiliiiiiiiiiniiiiiniiinHiiiHHiiiiiniiiiiiHlUiiiiiminnmniMimmnnuiiiiHiimniiiHiifmmimHniinimiiHiNiHnnmHtiiiniffinRtunHUi
DOSEŽEN. DO NJEGA DRŽI POT, POLNA TEŽAV IN GIGANTSKIH
iiHiiitHiiiniiiiHtimuiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiHiiiiiiimiuiiiiiiiuiiiiHniiiitiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiMiiimiiBatiiiiiiiiHHiimHHiiiiiHiiiuiimiiiiniiiiimBtHiiiiHHHmiiiimtHiiiiinmmiiitimniiiiiiimiuinniiiHiimiuMiiiiiMiiiiiiHinM
USPEHOV, KI JE SEVEDA ŠE NI MOGOČE VIDETI V VSEJ NJENI
<HI!illJillllli!lll«tHJII!iBmilllfllllllim!«IIIHIIIMtil)lunifimiJ«Hn!IIIIIIHtlillll!illlllJ)IIHrtiHII!mHtlllHIII«!ll!ltIfflUllffliJlllllilllliffllllllHffltl!tl!llllll!imi!IHIIIIIIIIIIIinitini!l!UIHII!Hinilllllll!!]|lin«mHHfmilWWm«IIBS
KONKRETNOSTI. POZNAMO PA SMER TE POTI IN VEMO, DA JE
DELAVSKI RAZRED Z ZVEZO KOMUNISTOV TISTI, KI JO UTIRA
uiii«HiH!iuuMmuimiiiiiiiiiiuiimi>Hiifl!iifi!iu!i:utiiii!NiH!itiiiHii!inwnuiiiHfiinniiiiiiiiiHHiimi!itiini»iHnHiimH»m(iiHmin]iniinimiimnnmiiiiNiiuiiiifi!iii!nHHim!H!nmmiiiinuniiRnimnniiineffliu«Ni»
DO KONČNEGA CILJA.
Rojstvo Komunistične partije Jugoslavije *?vpada v čas, ko je stara Jugoslavija, na-°~la Pod negativnim vplivom velikih imperialističnih sil in razrednih interesov do-ače buržoazije, začela delati prve, nebog-/®Pe. korake- V tem času je delavski raz-6(1 in kmečko prebivalstvo vseh jugoslo-anskih pokrajin zajelo revolucionarno vrele, poostreno zaradi močnega vpliva zma-se oktobrske revolucije v Rusiji in revolu-že°ahrnih spopadov v mnogih drugih de-
VSTANITE V SUŽENJSTVU ZAKLETI...
Revolucionarno valovanje je zajelo tudi »savske revirje, kjer so živeli v pričako-n revolucije in nastanka sovjetske revi, ^eta 1919 je začel prihajati v re-» 1® inž- Gustinčič, ki je imel sestanke v n »gorju, Trbovljah in Hrastniku. Tako je “»stala tudi v revirjih Socialistična delav-»» partija (komunistov), ki je na primer Rn ag0riu vključevala večino delavstva, omunisti so zmagali tudi na prvem občnem ooru v Trbovljah leta 1920. Delavci so krat aIi vrstc izdajalskih socialnih demo-ki so se zavzemali za politiko po-^»P^taT^'*ier S° dejansko povezani s
Revirski komunisti so bili vedno odkrito y ce,.u delavcev in jih niso nikoli izdali.
. veliki stavki železničarjev leta 1920 se J najbolj pokazalo, kakšno zaupanje uži-“Jo komunisti pri ljudstvu. Ko je stari jih C^C’. k* i® takrat vodil akcijo v revir-sm’ , Pred množico in jim rekel: »Ce komunisti, bomo raztrgali železnico stniv1'. tračnice v Savo!« so ljudje to . VlaL ’ in tako Preprečili prihod vojaštva «, hrih”1- Ko 80 Pozneje vojaki prišli čez jen • ,V Trbovlje, so naleteli na odpor, ki je Ubil- JCle’ zadušen v krvi. Vojaki so takrat ki 1 , rsarška in zaprli mnogo delavcev. Pa jih s tem niso pokorili. jjj?d leta 1919 o 1924 je delovalo v revir-Val ,uštvo »Vesna«, ki je mnogo prispe-Trh k ,dviRU Politične zavesti delavstva. V k; ov,jah je obstajala tudi partijska šola, Je vzgojila precej delavskih voditeljev, času od decembra 1920 do januarja
in
res
Po
zneje
sc
bil
izkazalo, da
ljen'1CJe se je izkazalo, da je bil podkup-V | ®d žandarjev in jo je popihal v Srbijo, bil V n°vljah mu je pomagal Peklar, ki je k takrat tajnik Partije. Tudi ta je bil raziti,, ?an kot plačanec kapitalistov in iz-UsnMen iz Partije. Stavka je kljub temu Uglca Pa!"tija J® zaradi tega pridobi’, i na l0qdn saJ je število članstva narastlo na Paru • Trbovljah so bili takrat v vodstvu kot f * Bočko- Princ, Hlebec in Tončka Ceč SRmJnica- Mladinsko organizacijo oziroma aasf ■ j® vodil Anton Manfreda, ki je javno dinnal -na zborovanjih in užival med mla-velik ugled. V zagorskem komiteju rini.'1 je bil med d' ni tovariš Miha Marj®’ ki je bil tudi :kcionar »Vesne«. VaipC jVne množice so si spontano prizadele x ’da bi novi jugoslovanski državi, ki se Hik e Porajala, dala obeležje svojih osnov-*»Vsk eresov’ Totia revolucionarnemu deti ja,emu razredu je manjkala vodilna sila Darnnim programom, z zavestno revolticio-Ustre orientacijo in z organizacijo, ki bi &oW»Ta ZRodovinski nalogi. V takšnem ®ilarn U ‘sc i® vladajočim reakcionarnim obr... Posrečilo, da so postopno in krvavo k^p^naJc z revolucionarnim delavskim in iUgQ«i m gibanjem v deželi in vsilile novi Zr>ača-Vansk‘ državi svoj lastni razredni Žuat,.J‘ Decembra 1920 je vladajoča bur-lav'ia.z »Obznano« začasno zlomila de-Zavs, in kmečko gibanje množic in tako le bilVala svojo oblast, junija leta 1921 pa Vaii, a vsiljena državi Vidovdanska ustava K°srbske buržoazije.
K **«
•*ode
»VIHRE SOVRAŽNE SE PO ZRAKU ...«
jtevn fni ukrePi buržuazlje so zmanjšali Ko-,'1 komunistov v revirjih za polovico, kih v n'st* so se shajali na tajnih sestan-lucl R0zdovih. Najvidnejši zagorski revo-larJi so bili Jože Marn, steklar Wein-tielai,r* Prane Farčnik in drugi. Legalno so 1C»« ,.v »Vesni«, ki Je vključevala okrog ••nen„ anov- Svoje prostore je imela v tako ^rboviVilneiTI "-Mihelčičevem salonu:	V
«ov /Jah pa so rudarji na pobudo komunl-•vejufradili »Rudarski dom« ki je postal **» s(at:u Partijskega dela. Glavna pobudnl-Kuit,. hila Tončka Čeč in Anton Manfreda. «°vik rl10l)rosvetno delo je takrat vodil Lu-*6nw Mrzel. Mladina se Je udejstvovala v Zarja«, ki ga Je vodil

Nad NASLOVOM: A. G. KONGRF.S KPS NA CER
KOS: »USTA-
______ .... ČEBINAH« (OLJE)
V SREDINI; TOVARIŠ TITO MED PARTIZANSKIMI BORCI.
Leta 1924 je hila splošna stavka rudarjev, ki so zahtevali zvišanje mezd. Takratni direktor TPD Skubic se je norčeval iz delavstva, ki je postalo žrtev izigravanja po socialnih demokratih. Člani KP so bili odpuščeni z dela in preganjani. Mnogi so morali oditi v Francijo, med njimi tudi Salamon, Saje, Pristav, Jazbec in drugi.
Prvega junija 1924 je Orjuna organizirala pohod na Trbovlje, da bi obračunala z delavskim razredom, kakor je že dolgo prej napovedovala. Pohod fašistov se je končal pri Rudarskem domu ob živem zidu zasavskega proletariata. Orjunaši so požgali Rudarski dom > in ubili Franca Fakina, revirskih revolucionarjev pa le niso porazili. Ravno nasprotno, ta dogodek je odjeknil po vsej Jugoslaviji in opozoril napredno javnost na pretečo nevarnost fašizma.
Kljub temu, da so krvavi ukrepi buržuazlje oslabili delavsko gibanje, ga vendarle nis" mogli povsem zatreti. Medtem ko je partijska organizacija v Trbovljah po letu 1924 precej oslabela, so komunisti v Zagorju in Hrastniku tudi pozneje pokazali precejšnjo aktivnost. Na občinskih volitvah leta 1926 je Partija v Zagorju sodelovala v povezavi z delavci in kmeti ter dobila sedem odbomiških mest. To je bil velik uspeh zagorskih komunistov, ki je pokazal, da Partija v Zagorju uživa ugled pri množicah.
Nasprotja med delavskim gibanjem in vladajočim razredom so se neprenehoma zaostrevala. Brezposelnost, razslojevanje vasi, brezobzirno izkoriščanje, policijski teror, lakota v posameznih predelih, veliko drugih nerešenih socialnih vprašanj, ban-krotstvo buržuazije pri urejevanju nacionalnega vprašanja — vse to je ustvarjalo široko področje za aktivnost delavskega gibanja in dajalo boju delovnih množic mest in vasi revolucionarno ostrino. Buržuazija je v krvi dušila lokalne delavske in kmečke nemire.
Zaradi povečanega pritiska delavskega razreda in ljudskih množic je velikosrbska buržuazija skupaj z deli hrvatske in slovenske buržuazije odgovorila 6. januarja 1929. leta z uvedbo odkrite diktature s pomočjo monarhistično-vojaške klike. Diktatura je začela krvavo obračunavati ne le z de’avskim gibanjem .ampak sploh z demokratičnimi težnjami zatiranih narodov Jugoslavije.
REVIRJI V ČASU 6. JANUARSKE DIKTATURE
Po razpustitvi »Vesne«, en dan po spopadu z Orjuno v Trbovljah, so se komunisti in mladina vključili v kultumoprosvet-no društvo »Svoboda«, v katero so vnašali svojo revolucionarnost. V tem času je bila huda draginja, vendar Zveza rudarjev ni ničesar ukrenila za zaščito delavskih družin. Partija je hotela ustanoviti legalno organizacijo, toda vloženo prijavo za registra-
V BURJI
cijo je odbil takratni notranji minister dr. Anton Korošec. Partija je naslovila nanj odprto pismo, ki ga je objavil dnevnik »Jutro«.
V naslednjih letih delo Partije v revirjih ni bilo razgibano, ker ni imela prave zveze z vodstvom. Vojaška diktatura 6. januarja 1929. leta je prizadejala tudi Partiji v revirjih hud udarec. Policiji je namreč uspelo vriniti v partijske vrste svoje konfidente, ki so izdajali najboljše komuniste. Zaradi izdajstva je prišlo tudi do vpada policije na skup komunistov pri Kurniku v Trbovljah.
Leta 1929 je odšel Jurij Debeljak na bolj-ševiški kongres v Moskvo, od koder je prinesel dragocene napotke. Kmalu nato je bila okrajna partijska konferenca v št. Juriju pod Kumom. V Trbovljah je partijsko delo spet oživelo zlasti 1930. leta, ko se je vrnil iz Francije Franc Salamon. Nadaljnjo razgibanost je prinesla okrajna partijska konferenca na Cebinovem leta 1931. V tem času je Tončka Čečeva organizirala množično akcijo revirskih žena. Nastopila je policija, ki je s pretepanje* razgnala žensko zborovanje.
Šestojanuarska diktatura in val terorja, ki jo je spremljal, sta začasno razbila precej partijskih organizacij, vendar so komunisti v odporu proti temu terorju idejnopolitično zoreli in čistili partijske vrste ostankov oportunizma in sektaštva. Partija se je naglo obnavljala z mladimi kadri, ki * so jekleneli v boju in jih ni obremenjevalo frakcionaštvo. Enotnost partijske organizacije vdržavi je ustvarila pogoje za likvidacijo frakcionaških ostankov tudi v tistem delu vodstva, ki je bil zunaj dežele.
DELO PARTIJE V REVIRJIH PO PRIHODU MIHE MARINKA IN LIDIJE ŠENTJURC
Ob prihodu Mihe Marinka In Lojzeta Hohkrauta je postalo delo Partije v revirjih z^lo razgibano. Pridobivala je nove člane, organizirala trojke, trošenje letakov in drugo. Prvega maja 1933. leta so komunisti razobesili rdečo zastavo na dimniku trboveljske opekarne, in to kljub močnim stražam orožništva. Tudi prvomajski prazniki v Zagorju so bili v znamenju naraščajoče revolucionarnosti.
V tem času so bili sestanki na Kleku, kamor so prihajali razen Tončke Ceč tudi Miha Marinko, Lidija Sentjurc, Franc Sa-
lamon, Lojze Hohkraut in Sergej Kraigher. Na sestankih so proučevali marksistično literaturo in pripravljali delavske akcije. V letu 1935 so ustanavljali partijske celice v širšem merilu. Ustanovljeni so bili okrajni komiteji v centrih, ki so poslej delovali do jfeseni 1944. leta, ko so se združili v Okrajni komite KPS Trbovlje.
Leta i '34 je bila velika rudarska stavka, ki pa ni uspela zaradi izdajalske vloge socialnih demokratov z Jurijem Arhom, ki je bil pozneje, v času okupacije zaradi sodelovanja s sovražnikom likvidiran. V času prve gladovne stavke je policija zaprla mnogo revolucionarjev. Drugega avgusta 1943. leta so namreč padli v orožniško zasedo Jože Klenovšek iz Trbovelj, ki je pozneje padel v Španiji, Slavo Pintar in Otmar Pečar, ki je dobil eno leto zapora.
gat iz Zagorja. Konferenca je bila pomembna zaradi bližnjih volitev. V Sloveniji je Partija kandidirala svoje ljudi. V Zagorju sta kandidirala dr. Dragotin Lončar iz Ljubljane in Miha Suša iz Zavin.
Leta 1939 so imele stavke razen ekonomskega tudi politični značaj, ker so stavkajoči p istavljali tudi politične zahteve. Ena izmed zadnjih stavk v letu 1939 je dobila ime »Lidija Strajk«, ker je bila Lidija Sentjurc v skupini, ki je vodila stavko.
Borba se je vsak dan bolj zaostrovala. Partija se je borila za prevladujoč vpliv v Zvezi rudarjev in »Vzajemnosti«. Začela je z akcijo za zbiranje podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Dobro je dela’‘i Rdeča pomoč in nudila materialno pomoč brezposelnim delavcem in komuni-
Takoj zatem so bili aretirani tudi Miha Marinko, Tone 'Groznik in ostali.
Partija v revirjih je imela čedalje močnejši vpliv na množice. Zagorska podružnica rudarjev je bila v rokah komunistov, medtem ko so podružnico v Trbovljah vodili socialni demokrati do prihoda okupatorja. Po razpustu kulturnega društva »Svoboda« je bilo ustanovljeno društvo »Vzajemnost«, ki je bilo spet v rokah Partije. »Vzajemnost« pa je bila leta 1937 razpuščena na podlagi obtožbe zagorskega duhovnika Benetikta.
Leta 1937 je stopilo na plan novo vodstvo Partije z Josipom Brozom-Titom na čelu, zraslo iz partijskih organizacij v deželi, ki so se bile v procesu hudega boja že obnovile, in ga zato ni obremenjevalo frakcionaštvo. Enotnost partijske organizacije je omogočila uspešno povezovanje Partije z delavskim razredom, razširitev njenega vpliva na obstoječe sindikalne organizacije, poživitev revolucionarnega boja sindikatov, aktivizacijo mladine in močnejši vpliv Partije na celo vrsto drugih množičnih organizacij kakor tudi na kmete.
Tako je postala Komunistična partija močan politični faktor v deželi. Navzlic globoki organizacijski ilegalnosti in vladajočemu terorju ji je uspelo, da je s svojo politično akcijo prebila obroč ilegalnosti in postala najmočnejša politična organizacija in voditeljic? gibanja in boja ne le delavskega razreda, ampak sploh delovnih množic in mladine. Takšna revolucionarna politična sila je bila zmožna, da v jasnem revolucionarno demokratičnem in socialističnem programu formulira težnje ljudskih množic in jih kot vodilna sila organizira za neizbežno revolucionarno reševanje napetih nasprotij v družbenih odnosih Jugoslavije.
PRVI KONGRES KPS
Revolucionarno gibanje v revirjih se je stopnjevalo po prihodu nekaterih današnjih partijskih in državnih voditeljev. Ko je prevzel vodstvo KPJ tovariš Tito, je bila uresničena tudi zamisel o ustanovitvi KPS. Ustanovni kongres je bil aprila 1937. leta na Cebinovem. Med drugimi sta se ga udeležila tudi Jože Marn in Franc Farčnik iz Zagorja, številni komunisti iz revirjev pa so bili na straži. S tem kongresom se je začelo novo razdobje v življenju Partije v Sloveniji in še posebej revirjih, ki je pripravljalo množice na bližnjo revolucijo.
Leta 1938 Je bila v Zaprešiču politična konferenca, ki se je jr udeležil tudi dele-
stom. To razdobje je vzgojilo neustrašene borce, izmed katerih je večina padla v narodnoosvobodilni borbi.
Zgodovina partije v revirjih je tesno povezana z imeni naslednjih tovarišev: Alojza Zupančiča (padel v NOV), Franca Vre-ska (padel v NOV), Vilka Vreska (padel v NOV), Janeza Janca (padel kot talec), Franca Koprivška (padel v Španiji), Jožeta Rudmana (padel v NOV), Matije Vodenška (ustreljen kot talec), Frica Keršiča (padel v NOV), Janeza Pečnika (padel v NOV), Nandeta Sušterja (padel v NOV), Rudija Cešnovarja (padel v Španiji), Avgusta Jazbeca (padel v Španiji), Franceta in Mileta Klopčiča, Franca Kralja — Cinka, Alojza Ribiča, Ivana Sorna — Bojana in drugih. V revoluciji so padli še Tone Potekev, Franc Farčnik, Jože Marn, Leopold Eberl, Slavko Pintar, Frane Ocvirk, Žani Krhlikar, Alojz Hren, Frane Sotler in nešteti drugi, ki jih je vzgajala Partija, v torkih pogojih vodena po neustrašnih revolucionarjih Mihi Marinku. Lidiji Sentjurc, Alojzu Hohkrautu, Sergeju Kraigherju, Slavku Šlandru, Francu Leskovšku, in ostalih, katerih imena so prav tako tesno povezana z zgodovino Partije v revirjih.
Med hitlerjevsko agresijo in okupacijo dežele je narodnoosvobodilna vojna sprostila in vzd’gnila na površje vse revolucionarne energije, ki so se kopičile in razporejale v teku razvoja notranjih nasprotij, značilnih za staro Jugoslavijo. Zaradi tega se je narodnoosvobodilna vojna nujno razvijala kot socialistična revolucija.
Po veličini žrtev in po težavnosti naporov v boju z izredno močnim sovražnikom, po visoki morali revolucionarne narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov, po revolucionarnem zanosu vseh aktivnih udeležencev revolucije, po rasti in preka-ljevanju revolucionarnih kadrov v narodnoosvobodilnih odborih, v vseljudski narodnoosvobodilni fronti, v političnih antifašističnih organizacijah žena in mladine bo narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija zapisana v zgodovini vojn in socialističnih revolucij kot eden najsvetlejših zgledov boja za revolucionarno socialistično družbeno preobrazbo, za nacionalno svobodo In enakopravnost, boja, ki je .veliko prispeval k svetovnemu boju za socializem.
(Povzeto iz programa ZKJ in dokW .nentov iz zgodovine Partije v revirjih.)
Srečno, rudarili
Trboveljski ln hrastniški rudarji so pred dnevi slavili veliko delovno zmago. V rekordnem času so na novem rudniškem obratu Novi Pol skontaii delo. ki je zahtevalo mnogo naporov in truda, toda »pravili so ga z uspehom in pred rokom-
Na rudniškem obratu Nov, Dol je bilo prejšnji teden vse
živo. Tjakal so prispeli rudarji
sedaj prebit m z njim je vzpostavljena podzemeljska zveza od Novega Dola do Hrastnika in dalje do rudniške separacije v Trbovljah. Po tem rovu bodo prihajale nove tone črnega zlata, ko bodo na novem obratu Novi Dol v drugi polovici leta 1960 začeli-,že z normalnim odkopavanjem premoga.
, Pred petimi leti so začeli na Novem Dolu z odoiranlem no-
. y Kit'	- «yfc.
NOVI DOL
člani delavskega sveita rudnika Trbovlje-Hrastnik, ln vsi tleti, ki so na obratu Novi Dol opravljali važno delo — vrtali zvezni rov in poglabljali slepi jašek. s katerima bo novi rudniški obrat Novi Dol povezan z rudnikom Hrastnik in Trbovlje. Zvezni rov na Novem Dolu je
vega rudniškega obrata. Ena Izmed najvažnejših nalog na tem novem obratu pa ■»e bila, zvezati ga z rudnikom Hrastnikom in dalje z rudnikom Trbovlje.
To zvezo ao rudarji vzpostavili pod zemljo. Delo je terjalo mnogo naporov, kajti prebiti je bilo treba 2300 m dolg rov,
hkrati pa poglabljati jašek, k1 je zvezan s tem rovom. Tudi poglabljanje jaška je bilo zelo naporno delo zaradi težavne hribine, v kateri je bilo treba delati zelo previdno. Za vzpostavitev tega jaška je bilo treba izkopati 3400 kub. metrov hribine, zabetonirati 1050 kub. metrov betona, za obzidavo jaška pa je bilo potrebno "22 tisoč betonskih zidakov. Pri teh delih so rudarji porabili okrog 49 vagonov cementa in 650 kamionov gramoza.
Mnogo dela je bilo treba za izvršitev tega velikega rudarskega projekta, čestitke, ki so bile izrečene graditeljem obrata Novi Dol, so prišle vsem od srce. Rudniški obrat Novi Dol se razvija in raste, in ni več dolgo, ko bo začel dajati dragocene tone črnega zlata.
RUDNIK PREMOGA POD KALOM
V ekspioatacijsko območje rudnika Trbovlje-Hrast lik spada tudi predel Dol pri Hrastniku. Doslej se dolski predel m-darrsko ni Izkoriščal, v naj bližji bodočnosti pa bodo tudi tamkaj začeli pridobivati premog. Raziskovalna dela, ki so bila potrebna, preden »o pričeli s odpiranjem novega rudniškega obrata, so dala povoljne rezultate. Uspehi, ki so bili tu doseženi z globinskim vrtanjem, so precej jasno pokazali, da bo sektor Dol v nadaljnjem raz vaju rudarjenja vsekakor odvisen, kakor na primer rudnik Laško, predvsem od uspehov Jamskih raziskav. Pri odpiranju jamskega obrata Novi Dol, zlasti njegovega vzhodnega dela, so doslej izvršene raziskave pokazale, da so slojne razmere podobne onim, ki jih srečujemo v Laškem. Rudniško vodstvo Je sklenilo, da bo na novem rudniškem obratu izvajalo tak sistem eksploatacije, ki bo, ne glede na težavne slojne razmere omogočil uporabo sodobnih odkopnih metod, koncentracijo proizvodnje, ki bo dala zadovoljive delovne učinke in s njimi konkurenčne proizvodne stroške. — Obrat na. Novem Dolu je ob času še v odpiranju, a odkopne metode, ti so predvidene ea novi jamski obrat, ao
se predhodno preizkusile v po dobnlh jamskih poljih v Trbovljah in Hrastniku. Pri vsem tem je seveda važno, da se bo do storitve z novo odkopno metodo povečale od dosedanjih 4,5 tone na moža ln šiht na 7.5 tone.
VEČJA
PROIZVODNJA
Trbovelj*! in hrastniški rudarji »o prejšnji teden potrdili zaključni račun svojega rudnika za leto 1958 in razdelili sredstva iz sklada skupne uporabe. Ko so potrdili ta račun, So ugotovili, da so v letu 1958 doseženi uspehi Plod napora vseh. Dasiravno so se med letom pojavljale rasne težave 1” je bilo število delovne sile manjše, se je proizvodnja v primeri s letom 1957 povečala sa 2000 ton in za 19.600 ton nad lanskoletnim proizvodnim načrtom. Povečal se je tudi čisti dohodek, tako da Je ostalo v fondu za skupno porabo 96* milijonov din, čeprav je kolektiv med letom dobil dve ln pol presežne plače in go bile nakupljene delovne obleke ln obutev, k*r vse je povečalo stroške podjetja. — Za uspeh v preteklem letu Je treba Izreči zahvalo prizadevanju celotnega delovnega kolektiva, prav tako pa je ta uspeh tudi zasluga naše skupnosti, ki je z vskladitvijo cen premoga med posameznimi rudniki pripomogla, da rudnik dela sedaj v ugodnejših pogojih kot prej.
NAJVEČJA ODKOP-NA STORITEV V JUGOSLAVIJI
Da pa so uspehi rudnika Tr„ bovlje-Hrastnik tako zadovoljivi, je to pripisati raznim okoliščinam. Predvsem gre zahvala za ustvarjene dosežke velikemu delovnemu elanu rudarjev, seveda Pa tudi dobremu tehničnemu vodstvu rudnika. Res je, da znaša odkopna storitev na rudniku Trbovlje-Hrastnik 6 ton na moža ln šiht ln je najvišja v jugoslovanskih premogovnikih. Ni pa če povsem zadovoljiva končna rudniška storitev, ki pa bi jo bilo z boljšim Izkoriščanjem notranjih re.
e RUDARJI RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK $ PRAZNUJEJO 40-LETNIC0 KPJ Z NOVIMI E DELOVNIMI USPEHI. — VSEM DELOVNIM © LJUDEM JUGOSLAVIJE POSOJAJO T0VARI-
** SKE POZDRAVE	vkkim ■*. davi immsi norm. mi	ihr prbzrij novo*« t IH veliki nzi.nvNT zmaei	m 111 1„,1 iw mn - - n- -n/t-Miv-n x—1- Jetošnjeg^ poslovneg-i
ING. PREZELJ GOVORI OB VELIKI DELOVNI ZMAGI
zerv mogoče povečati. Na rud-nlku so se nadalje vseskozi borili za znižanje proizvodnih stroškov, saj so lani v primeri s prejšnjimi leti' pri porabi jamskega lesa ln električne energije prihranili okrog 200 milijonov din. Dane pa so možnosti še za nadaljnje zniževanje stroškov, kar bo lahko povečalo čisti dohodek podjetja.
Za razna investicijska dela so lansko leto na rudniku porabili s stroški za objekte družbenega standarda (stanovanja) nekaj manj kot 900 milijonov din Največ sredstev so vložili v odpiranje ' novega rudniškega obrata Novi Dol, ki bo že v naj-bllžjl bodočnosti nadomestil izpad proizvodnje premoga v ostalih rudniških obratih. Kvaliteta premoga na Novem Dolu je odlična.
VEDNO VEČ STANOVANJ
Znatna sredstva so na rudniku Trbovlje-Hrastnik vložili v družbeni standard. Lani so v Trbovljah zgradili 47 družinskih stanovanj, 54 pa v Hrastniku. V Trbovljah so nadalje zgradili lep otroški vrtec v naselju Te-reeija, na Polaju pa sodoben samski dom z menzo. Letošnje leto nameravajo zgraditi v jamskem obratu Trbovlje okrepčevalnico. v Hrastniku pa samski dom ln okrepčevalnico.
Sklad za skupno uporabo, v katerem se je lani zbralo 96 milijonov din, so na rudniku
porabili takole: 47 milijonov za kritje raznih obveznosti, 32 milijonov za gradnjo osemletk r Trbovljah in Hrastniku, okrog 13 milijonov pa za kritje po. treh ostalega družbenega standarda. V znesku 47 milijonov din za kritje raznih obveznosti je zajeto 22 milijonov za začetek gradnje Počitniškega .doma rudarjev na Rabu ter za popust pri plačilu stroškov za letni oddih članov delovnega kolektiva.
Poslovno poročilo rudnika Tr. bovlje-Hrastnik pa ne bi bile popolno, če ne bi obravnavalo tudi delovne discipline, ki se je v primeri s prejšnjim letom nekoliko izboljšala. Lansko 'eto se je število izostankov od dela zmanjšalo za 0,3 °/o. Se vedno pa je visoko število delovnih nezgod, ki jih je bilo lani 1590, od teh 3 smrtne. Za boleznine do 7 dni je moral rudnik lansko leto izplačati nad 16 milijonov din, na račun dopolnilnega prispevka z asocialno zavarovanje pa skoro 13 milijonov din. Ce k temu dodamo še manjše dohodke podjetja zaradi izgubljenih dnin, lahko rečemo, da so to pomembne rezerve za povečanje čistega do. hodka rudnika. Tega se bo treba v bodoče še bolj zavedati in uspehi trboveljskih in hrast-niških rudarjev bodo ob koncu leta lahko še vpfiil. To še posebno, ker je proizvodnja v letošnjih prvih treh mesecih večja kot je bila lani. Iz česar M lahko sklepali, da so dane vse možnosti za zadovoljiv zaključek letošnjega, poslovnega leta.
Ob vhodu v trboveljsko elektrarno je trboveljska Elektrarna
44 LET BORBE ŽN DELA TRBOVELJSKE ELEKTRARNE	/
PONOSNO K NOVIM OSPEHOM
PRED 54 LETI PRVI ELEKTRARNA
Ne ob SaiVii, kjer je danes, temveč pri tako imenovani Novi glažuti ie pred 54 leti zračila prva elektrarna v Tr-bovl-ah. Prvotna kapaciteta te elektrarne je Ikila 2 tisoč kW (2 generatorja po 500 kW in 1 generator za 1000 kW). Do leta 1910 je služila elektrarna pri Glažuti samo za potrebe rudnika in cementarne! v Trbovljah, od tega leta dedje na je elektrarna po daljnovodu 10 kV pomagala tudi elektrarni v Zagorju, leto kasneje pa po daljnovodu enake napetosti napajala a tokom tudi električne stroje tn razevetijavno omrežje rudnika Hrastnik. Ker pa je z mehanizacijo vseh treh zasavskih rudnikov naglo rasti a mijdthova elelcti&fitoacija. je bftvča TFD zgradila ob Savi novo elektrarno s turbogeme-ratorjam za 3 tisoč kW, ki je pričela obratovati 19. marca_ 1915. Razvoj rudnikov kakor tudi elektrifikacija zasavskih krajev Ln njihovih industrij-skuti podjetij pa je v letih po prvi svetovni vojni terjala povečanje kapacitete Elektrarne ob Sevi, zlasti pa njen priključek na omrežje Falske elektrarne, tako da je njena emogljlvoat leta 1939 znašala 1» 39 tisoč kW. V tistih letih
skupno z Elektrarno na Fali zalagala že velik del Slovenile z električno energijo, zlasti ker je termoelektrarna ob Savi pod svojimi parnimi kotli začela uporabljati ceneni premogovni prah, ki ije prej brez koristi odhajal s pralno vodo trboveljske rudniške separacije v Savo. — V letih pred izbruhom druge svetovne vojne je bila začrtana nadaljnja izgradnja in povečanje Elektrarne ob Savi, okupacija naših krajev v letu 1941 pa je ta dela Zavrla- Vendar ao leta 1943 v Elektrarni montirali nov velik turbogenerartor in z njim vred ostale naprave, zlasti transformatorske Ui razdelilne postaje. Okupator ie hotel zadnje mesece pred kapitulacijo trbovpljsko termoelektrarno uničiti, toda budnost njenega kolektiva je ob pomoči NOV te nakane preprečila, tako da so vee naprave v Elektrarni ob Savi ostale po odhodu okupatorja iz naših krajev sposobne za nadalnje obratovanje.
Kolektiv Elektrarne se Je takoj po osvoboditvi naše domovine povezal v čvrsto enoto In pogumno prijel za delo, ki ga je čakalo. Trboveljska elektrarna je v povojnih letih dosegla ponoven razmah tn napredek. Te se ie kmalu
po osvoboditvi povezala z ostalimi elektrarnami v Sloveniji, se še bolj modemiri-rclla ih i»»ve6a#a svode naprave. Hkrati s tem se je povečala tudi sket> za dolov-nega človeka, že leta 1950 pa se je uveljavili v državi delavsko samoupravljanje. Rezultati socialističnega upravljanja gospodarskih organizacij so prišli tudi v trboveljski Elektrarni do Izraza, predvsem pa v vedno večji proizvodnji električne energije. Tako je ta elektrarna lansko leto že do 15. decembra producirala nič manj kot 232 milijonov kilovatnih ur, katerega dne Je izpolnila svoj letni plan. do konca leta pa ga severi n ie nrekorač-il«. Le-
RAZKLADALEC ZA PREMOG. KI GA UPORABLJA TRBOVELJSKA ELEKTRARNA SE JE ODLIČNO
OBNESEL
lošnje leto bodo naloge kolektiva trboveljske Elektrarne najbrž precej večje, zlasti ker se obeta sušno leto. Te naloge bodo še tem bolj odgovorne, ker bo treba v Elektrarni rekonstruirati 60-tonski kotel ln do kanca leta zgraditi tovarno zidakov, ki jih bodo izdelovali iz žlindre, pridobljene iz ostankov pod kotil elektrarne zgorelega premogovnega prahu. Delo, ki čaka kolektiv Elektrarne, je precejšnje, vendar ga bo le-ta s dvojo znano rnatnljl-voetjo in dobro voljo prav gotovo izvršil, kakor je to pokazal v vseh povojnih letih.
VEČINO DEL 80 OPRAVKI DOMAČI STROKOVNJAKI,
V letih po osvoboditvi je trboveljska Elektrarna v notranjosti in zunanjosti spremenila svojo podobo. V njej so namestili vrsto novih naprav in strojev. Večino vseh del pa ao opravili naši domači strokovnjaki, tako tudi rekonstrukcijo in modernizacijo Elektrarne leta 1955 (predelava kotlarne, transportne naprave za premog itd.). Tl strokovnjaki so se vzgojili po večini v sami elektrarni, da navedemo šemo izmenjavo lopatic v turbini, izredno precizno delo, katero so sami opravili, prej pa so morali za to delo klicati strokovnjake iz inozemstva. Strokovnjake Elektrarne Trbovlje ao že iskali za razna dela širom po naši domovini.
Letošnje leto ao se v Elektrarni lotili spet zelo važne naloge — izboljšanja transportnih naprav za premog. Proizvodnja električne energije postaja vedno večja, z njo pa seveda tudi poraba premoga. Teko so na primer lansko leto v trboveljski termoelektrarni porabili nič manj kot 356.362 ton premogovnega prahu- Dosedanje transportne naprave za premog ao bile urejene za porabo premoga pred leti, ne pa za današnjo. Povečanje kapacitete transportnih naprav bo zahtevajo obilo naporov tn tudi strokovnega znanja. — Nadalje Je letos v načrtu rekonstrukcija 60-tonskega kotla ter razširitev tako Imenovane zračne transformator-
ske in razdelilne postaje, a čimer se bo znatno izboljšala distribucija električne energije.
DO JESENI TOVARNA ZIDAKOV
To pot gre za res. Mnogo priprav je bido treba, med njimi borbe za denarne kredite in ie drugo. O tem vedo povedati, obilo vsi Usti, ki so se pran zagrizli, da tovarno zidakov zg rade ie letos. Pred dobrim mesecem so pričeli z uresničenjem tega načrt a, ki je pomemben tudi za trbo-veltjsko komuno, saj bodo v tovarni dobile stalno zaposlitev spet nove delovne sile, zlasti pa ženske. Zidake bodo prej omenili — Iz žlindre v elektrarni zgorelega premoga. Projekti za novo tovarno so izdelani, delavci so na delu, stroji naročeni, nekaj v inozemstvu, večina pa doma. Ce ne pride do nepredvidenih zaprek, bodo vaa dela končana do letošnjega 29• novembra.
Tovarna zidakov bo zelo važna za trboveljsko občino, saj pomeni zanjo nov vir dohodkov, važna nadalje za našo gradbeno dejavnost, ker opeke, ki bo cenejša kot običajna iz ghne, zaposlila pa bo spet novo delovno silo, posebno ie žensko.
SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
Ena izmed številnih nalog v naši družbeni stvarnosti je. kako nuditi delovnemu človeku pri njegovem vsakdanjem delu čimveč ugodnosti Tudi v trboveljski Elektrarni je danes vse drugače. Ta nima več nekdanje neprijazne okolice, lepi zeleni pasovi so okrog nje ln tudi v notranjem ati je Elektrarna skrbne je urejena. V njej eo danes higienične kopalnice, vsak delavec ima svojo omarico za obleko, urejene sanitarne naprave v poslopju, začeli pa »o tudi že z lepšo ureditvijo delovišč. Stanovanjsko vprašanje Je prav tako eden Izmed tistih problemov, kd tare malone vaako naše podjetje. Tudi na tem področju je trboveljska Elektrarna po vojni ie mnogo storila z gradnjo stanovanjskih blokov za svoje delavce, db času pa gradi
veliko stanovanjsko stolpnico sredi Trbovelj. Sicer so letos težave s krediti za skon-čanje te stavbe, vendar ie upati, da bo stolpnica prihodnje leto najbrž že vseljiva. Podjetje razpolaga nadalje z delavsko - uslužbensko restavracijo, kjer jte poskrbljeno za ceneno in dobro prehrano članov kolektiva. Iti nimapo svojega gospodinjstva- Ze dalj časa pa daje Elektrarna vsem članom kolektiva, ki. to žele, dopoldne in popoldne toplo malico, ld se dostavlja tudi na delovišča. Prav tako razpolaga podjetje z avtobusi, s katerimi prevaža. svoje delavce ln uslužbence na’ delo in z dela od elektrarne do Zgornjih Trbovelj. Skrb za delovnega človeka se nadalje odraža v tern, da vsi člani kolektiva lahko preživljajo svoj letni dopust v počitniških domovih, ki ao zarije pripravljeni v okviru Elektrogospodarske skupnosti. — Mlajši člani kolektiva ae prav radi izživljajo tudi v raznih športih, udeležujejo se tudi letnih in rimskih športnih iger, ki
jih prireja ELEIS. Zal so morale letos odpasti zimskošportne igre na Partizanskem vrhu, upajmo pa. da bodo prihodnjo zimo vremenske prilike za to bolj ugodne.
DEVET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Kakor v drugih naših gospodarskih organizacijah, ta-ko prihaja tudi v trboveljski Elektrarni delavsko samoup' ravljanje vse bolj in bolj do izraza. Deveto leto ie teče, odkar so upravljanje Elektrarne prevzeli v svoje roke delavci. Delavski svet, uprav ni odbor, uprava podjetja *• delovni kolektiv sam se skupno trudijo, kako bi dosegi čim boljše uspehe, da bi bilo naša industrija in vsi zasebniki dobro preskrbljeni z e-lektrične energijo. Z zadoščenjem in zadovoljstvom moremo ugotoviti, da v trboveljski Elektrarni raste i-fl se razvija krepak delovni kolektiv, ki se globoko zavede svojih naJog, katere mu nalaga naša socialistična družba ,
DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRARNE TRB0V-m UE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM m JUGOSLAVIJE OB 40. OBLETNICI KPJ IN #K1. MAJU!
tovarni. Steklarji so bili tisto leto v velikih skrbeh, vendar so vse težave premagali. Zakurili so spet steklarske peči in začeli dajati za široko potrošnjo in industrijo prve tone steklarskih izdelkov. — V vseh povojnih letih je steklarski kolektiv vlagal vse svoje moči, da izpolni naloge, ki mu jih je naložila družba. Iz leta v leto je kolektiv večal svojo proizvodnjo. Za požrtvovalno delo je prejel že več diplom in pohval, a tudi več denarnih nagrad ter zastavo zvezne vlade v trajno last.

Prihodnje leto bo minilo rim načinom dela ni zadovo- V zgodovini naprednega de-100 let, odkar si steklarji	ljlvega uspeha. Tik pred oku-	lavskega	gibanja	steklarjev	je
v tesni hrastniški dolini	pačijo so del svojih sredstev	po	pripovedovanju	tov.	Vilija
služijo svoj kruh.	investirali za Izgradnjo lastne Maurerja zelo važen dogodek
Začetki steklarstva v Hrast- električne centrale in za plin-Diku segajo nazaj v leto 1860. s*te Beneratorje.
Tiste čase se je razvijalo tam- Hrastniški steklarji so da-kaj tudi črpanje rudnih boga-	leč po svetu znani kot dobri
»tev. Da bi koristno uporabili	delavci. Ko se je delavstvo za-
tudl ceneni odpadni premog,	čelo upirati izkoriščevalcem, so
so v Hrastniku zgradili ste-	tudi hrastniški steklarji imeli
tiamo. Stala je na bivšem	svojo strokovno organizacijo, ki
Peklarjevem posestvu v ta-	je »tara že več kot 50 let. Stok-
ratni Zavodenski dolini. V
razvoju steklarne pa je zaznamovati delni tehnični napredek šele v letih pred Izbruhom prve svetovne vojne. — teta 1907 so zgradili prvo moderno steklarsko peč, z njo pa ®o v steklarni začeli obratovati tudi prvi moderni stroji.
Vsa prejšnja leta so steklarji delali na zelo primitiven način. Njihov delavnik je trajal celo 14 ur, posebno pa je podjetje izkoriščalo pomožno delovno silo, ki je morala za nekaj krajcarjev delati po 14 Ur na dan. Po prvi svetovni
vojni so prevzeli vodstvo po- larji so se tiste čase in pozneje djetja v kraju dobro znani vedno solidarno borili z ru- mladinska
stavka
Kakor že rečeno, Je kolektiv hrastniške Steklarne proizvodnjo večal iz leta v leto. Tako je na primer leta 1950 izdelal že 4.938 ton steklarskih izdelkov v vrednosti 243 milini fijrlnrnfrlh Jonov din, leta 1954 5.398 ton
katniki Steklarne Iz družine darjl za boljši kos kruha. Tudi pomočnikov ln pomožnega oseb- stekla v vrednosti 1 milijarde AAel. Ti so vodili podjetje tudi kultumoprosvetno življenje je ja v Steklarni leta 1936. Tiste i31	,”?• a
skozi vso dobo nemške oku- bilo med steklarji že med prvo čase so imeli steklarji v svoji *®	r*1*	7 vre*rV
Dacije naših krajev.	svetovno vojno razgibano, če sindikalni organizaciji tudi mla- 1 milijarde 250 milijonov din.
Ze takrat so lastniki ste- bolj pa se je razmahnilo po dinski sindikat. Organiziranih Lansko leto pa so hrastniški
celotnega kolektiva skrajne napore, kajti obnavljalna dela Steklarne ne smejo motiti Izvršitve rednega družbenega plana podjetja. Tako bodo steklarji kljub obnovitvenim delom letos Izdelali 6.400 Um stekla in tudi dohodki podjetja se bodo povečali.
Za rekonstrukcijo so v Steklarni porabili že precej sredstev iz zveznega kredita, seveda pa tudi iz svojih fondov, in sicer doslej 160 milijonov din, ali 65,91% vseh razpoložljivih sredstev. Tako je kolektiv v podaljšek dvorane za hlajenje vložilo 19 milijonov din svojih sredstev.
Pri obnovitvenih delih Steklarne so posebno požrtvovalni profesionisti s tov. Velejem na čelu, ki delajo včasih tudi po 16 ur, samo da more tovarna redno obratovati in kolektiv izpolniti družbeno obvezo, ki si jo je zadal v počastitev 40-letnice KPJ. Obilo zaslug za zadovoljivo' napredovanje rekonstrukcijskih del ima tudi glavni inženir tovarne tov. Edi Birsa.
Delni uspehi rekonstrukcije tovarne so v nekaterih oddelkih Steklarne vidni že danes. Tako dobi vsak obiskovalec prijeten vtis, če stopi iz temne, zakajene talilne dvorane v stekloslikarski oddelek, kjer delajo sami mladi ljudje in čarajo na steklarske izdelke najrazličnejše okraske. Oddelek je opremljen ^z modernimi pečmi za žganje barv.
V barosilnici je okrog 200 delovnih moči, največ delavk; Tudi tu lahko obiskovalec opazuje lep razpored dela po posameznih brigadah. Steklarna producira sedaj v glavnem Izdelke, ki gredo skozi bru-silnico. V čisti ln svetli de-
lavnici delajo na nov način po individualnih normah. Produkcija je porastla.,
Steklarna ima ob času največ skrbi s talilno dvorano. Vsi se trudijo, da bi vse peči vzdržale vsaj do tedaj, ko bo začela obratovati nova talilna dvorana. Posebno kritična je prva kadna peč. Obratuje 5 kadnih peči in dve lončeni peči. Dnevno mora kolektiv izdelati 22 ' ton steklarskih izdel-
rpisije, tako n. pr. komisija za plače ln za finančna vprašanja, komisija za investicije, komisija za organizacijo in napredek proizvodnje, komisija HTZ in komisija za varstvo žena in mladine.
V Steklarni se je v letih po osvoboditvi izmenjalo 5 direktorjev. Sedaj vodi podjetje prav uspešno že nad 9 let tovariš Jože Klanjšek ob pomoči delavskega sveta, upravnega
tiaro e sprevideli, da s sta- razpadu Avstrije.
VZORČNO SKLADIŠČE
je bilo v njem preko 50% vseh steklarji ob težavnih delovnih mladincev. Mladinci so kiju bo- pogojih dosegli rekordno proiz-vali svojemu delodajalcu 48 ur vodnjo, in sicer 6.383 ton ste-ob podpori ostalih steklarjev. S klarskih izdelkov v vrednosti 1 svojimi zahtevami so n|Iadinci milijarde 419 milijonov din. uspeli in in dosegli 3-dnevni Lani je Steklarna prodala plačani dopust, za odnašalce svoje izdelke približno takole; stekla pa so dosegli povišanje 36% produkcije je šlo v Hr-plače za 50 para na uro.	vatsko, Slovenija je porabila
.p	„„;-i 28% steklarskih Izdelkov, Voj-
vodina 19%, Bosna 7%, v tuji-*» Podjetje r——
™nLija ^oje gnezdo V nT 10% svoje proizvodnje.
Steklarski kolektiv v Hrast-
rodnoosvobodilnivojni je padlo nlku ^ več let gojil Mjo, Letalci ~ stekl j 13 P da bi prišel do boljših delov-Druga svetovna vojna tudi
STEKLARKE PRI DELU
n ih prostorov, do novih steklarskih peči, do lepše urejenih Steklarni Hrastnik ni prizane- delavnic. Potrebne kredite v ta sla. Leta 1945 je okupator za- namen je podjetju uspelo dopustil v njej mrzle peči, te- biti šele lansko leto. Rekon-daj tudi ni bilo na razpolago strukclja hrastniške Steklarne potrebnega materiala za ob- je sedaj v teku. Preureditev in novitev rednega obratovanja v modernizacija tovarne terja od
kov in jih vskladiščltL V najtežavnejših pogojih pa kajpak delajo steklarji v osnovni proizvodnji, ki kljub slabemu zraku in vročini premagujejo vse težave. V tolažbo jim je, da bo delo v novi hali lažje.
Asortiment steklarskih izdelkov se je od predvojnih 1000 v?i»rcev povečal zadnje čase na 3500. Izdelava tako obširnega asortimenta povzroča zelo velike težave, vendar kolektivu ne manjka volje, da ustreže trgovskemu omrežju in potrošnikom.
Kolektiv ne zalaga s svojimi kvalitetnimi Izdelki samo domačega trga, ampak jih prodaja daleč po svetu. Letos bo izvoz še enkrat tako velik kot lansko leto. Mesečno proda Steklarna v tujino tudi do 10 vagonov raznih steklarskih Izdelkov.
Steklarji so zadnje čase prešli na nov način izdelave kozarcev in razsvetljevalnih teles, ki jih sedaj izdelujejo na stroj in ne več s pihanjem na pipo. Strojna izdelava je znatno cenejša. Posebne zasluge imata pri tem tov. Jože Velej In tov. Sandi Podlunšek.
Vse delo v tovarni usmerja 51-članskl delavski svet ter 7-članski upravni odbor. Da more DS uspešneje delati, mu pomagajo posebne delovne ko-
odbora in sindikalne podružnice.
V sindikalni podružnici Steklarne so organizirani vsi člani kolektiva. V podjetju je zaposlenih 1.258 ljudi, 52% moških in 48% žensk.
Še nekaj tednov to v tovarni bodo zagorele nove ste-
NAPIHOVALEČ STEKLA
klarske peči. Nove tone steklarskih izdelkov bodo tedaj prišle na trg, v zadovoljstvo potrošnikov to industrije, ki čakajo na izdelke hrastniškili steklarjev.	R. V.
STEKLARNA HRASTNIK IZDELUJE TUDI KOZARCE ZA VLAGANJE
ISKRENE ČESTITKE IN BORBENE POZDRAVE OB 40. OBLETNICI KPJ IN K 1. MAJU POŠILJA KOLEKTIV STEKLARNE HRASTNIK
OBISK PRI TRBOVELJSKIH CEMENTARJIH
Potrebna je rekonstrukcija tovarne • Borba še za boljšo kvaliteto cementa S Zelja kolektiva: ebnova tovarne: še več cementa in še več prispevka za našo skupnost • Trboveljski cementarji slede v borbi za produkcijo in boljše življenje zgledu dalmatinskih tovarišev • Zaključna misel v bitld za čimvečjo proiavodjo sivega zlata: trboveljsko Cementarno je treba rekonstruirati ln modernizirati, kar bo pocenilo pro izvodne stroške, omogočilo pridobitev večjih množin cementa, s tem pa bo tud', zagotovljeno delo ln kruh delovnemu kolektivu • Surovin je dovolj-trboveljski cement pa je znan ne samo pri nas, ampak tudi izven meja naše
domovine kot naboljši cement
V BORBI ZA TONE CEMENTA
Cement in zopet cement: ‘Trboveljski cement hočemo.« — Potrebujemo vlsokovredni Portland cement!« — tako ln podobno se glase telefonska na. ootila, ki jih sprejema uprava Cementarne Trbovlje, tako se Blase naročilnice, ki prihajajo druga za drugo. Težave nastajajo, kako vsem naročnikom ustreči, kako jih zadovoljiti, kajti tovarna je stara ln ne zmaguje zahtevanih količin. Da do cementa res dovolj, Je potrebno trboveljsko Cementarno temeljito rekonstruirati in mo. dernlzlrati. Se prej pa je potrebno, da se »tare naprave v tovarni popravijo. Tako se je vodstvo Cementarne odločilo, da se takoj loti generalnega remonta tovarniških naprav, kakršnega doslej še ni bilo. Z dell so pričeli 1. aprila t 1. Najboljše moči v tovarni so Pritegnili k tem popravilom, vse

‘DROBILEC V REMONTU
poprej temeljito preštudirali do podrobnosti,- pregledali, kaj vse je potrebno da bo »operacija«
—	generalni remont v tovarni res uspel tako, kot je nujno in da bo cementarna lahko dajala cement v ustrezni količini.
da, vse je bilo treba natanko premisliti, kako bo ta remont potekal, da ne bo nobenih težav. Vsem tistim, ki se bodo pr| tem odgovornem delu Izredno Izkazali, je zagotovljen poseben »stimulans« — zaslužena denarna nagrada. Remont tovarne poteka v dveh delovnih Izmenah vsak dan po 12 ur, za vsako izmeno pa sta določena po dva strokovnjaka. Tako imajo mojstri Vodišek, Ocepek, Bajda in Frankov lč polne roke de. 'la: zdaj tu zdaj tam — tu manjka to, tam spet dno, a na koncu Je le vse v redu. — Ta doslej največji remont v cementarni Je bil res nujno potreben. Kruppova peč je stara 20 let ln jo je treba popraviti
—	zakrpati. Pričeli »0 premišljeno, previdno, v cementarni
vlada sedaj tišina, kajti velikanska rotlrna peč se ob čaeu ne vrti, toda na delu »o skrbni In pridni delavci, ki opazijo vsako napako ln vedo, kaj Je treba storiti. Mnogo popravil bo treba opraviti, a že prve dni so ugotovili, da bo v peči nekatera mesta le še mogoče ohraniti brez krpanja. In že tu, so napravili prihranek 3 milijonov dinarjev. Dan za dnem neutrudno delajo m popravljajo, skrbe pa tudi, da kaj prihranijo, kjer so prihranki mogoči — skratka slino vestni so pri svojem delu, kar je o naših ce-mentarjdh splošno znano.
60.000 AU 172.000 TON CEMENTA?
Letošnji družbeni plan trboveljske Cementarne nalaga proizvodnjo 105.000 ton cementa, vendar vsem naročilom tudi letos ne bo mogoče ustreči, kajti vzeti je treba v poštev, da je tovarna stara te preko 80 let, in da je obilo njenih na-
prav le davno doelužtio svojemu namenu. Ce bi Slo tako še nekaj časa naprej, bi tovarni nekega dne »zmanjkalo sape« — njene produkcija bi zdrknila na minimum. To je delalo delovnemu kolektivu Cementarne Trbovelj obilo skrbi, če več pa njenemu vodstvu. Končno bo Pa le prišlo do prepotrebne obnove ln modernizacije te tovarne, ki bo zmogla vsako leto večjo proizvodnjo leta 1962 pa celo že 172.000 ton cementa. Visa sredstva za rekonstrukcijo tovarniških naprav Je podjetje v glavnem zagotovilo Iz lastnih fondov In to z odobritvijo dolgoročnega kredita. Za obnovitev bodo potrebni novi stroji ln je na pristojnem mestu že vložena prošnja za njihov uvoz iz inozemstva — ali od firme Smidth iz Kopenhagna (Danska) ali pa lx tovarne Anealdo (Italija).
To vprašanje še ni rešeno. Boljše dobavne pogoje pa nudi danska tovarna. Seveda p® ne bo treba celotne opreme za tovarno uvoziti, kajti polovico od!te bodo lahko Izdelale domače tovarne. Procent celotne opreme znaša za naše tovarne 48 ; 52 za uvoženo. V denarju Je potrebno Za uvožene stroje 582 milijonov dinarjev, za doma izdelane pa 531 milijonov.
NOVA ŽIČNICA V RET JU — DELO DOMAČIH STROKOVNJAKOV
Z montažo nove žičnice do kamnoloma v Retju se je zmogljivost dovoza cementarni potrebnega apnenca povečala na 80 ton na uro. Tudi nova drobtina naprava v kamnolomu bo zmogla pripraviti potrebno množino zdrobljenega materiala. Obe napravi — žlčnlca ln drobilec — bosta zelo koristni, In rentabilni, kar je pokazalo že dosedanje obratovanje. Obe novi napravi potrebujeta manj delovnih moči, ki pa Jih podjetje ni odpustilo, ampak prestavilo na druga delovišča. Prednost nove žičnice je nadalje v tem, da Je morala stara žičnica obratovati v vseh treh Izmenah, nova Pa dela le v eni
ii__1
SETM
DELOVNI KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA ZIDANI MOST-RADECE ČESTITA VSEM USTVARJALCEM IN GRADITELJEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K PRAZNOVANJU 40-LETNICE USTANOVITVE KPJ IN K
•	1. MAJU!
mmm
izmeni. Na splošno obratuje nova žičnica dobro, vendar so se pokazale nekatere« pomanjk-ljlvostl. Tako bo treba na primer okrepiti razen konstrukcije na obračalni razkladalnj postaji, nosilni stebri pa poka-zujejo na terenu majhne premike. Te napake bo mogoče odstraniti brez ustavitve obratovanja.
Geslo tovarne v letošnjem
letu ln vse do dokončne rekonstrukcije cementarne je: zbrati vse sile za obnovitev ln modernizacijo tovarniških naprav, dš bo proizvodnja cementarne v letu 1962 res tolikšna, kot je začrtano. S tem vzporedno pa bo zagotovljen obstoj tovarne ln tudi pocenitev proizvodnih stroškov, prav tako pa eksistenca trboveljskih cemen-tarjev, katerih standard so bo
z večjo produkcijo sivega zlata zvišal. — Skupno z njimi pa se bore za izvršitev proizvodnih nalog tudi njihovi delovni so-tovariši v Cementarni Zidani most in v Radečah, kj tvorijo danes enoten delovni kolektiv in se zavedajo odgovorrplh nalog, katere stoje v bližnji bodočnosti pred njimi.
Da bi v svojem prizadevanj« uspeli — jim želimo veli
OB DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU ZAGORSKE OBČINE
Telili načrti ii nalog
Občinski ljudski odbur v Žagarju ob Savi je med prvimi občinami v ljubljanskem okraju sprejel družbeni plan in proračun za leto 1953. Ta pričakuje, da se bo družbeni bruto dohodek povečal na 4 milijarde 719 milijonov din ali za 7,8*/•,' narodni dohodek pa na 2 milijardi 64 milijonov aU za 8'/e. Povečan družben bruto uoho-dek in narodni dohodek bouo v obelnl dosegli z boljšo izraoo obstoječih kapacitet, s stimulativnim nagrajevanjem. Sr “oij3o organizacijo dela, z delnimi rekonstrukcijami v industriji in obrtništvu ter večkratnim nedeljskim obratovanjem zagorskega ruunma
V industriji pričakujejo, da se bo vrednost proizvodnje povečala za 6e/e, število zaposlenih delovnih moči pa samo za l,9*/e. Predvsem bodo povečali proizvodnjo v Tovarni konfekcije in pletenin »Sava«, in to za l9e/e, ker ima podjetje še vedno obilo možnbsti za razvoj. Rudnik pa bo povečal proizvodnjo premoga za 5•/•.
Predvideno bo znašala letos vrednost investicij 893 milijonov din. Splošni investicijski sklad pa bo znašal (to navajamo v ilustracijo) 205,209.909 din.
Kmetijstvu posveča družbeni »lan precejšnjo skrb. Težišče povečane proizvodnje bo v boljšem lodelovanju kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami, kar se bo odrazilo v živinoreji in poljedelstvu ter v povečanem uvajanju agro,-tehničnih ukrepov.
Tudi v obrti pričakujejo zvišanje proizvodnje in s tem povečanje bruto dohodka v primerjavi z letom 1958 za !!•/•, število zaposlenih pa bo poraslo za 3*/i, vključno z novoustanovljenimi obrtnimi podjetji, v letošnjem letu je predvidena ustanovitev mehanične delavnice za splošna ključavničarska in mehaničarska dela, popravilo motornih vozil, koles itd. Nadalje ustanovitev kr-

KREMA IN POL
TRBOVLJE
» Trbovlje. — z rekonstrukcijo ceste Ljubljana—Celje— Maribor preko trojanskega klanca bo tudi avtobusni promet usmerjen na druge ceste. Tako bo trboveljski avtobus, ki vozi sedaj na progi Hrastnik— Trbovlje — Zagorje — Ljubljana, vozli v bodoče ne preko Trojan, ampak preko Vač na Hotič In od tam ob Savi proti Ljubljani. — Za to vožnjo je bil tudi kupljen nov avtobus TAM. In še to: avtobus na tej progi bo odhajal pol ure prej kot do sedaj, tako da bo Iz Trbovelj odpeljal ob pol 7. uri.
palme«, lmaiiiice in pralnice, ue-tavmee za popravilo cieKiroinsia-lacij 111 urugm eiektncnin aparatov m strojev. V načrtu pa je tudi lornuranje proizvodnje ppsa-meznm sestavnin a e lov za elektroindustrijo. S tem se bo močno okrepila oort socialističnega sektorja, za njen razvoj pa >o uani pogoji, Ker so poslovni prostori uacionalizirani.
V gostinstvu m turizmu računajo na povečanje prometa za !•/•. To temelji preuvsem na povečani kupni moči preoivalsiva, večji potrošnji orezaikonoinih pijač ter boljši organizaciji gostmaHe mreže, ki se je v Zagorju s 1. februarjem t. 1. združila v eno podjetje. Prav tako se bo letošnje leto poslovanje gostinskih obratov vskladuo z oostoječimi predpisi.
Promet se bo po pričakovanju povečal na 3ž milijonov din ali za 3,2e/». Od celotnega uohodka bo odpadlo na tovorni promet 37*/i, na osebni pa 63e/e. Podjetje »Avto-prevoz« v Zagorju bo v letošnjem letu za izpopolnitev potniškega prometa kupilo 2 avtobusa v vrea-nosti 3i milijonov din.
Obseg gradbenih storitev se bo predvideno povečal letos za 20*/*. Prav tako se bo povečalo število zaposlenih za ioe/i, kar je nujno, ker se pri sedanjem številu zaposlenih obseg gradbenih storitev ne more bistveno povečati. Rudnik v Zagorju bo v prvi polovici letošnjega leta dogradil 2 stanovanjska bloka (1 na Polju, 1 v Borovniku). vsakega s 36 stanovanji v skupni vrednosti 160 milijonov din. Občinski ljudski odbor pa bo s soinvestitorjima Industrijsko rudarsko šolo in Industrijo gradbenega materiala prav tako gradil 36-stanovanjski blok.
Industrijska rudarska šola bo letos dogradila novo šolsko poslopje.
Letošnje leto bodo v Zagorju pričeli graditi novo osnovno šolo s 14 razredi v vrednosti 130,860.000 din — v Tirni nad Savo pB je prihodnje leto v načrtu gradnja nove šole z l učilnico in stanovanjem za učitelja. Tudi v Cemše-nikii so začeli z zidanjem nove štirlrazredne šole, z gradnjo pa bodo letos nadaljevali. — Odobrena je v Zagorju tudi ustanovitev triletne gospodinjske šole, gradbeni načrti zanjo so naročeni,

»KOT NOV JE!«
investiralo iz svojih sredstev Z4.500.uoo din, če bo podjetje dobilo posojilo, pa se nadaljnjih 34 milijonov. V ostalem bodo v komunalni dejavnosti zaceli z urejevanjem parkov, otroških igrišč, s preureditvijo in dopolnitvijo kanalizacijske mreže, z izgradnjo peskolovcev in čistilnih jaškov. Na cesti II. reda Grčar — Borišek bodo dokončno uredili in tlakovali pločnike. Da se odpravijo ozka grla v preskrbi z vodo, bodo urejevali vodovodno omrežje. Iz sredstev vodnega sklada bodo letos pričeli regulirati potok Medijo. Stroški prve etape regulacije so preračunani na 28,350.000 din".
Za stanovanjske namene je z družbenim planom določeno 195 milijonov din. Računajo, da bodo s temi sredstvi letos dokončno uredili 3 stanovanjske bloke p4 36 stanovanj, letos pa bodo začeli na novo graditi 3 stanovanjske bloke z enakim številom stanovanj in s primernimi lokali za uslužnost-ne obrti.
Ob koncu omenimo še, da so proračunski dohodki in izdatki ObLO Zagorje za letos preračunani na 163,121.000 din. (ma)
POMLAD NA KALU
Štafeta mladosti 1959
stroSki gradnje pa so preračunani •na 80,600.000 din. V okviru športnega centra v Zagorju bodo začeli z gradnjo modernega kopališča.
Komunalna dejavnost v zagorski občini se širi. Povečanje števila zaposlenih narekuje razširitev novih uslužnostnih dejavnosti. Po družbenem planu bodo začeli z obširnimi komunalnimi deli na ureditvi električnega omrežja, kjer bo podjetje Elektro-Trbovlje
2e dokaj pomladi nosijo pionirji, mladina in odrasli v vsej naši domovini štafetne palice s pozdravi in voščili za rojstni dan našemu dragemu maršalu Titu.
Letos, ko proslavljamo 40-let-nico KPJ in SKOJ, bo štafeta še .posebno praznična. Štafeta, k; bo tekla skozi naše kraje. 6o odšla na pot 21. aprila 1959 'iz Ljutomera. V noči od 21. do 22. aprila bo štafeta prenočila v Celju, od koder bo v sredo, 22. aprila, ob 6. tiri zjutraj stekla proti zasavskim krajem. Predstavniki Okrajne zveze »Partizan«^ in občine Hrastnik jo bodo na meji občin Rimske toplice in Hrastnik prevzeli ob 7.20, v Zidani most bo pritekla ob 7.44, a v Hrastnik ob 8.28, nakar bo po 10-minutnem postanku tekla do vasi Marko, kjer jo bodo ob 9. uri dopoldne prevzeli Trboveljčani in io ponesi' na Čebine, v krri kjer
PRIHRANEK
je bil pred 22 leti ustanovni kongres ZKS. S Čebin bo štafeta odrinila v Trbovlje, kjer bo ob 11.45 slovesen sprejem z godbo in pevskim zborom. Ob 12. uri bo štafeta odhitela proti Zagorju in prispela h Grčarju ob 12.30. Po kratkem postanku bo štafeta krenila dalje po zagorski in Izlaški dolini do Vač, kjer jo bodo ob 13.48 prevzeli predstavniki občine Litija. Iz Litije, kamor bo prispela ob 14.12, bo štafeta tekla dalje proti Ljubljani.
Poseben poudarek je dan štafeti s tem, da bo letos tekla na Čebine, v zgodovinski kraj, kjer so se leta 1937 sešli naši vodilni komunisti k ustanovitvi KPS.
Pričakujemo, da se bodo prebivalci vseh naših zasavskih krajev — kakor doslej vsako leto — v velikem številu udeležili proslav v krajih, kjer bo štafeta imela svoj postanek, in s tem pokazali svojo vdanost in hvaležnost velikemu sinu naše domovine.
BREŽICE
0 Brežice, 18. aprila. — Ljudski poslanec republiške skupščine in sekretar GO SZDL Slovenije, tov. Kimovec Franc-Ziga, je imel v ponedeljek v domu JLA v Brežicah širše posvetovanje o krajevnih problemih z vodilnimi predstavniki brežiške občine, člani upravnih odborov ln predsedniki delavskih svetov, direktorji podjetij in drugimi. Tovariš Kimovec je navzočim obrazložil našo gospodarsko politiko in se dotaknil tudi notranje ln zunanjepolitičnih
problemov, govoril o XXI. kongresu KP SZ in o potovanju predsednika Tita po azijskih in afriških deželah.
IZ STARE VASI
Obisk gledališčnikov — Prosvetno društvo iz Artič je gostovalo 12. aprila v zadružnem domu na Bizeljskem z opereto »Habakuik«. Prireditev je ob polni dvorani odlično uspela. Igralcem Iz Artič želimo v kul-tumoprosvetnem delu še obilo uspehov, želimo pa tudi, da bi nas še obiskali.
V	Trbovljah je spet odprt Revirski muzej
NOV
DOKUMENTI
GOVORE
Trboveljski muzej NOV, ki je zb javnost spet pristopen, razpolaga s 737 predmeti. Od teh je razstavljeno 342 na ponoik in v vitrinah, ostali predmeti pa se hranijo še v depoju.
Razstavljeno gradivo v prvi sobi prikazuje borbeni delavski pokret pred vojno, brezposelnost in borbo za kruh, gladovno stavko rudarjev leta 1934, Lidija štrajk leta 1939, napredno literaturo, ki je krepila borbenost v revirjih med obema vojnama, proslave delavskih praznikov, kovačnico mladih ljudi v »Svobodi«, »Iskri«, »Vesni« in »Vzajemnosti«, preganjanje borcev za delavske pravice, Trboveljčane v Bilečah sredi pušk in bajonetov letu 1939—40, propad Orjune v Trbovljah, hram, ki je v njem našel zatočišče naš rojak tovariš Miha Marinko, maketo hiše na Čebin©-vem, kjer je bil 1. 1957 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, itd.
V naslednji sobi je prikazan prihod okupatorja v Trbovlje s Hitlerjevo zahtevo: »Mačhen sie mir das Land wieder deutsch!« (Napravite mi deželo zopet nemško!) — kot da bi kdaj v zgodovini sploh bila naša zemlja nemška — in naš odgovor na ponemče-valne ukrepe, ki jih označujejo nemški preselit veni ukazi in razglasi, pripravljenost naših revirjev z označbo postojank partijskih organizacij. Slike, dokumenti in fotografije prikazujejo streljanje prvih talcev v Trbovljah ter mučenje narodnega heroja TONČKE ČEČEVE. Dokumentirane eo naše prve akcije, napad na rudniško separacijo v Zagorju 3. avgusta 1941 in napad na Hrastnik 26. decembra 19*1.
V	tretjem razstavnem prostoru je prikazana ustanovitev I. revirske čete NOV, slike borcev in njihovo orodje, smrt narodnega herorja LOJZETA HOH-KRAUTA, zatočišče prvih partizanov, nemški plakati in objave o streljanju naših ljudi, ciklostil, ki so ga uporabljali v tiskarni Lojzeta Hohkrauta in Marjetke na Kalu" nad Trbovljami, partizanska literatura in razni zapiski, »Slovenski poročevalec« in drugi listi med vojno, rast ljudske oblasti v borbi, itd.
Razplamtitev narodnoosvobodilne borbe v revirjih in okolici je dokumentarno prikazana v četrti sobi. Tukaj so zbrane muzealije padlih in pozneje umrlih herojev. Lepo so urejeni življenjepisi padlih borcev in slike junakov iz naših revirjev.
Zbirka dokumentov iz revolucionarnega delavskega gibanja pred drugo svetovno vojgo se še nadalje spopolnjuje. Ko bodo na razpolago potrebni prostori, bodo v Trbovljah ustanovili še Industrijski muzej za Rudnik, Cementarno, Elektrarno, Strojno tovarno, itd.
Muzej NOV je odprt vsak ponedeljek in sredo od 8 do 13. ure, ob torkih in petkih pa od 14. do 18. ure. Zanimanje za ogled muzeja je pri nas in v Zasavju precej veliko. Pridno ga obiskuje zlasti šolska mlati in aT v skupinah pod vodstvom učiteljev.
Osrlrvl razstavljenih predmetov je brezplačen.
M. S.
RADESKI PAPIRNIC ARJI:
f/£a&Q pvimo \u
RADESKA PAPIRNICA ZAPOSLUJE TUDI PRECEJ ZENA
VAS POLETI POT ZAMES*. V DOLINO SOPOTE, NE POZA-E OBISKATI PRIKUPNEGA KOPALIŠČA RADESKIH PAPIR-NICARJBV!
!>*? OVNI KOLEKTIV PAPIRNICE RADEČE POŠILJA OB 40-LETNICI KPJ VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM BORBENE POZDRAVE
Ste že kdaj slišali za odličen fotografski, heliografski, tehnični (kopirni) papir, teleprinter papir itd.? Izdeluje jih PAPIRNICA RADEČE, z njimi pa je prihranila naši domovini že dragocene devize, saj jih je morala dotlej izključno uvažati. Pojdite z nami za hip na obisk v idilično dolino Sopote, kjer že več kot dvesto let pojo papirni stroji, ob katerih se je izmenjalo že več rodov radeških paptrni-čarjev.
Mimogrede skočimo še v minulost, v čas ko okoli Papirnice še ni bilo tako kot je danes, ko so papirniČarji garali za druge in zelo malo dobili zase.
1944. leta so partizani napadli tovarno in jo onesposobili za nadaljnje obratovanje. Ob osvoboditvi se je v opuščenih prostorih spet porodilo življenje. Bilo. je polno navega delovnega zanosa, polno velikih načrtov, ki so rodili lep plod.
Osemdesetim tovarišem v tistem času so se pridružili v naslednjih letih novi radeški papirniČarji, število članov kolektiva se je povečalo na 300, proizvodnja pa se je potrojila. Radeška papirnica nas iz leta v leto navdušuje s svojim napredkom, s svojo skrbjo za delavce, da bi v starih prostorih zaživeli novo življenje.
Kaj smo hoteli zvedeti na našem zadnjem obisku? Predvsem nekaj več o ljudeh, ki so se v sopoški dolini povezali v močan delovni kolektiv, o njihovem življenju v tovarni in izven nje. Kje se najbolj kaže velika skrb papirnice zanje?
Dolga desetletja so si radeški papirniČarji pošteno brusili pete na poti na delo ali domov. Zdaj je že nekaj časa njihova »tradicionalna« nožna tura proč. Zato je poskrbel tovarniški avtobus.
V	vzorni menzi dobe delavci za cenen denar izdaten obrok tople malice, z izgradnjo lepega plavalnega bazena nad tovarno pa je bilo že pred nekaj leti poskrbljeno za njihovo »hladno zabavo« v vročih poletnih mesecih.
Tovarna je pred kratkim začela graditi nove strojne delavnice. Zdaj so te raztresene po starih hlevih in v drugih nemogočih prostorih, zato je razumljivo, da delovni pogoji niso bili najboljši.
V	prostem času so radeški papirniČarji vneti planinci, člani DPD Svoboda, strelci in gasilci. Seveda pa se kot povsod — ogrevajo tudi za nogomet.
Če že naj posebej omenimo katero izmed društev, kjer se Papirničani posebej uveljavljajo, potem ne smemo prezreli igralske družine Papirnice, ki deluje v okviru radeške Svobode. Društvo je v letih svojega obstoja, pa tudi v zadnjem času, uprizorilo že toliko zahtevnih in uspelih gledaliških del, da bi se z njimi upravičeno lahko pohvalila katerakoli večja gledališka družina.
PO VOJNI JE NEDALEČ OD TOVARNE ZRASLO NOVO STANOVANJSKO NASELJE. TOD OKOLI BO RADESKA PAPIRNICA POSTAVILA V PRIHODNJIH LETIH SE VBC STANOVANJSKIH POSLOPIJ ZA SVOJE DELAVCE
METRI BELEGA. DRAGOCENEG A-PAPIRJA
PREDSTAVLJAMO VAM IGRALCE GLEDALIŠKE SKUPINE KA-DESKE PAPIRNICE. KI DELUJE POD OKRILJEM RADESKE SVOBODE. GLEDALIŠČE SODI MED NAJDELAVNEJSE DALEČ NAOKOLI, NJEGOVE PRIREDITVE PA SO NA DOSTOJNI KVALITETNI RAVNI.
‘A
Z OBi NEGA ZBORA SD »PROLETAREC-
POZABLJENE
SMERNICE
Nič čudnega, če je bilo za nedavni občni zbor SD »Proletarec- med privrženci in ostalimi ljubitelji športne dejavnosti precejšnje zanimanje. Športna dejavnost v zadnjem času ni bil zadovoljiv pečat zagorskih razmer. Kot smo že zadnjič pisali, se upravni odbor društva ni niti shajal niti obravnaval tekočih in drugih zadev. Obstoječe sekcije so sicer delovale, le da je bilo njihovo udejstvovanje precej omrtvičeno. Zato s» je na predlog občinskega odbora Socialistične zveze osnoval Iniciativni odbor za pripravo občnega zbora, ki je poskrbel, da so finančni organi izvedli kontrolo društvene gostilne, in sl prizadevali, podati članstvu kar najbolj realno podobo razmer V društvu.
Poročilo je sila kritično ocenilo delovanje društva v zadnjem razdobju. Članstvo in ostali ljubitelji športne dejavnosti so dobili precej jasno podobo razmer v društvu med sekcijami, o gospodarskem stališču in napotila, kako naj bi se v bodoče bolj načrtno In množično razvijala športna dejavnost, v skladu s smernicami in napotki prvega kongresa za telesno kulturo. Čeprav je bil prečitan program bodočega dela društva še nekoliko pomanjkljiv (poročevalec je povedal, da podaja samo okvirne predloge), je bilo iz programskih misli razvideti odločnost, čimprej rešiti nekatere športne zadeve in preiti k osnovnemu smotru: krepitvi in razvijanju športne dejavnosti v zagorski dolini. Končno so bili v poročilu navedeni tudi nekateri uspehi, ki so jih dosegli zagorski športniki, kljub omenjenim slabostim in pomanjkljivostim, in poziv članstvu, naj razpravlja čimbolj konstruktivno za boljše delovanje in predvsem za dosego takih medseboj-lih odnosov med vsemi aktivnimi športniki, ne glede, kje delajo, ki bodo društvu vrnili nekdanji sloves In veljavo.
Žal razprava ni prinesla zaželenih rezultatov. Kot rdeča nit so se odvijala medsebojna obtoževanja, in kljub poskusu nekaterih članov društva, da bi razpravo usmerili v programske misli in na smernice nedavnega kongresa telesne kulture, debata ni krenila s starega tira in zavoljo tega občni zbor ni dosegel svojega namena. Četudi bi človek pričakoval, da se bodo dokončno odpravili nemogoči in netovariški odnosi med nogometno in košarkarsko sekcijo, da bodo i eni i drugi razumeli, da gre za celokupno športno dejavnost Zagorja, da ne kaže niti hip več odlašati z dokončanim prelomom nemogočih razmer, se to ni zgodilo, in zato so mnogi dobri aktivni športniki odhajali domov z občutkom, da nemo„ jčih razmer v društvu ni še konec, in da obstaja nevarnost, da bo tudi novoizvoljeni odbor nosil na sebi pečat starih razmer, kar mu bo onemogočilo vsakršno resno, temeljito delo, ki naj ima za osnovo znano resolucijo kongresa telesne kulture Beogradu. Navsezadnje bi bilo resnično najboljše to, kot je predlagal neki mlajši član društva ŠD »Proletarec-, da bi vsak ponovno temeljito prebral resolucijo kongresa telesne kulture in jo presadil na domače razmere ter napravil potrebne zaključke. Nato naj bi se ponovno sklical občni zbor. Morda bi bila razprava takrat bolj napredna in usmerjena v množično in predvsem vzgojno delovanje.
Kljub slabemu občnemu zboru pa ne kaže držati križem rok. Prav bi bilo, da bi aktivno članstvo potegnilo rdečo črto pod izkupiček dosedanje dejavnosti, ki je, kot rečeno, zelo jalov. Program, ki ga je navedlo poročilo, daje realne možnosti za načrtno delo. Treba bi bilo pozabiti na preteklost in začeti skraja,,pri tem pa budno paziti in v kali onemogočiti vsak poskus nadaljnjega poslabšanja odnosov med posameznimi društvenimi skupinami. (v)
DAR RDEČEGA KRIŽA
Kaka sreča biti zdrav!
LAIČNA RAZMIŠLJANJA 0 ZDRAVSTVENI SLUŽBI V ZAGORSKI (»ČINI
Pri prebiranju poročila o zdravstveni problematiki v zagorski občini me je zbodla v oči številka, ki kaže, kolikokrat so se morali zagorski zavarovanci zateči samo v splošno ambulanto. Oba zdravnika sta namreč opravila kar 48.887 ambulantnih pregledov, kar je za skoro 4000 več kot leta 1957. Lani je iskalo travniško pomoč 4677 zavarovancev, zaradi če&ar je bilo izgubljeno 70.325 delovnih dni.
To pomeni, da se zdravstveno stanje zagorskih občanov ni kdo ve koliko zboljšalo po vojni, nasprotno: podatki povedo, da so bo-lezni še venomer moreča groza mnogih delovnih ljudi. Hvale vredno pa je vsekakor to, da je zdravstvena služba močno izboljšala, če-Prav še ne tako, kot si to želijo zavarovanci. Četudi ne moremo primerjati sedanje zdravstvene službe z ono pred vojno, ko sta bila J' Zagorju le dva zdravnika splošne prakse (tako primerjanje bi bilo kratko malo nevestno), je vseeno umestno omeniti, da vse kaže, da bo pred leti novozgrajen zdravstveni dom postal kmalu pretesen, saj že iščejo prostore za preselitev uradov podružnice socialnega zavarovanja, v katere bi se vselili nekateri novi zdravstveni oddelki. — Razen dveh splošnih ambulant in bolniškega oddelka so v zadnjih, dveh letih bile ustanovljene še sledeče zdravstvene ustanove: okulistična ambulanta,
. t dela dvakrat, trikrat na mesec in v kateri Je bilo lani opravljeno 1034 pregledov, ambu-tanta za žene, ki so jo odprli lani, kjer je zdravnica že v prvih šestih mesecih obstoja ^Pravila skoro 1000 pregledov, nadalje dve z°bni ambulanti, o katerih smo govorili že v ooen* izmed prejšnjih sestavkov, babiška služ-a ter reševalna služba. Razen omenjenih u st a nov pa sta še dve pomožni enoti, ■ fizioterapija in laboratorij in končno še higienska
Postaja.
Ce pa pogledamo še v perspektivni načrt r^avs vene službe v Zagorju, je tam zapisa-da se bo ob uvedbi socialnega zavarovanja ^bočkega prebivalstva ustanovila zdravstvena Postaja — če se bo zavod socialnega zavarovanja izselil, pa bodo takoj odprli tudi proti-oberkulozni dispanzer, medtem ko je nova oratna ambulanta v Kisovcu že ustanovljena, j Prav tako so zanimive vrste bolezni. Videti m tuberkuloza še vedno ni povsem izko-L^binjena, saj trpi za to zavratno boleznijo 31 ^Ojnikov, med .pogostnimi boleznimi pa so še čutil, živčne bolezni, bolezni dihal, bo-{^bi Prebavil in jeter jn bolezni ledvic. Razen 3a Pa še bolezni kože in podkožja, poškodbe v/ delu in poškodbe izven dela in bolezni °st| in drugih gibal.
Dar RK za ljudstvo je tečaj »Nega bolnika v družini-. V Sloveniji je organizacija Rdečega križa pričela s temi tečaji leta 1953. V Ameriki pa je RK začel s tem delom že leta 1914 po posebni metodi. Liga 'organizacije RK je tečaj posredovala Jugoslovanskemu RK, ki je prevzel odgovornost, da bo to delo širil med ljudstvom.
Z zdravstveno prosveto in znanjem, ki si ga žene pridobe v tem tečaju, si izboljšajo zdravstveni nivo v družini in okolici, in s tem pomagajo lajšati trpljenje bolnikom — kar je osnovna misel Rdečega križa.
V	tem tečaju se nauče preproste nege tako, da lahko brez pridržkov izvršujejo navodila zdravnika po vseh modemih higienskih metodah. S tem omogočijo, mnogim družinam obdržati bolnega člana doma, kar ima svojo posebno vrednost spričo pomanjkanja prostora v bolnišnicah.
V	Trbovljah smo začeli s temi tečaji pretekli mesec na Zahodnem obratu trboveljskega rudnika. Tečaj traja 6 dni. Doslej smo skončali S tremi tečaji, četrti pa je v teku v Zg. Trbovljah, v prostorih občinskega odbora RK v Partijskem domu v
Ker je zanimanje za tečaj veliko, bomo z njimi nadaljevan.	N.
IZ BRESTANICE
Čeprav ni moč podati natančnega števila nesreč, je to vendar visoko. In se številka v lanskem letu nevarno pribUžuje enemu tisoču. Tako, da pride na sto zavarovancev 46 nesreč pri delu. Za stroške zdravljenja In nadomestila plač so bili izdani težki milijoni, zato bo prav, če poskusimo nekoliko natančneje oceniti delo organov družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju in zdravstvenem domu. Skupščina, kot njen izvršilni odbor (socialnega zavarovanja), sta si prizadevala nuditi zavarovancem vse ugodnosti, ki »o na razpolago. Odborniki so često z aktivnimi zavarovanci govorili o zdravstveni službi in delu podružnice socialnega zavarovanja, ki se med drugim nenehno bori s kadri. Zavarovanci so izvoljene odbornike pogosto opozarjali na pomanjkljivosti in slabosti zdravstvene službe in socialnega zavarovanja, medtem kp so odborniki imeli dosti dela s tem, da so rušili tisto nemogoče mnenje ljudi, češ saj plačujemo socialno zavarovanje, zato lahko zahtevamo, kar največ moremo. Kazno je, da mnogim zavarovancem ni znano, da imamo daleč naokrog po svetu najnaprednejše socialno zavarovanje, ki zares daje delovnemu človeku celo vrsto pravic, pred vsem pravico do zdravljenja, da pa zavarovanci preradi pozabljajo, da teh pravic ne sinemo izkoriščati. Kontrolorji so pogosto, zlasti v okoliških vaseh, našli zavarovance z bolniškim listom povsem ‘zdrave pri najrazličnejših delih.
Tudi upravni odbor zdravstvenega doma je do lanske jeseni dobro reševal svoje naloge, žal pa je po izvolitvi novega odbora delo zaspalo in še danes nima predsednika. Vsekakor bo treba to hibo čimprej odpraviti.
In še zaključki nedavne skupščine socialnega zavarovanja v Zagorju: razprava je pokazala, da bodo morali odborniki še zavestne-je opravljati svoje delo. Treba bo zavarovancem prikazati pomen nemotenega dela zdravstvenih ustanov, da pač še dolgo ne bo vse najboljše, ker primanjkuje zdravnikov,"predvsem terapevtov v zobnih ambulantah, da pa bo tudi teh težav morda v najbližji prihodnosti že konec. Predvsem pa so odborniki odklonili predlog, naj bi se skupščine soc. zavarovanja opustila, saj bi to slabo vplivalo na rast družbenega upravljanja. Končno je obveljala misel, da bo treba z ljudmi več In bolj delati, da bo treba povečati preventivno službo, kajti človekovo zdravje je prvo, zato ga je treba varovati, kajti ni večje sreče, kot biti zdrav. Le zdrav človek lahko in more dobro delati in zdrav človek ustvarja lepše življenje.
(v)
Poročila posluSajte vsak dan ob 5.05. 7.00 ,	8.00, 10.00,	13.00,	15.00,
17.00	in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske . nasvete« vsak delavnik ob 13.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) vsak delavnik ob 5.00 do 7.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo« ob tork-ih, četrtkih ln sobotah ob 14.30. ob nedeljah pa ob 13.00 ln 14.16.
NEDELJA, 19. aprila
.16 J. Bošnjakovič: Venček Jugoslovanskih narodnih. 7.4p Dvigni se, delovno ljudstvo. 8.40 Iz španske pesmarice. 9.00 Rezervirano za prenos lz Beograda. 13.30 Z modrega Jadrana. 13.50 Melodije za razvedrilo. 14.25 Po naši lepi zemlji (srbske, bosenske, makedonske in slovenske narodne). 16.00 Prenos nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija. 18.15 V Zagrebu se spominjajo Tita. 16.46 Stare srbske revolucionarne pekmi. 20.00 Rezervirano za prenos svečane akademije iz Beograda.
PONEDELJEK, 20. aprila 1 7J6 Srečno, tovariši! (nastop pihalnih godb in zborov iz Trbovelj in Hrastnika). 8.20 Naša pesem.
9.00	Knjige tovarišev (literarna • oddaja) 11.00 Silvo Matelič: Reportaža »Javke«. 10.30 Koncert Slovenskega okteta. 13.30 V poskočnem ritmu m ngrodnem tonu 15.20 Poje zbor RTV Beograd z orkestrom beograjske Opere. 16.30 Prenos zborovanja na Trgu revolucije v Ljubljani. 20.00 Rezervirano za prenos svečane akademije iz Ljubljane, o
TOREK, 21. aprila
8.05	Igra pihalni orkester JLA.
9.00	Parada orglic. 10.10 Igra go. dalni ansambel p. v. Boruta Lesjaka. 10.45 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke. 12.00 Domače polke in valčki. 14.16 Zanimivosti
1 iz znanosti in te-hnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Karel Ca-pek:	Dve prazgodovinski 18.00
Domače aktualnosti. 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred ml-x krofonom in pred publiko.
SREDA, 22. aprila 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.16 Vedri zvoki. 10.10 Slovenske narodne v pisanem zaporedju. 10.45 Od popevke do popevke. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Moje in tvoje. 13.30 Igra Tončkov kvintet. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Srečno, tovariš letalec. 17.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.15 Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel, 14.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 23. aprila
8.06	Poje mešam zbor Tine Rožanc p. v. Franceta Pergerja. 9.00 Matineja orkestra RTV Ljubljana. 10.40 Prvi nastop tria Maksa Kovačiča iz Celja, poje Stanko Gorišek. 11.30 Oddaja za cicibane.
12.00	Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja za glas in klavir. 12.25 Iz filmov tn glasbenih revij. 13.55 Pesmi Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.16 Turistična oddaja. 15.40 Na platnu smo videli. 18.00 Četrtkova reportaža.
30.00	Četrtkov večer domačih pf-sml in napevov.
PETEK, 24. aprila 8.40 Iz arhiva zabavnih melodij. M.oo Za dom. ln žene, 11.40 Koroške narodne pesmi. 1225 Zenski vokalni kvartet poje narodne pesmi. 12.40 Melodije za razvedrilo. 13.30 Veseli planšarji vam igrajo. 14-06 Radijska šola za niijo stop-
njo- Hi, konjiček! 18.00 Družinski pogovori. 29.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 25. aprila
8.30 Od tu in tam. 10.10 Pesmš tujih narodov. M.45 Pionirski tednik. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 14.00 Pet pevcev t pet popevk. 14.15 Športna reportaža. 15.40 S knjižnega trga. 16.45 Alpski zvoki. 17.1» Pred praznikom. 18.00 Jezikovnj pogovori. 18.45 Okno v svet: Sličica iz življenja v Sovjetski zve«. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
PIONIRSKI
KOTIČEK
NAGRADNA SKRIVALNICA . ZA PIONIRJE Ce pogledate gornjo sliko, se vam zdi pokrajina pusta in prazna. A ni tako! jo natančneje pregledate, boste videli, da se na sliki skriva divja zver. ki krvoločno gleda, kje je kakšna žrtev!
msm
Ce boste zver na sliki odkrili, podobico izrežite ln nam jo pošljite na naše uredništvo do nedelje, 26. aprila opoldne. Na »liki tedaj počrnite smrček zveri s svinčnikom, kar bo za nas dokaz, da ste zver našli. — Za rešitev skrivalnice smo pripravili 1 lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Sedaj Pa vsi pridno na delo, picmir.ji 1	UREDNIŠTVO
REŠITEV PRAVOPISNE NALOGE ZA PIONIRJE
Tudi za našo nagradno pravopisno nalogo, ki »mo jo prinesli v 14. številki Zasavskega tednika, so naši pionirji dobro odgovorili. Tako na ptlmer pravilno pišemo:	krogla, škatla,
kovček, smotke.
Žreb je prisodil nagrado za pravilno popravo naše pravopisne naloge Janezuz Šinkovcu, učencu 5. razreda , osemletke, Orešje 52, pošta Gabrovka pri Litiji. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti.
Uredništvo
e
Od petka do petka
»Svoboda* v Brestanici je prejšnjo soboto in nedeljo uspešno uprizorila pravljično igrico »Sneguljčica«. Ob tej igri je marsikateremu gledalcu nevede zdrsnila po obrazu debela solza.
Za uspešno režijo gre zahvala tov. Pavli Zajelšnikovi, za sceno pa Francu Voučaku.
KINEMATOGRAFI
Poroke
BREŽICE: Porok ni bilo, TRBOVLJE: Vladimir Brežnlk, trg. pomočnik lz Trbovelj ln Rozalija Jurečič, uslužbenka iz Trbovelj; Rudolf Klančar, delavec lz Trbovelj in Nada Perpar, šivilja lz Trbovelj; Martin Lesar, delavec Iz Trbovelj ln Rozalija Topole, gosp. pomočnica lz Trbovelj.
Rojstva
Kino »DELAVSKI DOM« v Trbovljah:	17,—20. aprila Jug.-ltal.
ktnem. film »NEVIHTA«; 21. do 23. aprila sovjetski barvni film »PLAMEN NAD STEPO«; 24. do 27. aprila franc, barvni film »NEOBIČAJNA POVEST«.
Kino »SVOBODA — TRBOVLJE.
II«; 17_20. aprila češki barvni
film »LJUBEZENSKA ZGODBA«; prihodnji teden bo na sporedu še v četrtek, 23. aprila, premiera amer. barv, filma »OSVAjAC — dZLNGISKAN«. Predstave bodo do 27. aprila.
Kino .SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah; 18. In 19. aprila slovenski film »DOBRO MORJE«; 25. do 27. aprila angl. film »UDARI SKRB NA VESELJE«. Predstave; sobota In nedelja ob 11. ln 19.15, ponedeljek samo ob 18. url, za mladino v nedeljo ob 15. url.
Kino »TRIGLAV« v Zagorju; 17. amila amer. film »GRAND HOTEL«; 18.—20. aprila franc, klncm. film »VROČA ZMAGA«; 22.-83. aprila Japonski Barvni film »KONJ FANTAN«.
Kino »SVOBODA«, Ktsovec-Za-gorje; 17,—20. aprila angl. zgod. pustolovski film »SARABANDA ZA UMRLE LJUBIMCE« (Stewart Granger); 22. tn 23. aprila jug. vojni film »NASE POTI SE RAZHAJAJO«.
MALI OGLASI
PRODAM HIŠICO z velikim vrtom, takoj vseljivo, v bližini postaje Brežice, ob glavni cesti, za ceno 290.000 din. — Mihael Simo-nlšek, Gornji Lenart 62, Artiče pri Brežicah.	,
V NEDELJO, 5. APRILA, sem Izgubil ročno uro z usnjenim črnim pasom od Delavskega doma do Doma Svobode II. Pošten najditelj naj Jo vrne proti nagradi na uredništvo lista.
Potrebujem takoj dimnikarskega vajenca. — Ivan Benk. Zagorje, Kidričeva 4.
BREŽICE; Ana-Marlja Lončarič, Brežice, hčerko; Marija Kaatner, Pečice 33, sina; Rozalija Kodrič, Brlog 1, sina; Stanka Kollč, Marija Gorica, LRH, sina; Stanislava Penič, Poklek 2, hčerko; Dragica Hren, Ključ, LRH, sina; Jožefa Babič, Bistrica ob Sotli, srtna; Ljudmila Ferenčak. Dolenje Skopice 51, hčerko; Matilda Galič, Laze 11, hčerko; Marija Crplč Ribnica 27, sina; Nada Franln-Peča-rica, Brežice, sina.
TRBOVLJE; Margšreta Clmper-šek lz Hrastnika, sina; Olga Ocvirk lz Trbovelj, hčerke; Alenka Železnik lz Trbovelj, hčerko; Vida Lebar lz Zagorja, sina; Magdalena Stošicki lz Hrastnika, sina; Štefka Podlogar z Dol pri Litiji, sina; Zofija Skrjanc z Dola pri Hrastniku, sina; Majda Oetrožnlk lz Zagorja, sina; Marija Krmelj, Trbovlje, sina; Angela Pintarič lz Trbovelj, sina; Štefka Resnik lz Trbovelj, hčerko; Karolina Zadravec iz Hrastnika, hčerko; Justina MedVed iz Zagorja, hčerko; Viktorija Kovačič iz Zagorja, sina; Erika Zibret lz Hrastnika, hčerko; Marija Bokal lz Trbovelj, sina; Marija Lavrečlč lz Zagorje, hčerko; Fani Hauptman iz Trbo-
piSe: B BRUS* Rl5e: R. D0LAHC



#
r/a,
r!
f ,V
‘ *
M'
i - /	■"
u 1/	>
'\v 1}

»In a vlakom pripeljejo mo-nictjo!« Je posumil komisar. To mora pomeniti nekaj velikega. Ta vlak bo zletel v zrak. »Ja? sem Ml mlnerec,« se Je oglaell očka. Načrt Je bil zgotovljen »Stari — Tone — Rudi!« Je po klical komandant. »Gremo!«
67.
Grem lahko tudi ja* z vami?« sem plaho vprašal. »Ne bom vam v napoto, počakal bom, da opravite z vlakom. Tudi stražarja morate imeti« — »Saj ai le otrok,« se Je zbala zame ma mlca. Očka me je potrepljal po roki in pristavil: »Velik otroki«
68.
Zelo veeel sem bil, da »o mi zaupali. Spuščali smo se v dolino. Nosili smo razstrelivo, ki nas Je pritiskalo k tlom. Ob re ki smo se ustavili. Z Rudijem sva počakala na bregu. Oni trije pa »o se prepeljali čez reko na majhnem čolnu, ki Je bil
69.
Pomočil eem roko v ledeno mrzlo vodo. Umaknil sem Jo od bolečine. Opazoval sem čoln, kako se Je gugal na deročih valovih.« Ce se prevrnejo?« Ze so se strnili v temi nasprotnega brega. Z Rudijem sva se oddahnila.
76.
Rudi mi je povedal, da Je zjutrij prišel v brigado aktivist Milan, k| je prinesel prve novice o Nemcih in o tem vlaku Moje' pripovedovanje jih Je utrdilo v prepričanju, da gre zares. »Cuješ — vračajo se s čolnom! Toda samo dva sta Nekaj je narobeI«
velj, hčerko; Barbara Erjavec lz Zagorja, hčerko; Ana Zlbert z Vač, sina; Milena Bravec lz Trbovelj, sina; Frančiška Plantan lz Trbovelj, sina; Ivanka Kovač lz Hrastnika, hčerko; Roža Brezovar lz Zagorja, hčerko; Marlka Radej lz Trbovelj, sina; Ljudmila Forte lz Cemšenlka, hčerko.
Smrti
BREŽICE: Jože Kante, kmetovalec, star 89 let iz Sela 76; Anton Paharc, oseb. upokojenec lz Brestanice MU.
TRBOVLJE; Berta Buršlč, roj. Stiplč, stara 40 let iz Trbovelj;" Marija Lebar, stara 75 let lz Trbovelj; Ivana Dečman, stara 78 let lz Trbovelj; Alojzija Grmovšek, stara 88 let lz Trbovelj.
V NEKAJ VRSTAH
PBVI NASTOP ZAGORSKEM ZABAVNEGA ORKESTRA
Znano Je, da Je bil lansko Jesen na pobudo nekaterih članov zagorske »Svobode«, predvsem pa z voljo ln prizadevnostjo nekaterih ljubiteljev zabavne glasbe, ustanovljen veliki zabavni orkester. Četudi novoustanovljeni orkester ni Imel na razpolago niti najosnovnejših pripomočkov, so se člani resno lotili dela ln po več mesecih skrbnega študija pripravili samostojen celovečerni koncert, ki bo v soboto na Lokah v dvorani DPD »Svobode«. Prihodnji teden pa se bo orkester predstavil Se Zagorjanom v obnovljeni dvorani TVD »Partizan«.
Na koncertu bodo nastopili tudi domači pevci — solisti z znanimi popevkami. Orkester vodi prof. Milan Pritekelj, ki Je v bližnji! koncert vložil precej truda. Ločani kot Zagorjani z zanimanjem pričakujejo redko prireditev, posebno, ker bo to njihov prvi nastop po treh letih.
£ Trbovlje. — Žirija za določitev gledaliških družin Slovenije, ki bodo sodelovale na festivalu dramskih družin v Velenju lunlja meseca, je Izbrala med drugim tudi gledališče Svobodo-Center, ki bo sodelovalo z dramo Vojak Tanaka. v režiji Karla Malovrha. — Svo-boda-Center v Trbovljah .pripravlja nadalje ze večer pred občinskim praznikom uprizori, tev krstne predstave slovenske, ga pisatelja: Vohunka 907 v režiji Milka Raka. — V nedeljo je gledališka družina Svobode na Dobrni uprizorila Schillerjevo dramo Kovaritvo ln ljubezen. Igra je v celoti uspela.
ODKUPUJEMO STARO SREBRO (KOVANCI) PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH.
ZLATARSTVO Trbevlje
(phana Uran
Razočaran oče
Neki sin je dobil od svojega očeta pismo, v katerem mu piše takole:
— Ljubi sin! Sporočiti Ti moram žalostno novico: Tvoja mat' ln jaz ne vodiva več skupnega življenja. Po petintridesetih letih srečnega zakona se je zgodilo, na kar nisem bil pripravljen.
Se pred štirimi meseci sem ves srečen videl, kake žena zadovoljno sedi na svojem stolu pred mano, kadar sem prenehal brati časopis. Vsa leta najinega skupnega življenja sem z zadoščenjem ugotavljal, kako Izvrstno življenjsko družico sem ei Izbral. Zdaj je vsega lega konec. ona pa pase sedaj svoje oči na drugem, mlajšem možu. Priznati moram, da je moja žena danes srečnejša, to pa ml razumljivo povzroča še večje trpljenje.
Ko tako sedim sam in. zapuščen v kuhinji ter T| pišem to pismo, sedi moja žena v sprejemni sobi s svojim novim ljubimcem — televizijskim aparatom. Tvoj žalosten oče
Fina bolnišnica
V bolnišnici Trinitas v Buenos Airesu v Argentini je neka pacientka pustila ležati na svoji posteljni omarici spalne praške. Druco Jutro je bolnica našla na posteljni omarici šest spečih mišk. k; so začele glodati praške, prevlečene s sladkorjem
Nov poklic
Nov poklic si le Izmislil v Marylandu v ZDA neki potepuh. Pri kmetih se je ponudil za strašilo na njivah. Povpraševanje je po'talo tako veliko, da je potepuh medtem najel šeno-močnike.
Pameten izum
Najnovejši izum za avtomobile je napravil neki Američan. Kadar mu kilometrski kazalec pokaže, da je hitrost vozila dosegla 80 km na uro, tedaj se lz montiranega zvočnika v avtomobilu zasliši opomin: »Spomnite se, jje ste že plačali vaše življenj--.
sko zavarovanje!« — Ta izum bi bilo treba vgraditi v vse avtomobile.
Atomski moto:
Američani so menda v Nevadi že preizkušali prototip atomskega motorja, ki naj bi služil za pogon raket. Poročila pravijo, da je reaktor cilindrične oblike, visok okrog 2 m in težak 6 ton. Poskuse še nadaljujejo. Cene takih mo-
torjev ne navajajo, so pa prav gotovo zelo »slani« in za praktično uporabo v gospodarstvu še dolgo ne bodo prišli v poštev. Strokovnjaki trde, da jih bodo v gospodarstvu začeli uporabljati v prvi ali drugi generaciji za nami. Saj je znano, da je tudi električni tok iz atomskih elektrarn trenutno 8-krat dražji kot tok sedanjih hidroelektrarn.
Proti š Iti »Ut* ti m in podganam
Star tisoč let
V sovjetski republiki Uzbeki-stanu so začeli obnavljati namakalni sistem iz kamene in bronaste dobe, ki so ga izkopali arheologi. Ta sistem se pričenja pr| Amur-Darji jn se sestoji iz vrste korit in izsušenih jezer, ki se razprostirajo v dolžini dvajset kilometrov in sc povezani s prekopi.
Te naprave, ki so ležale pod debelo plastjo peska, je zgradilo mongolsko pleme Korezejcev. Odkrila jih je pred kratkim neka ekspedicija sovjetske akademije znanosti. Prekope so že obnovili, po njip pa nameravajo spustiti vodo iz reke Amur-Dar-ja, ki naj bi puščavsko področje napravila zopet rodovitno. Sovjetski znanstveniki so se zelo pohvalno izrazili o tem tehničnem delu prazgodovinskega ljudstva. Korezejcem se je že pred več tisoč leti posrečilo najti tak namakalni sistem, ki ga niti dandanašnji inženirji ne bi mogli bolje zgraditi Se pomembnejši pa je podzemetj-ski vodni rezervoar, ki so ga odkrili geologi v bližini Taškenta, prestolnice Uzbekistana. Strokovnjaki menijo, da se podzemeljsko jezero razprostira na površini 15.000 do 20.000 kvadratnih kilometrov. Voda tega Jezera ima ‘emperatnro do 67 stopinj in leži v globini od 900 do 2.300 metrov. Na nekaterih mes^h bruha voda na površino.
Ta voda se je izkazala kot zelo zdravilna. Tamkajšnje prebivalstvo jo uporablja prj želodčnih in črevesnih boleznih ter pri kostnih, sklepnih jn kožnih tegobah. Zdaj nameravajo to vročo vodo izkoriščati tudi na druge načine. Predvsem bi naj z njo oskrbovali vse tekstilne in živalske tovarne daleč naokrog, razen tega pa bodo verjetno s to vodo ogrevali tudi stanovanjska poslopja.
V enem izmed angleških pomorskih radijskih podjetij za potrebe pomorstva so zgradili neko preprosto in praktično napravo, ki preprečuje, da bi se školjke nastanile na ladijskem dnu, Ta naprava proizvaja nadzvočne tresljaje v kovinskih ploščah, ki pokrivajo gredelj.
Posebna električna naprava_ kjer so nameščeni stroji, proizvaja najprej izmenični tok na frekvenci, ki je ne more slišati človeško uho. S tem tokom se polnijo transformatorji, ki so pritrjeni na gredelj to ki električne tresljaje spreminjajo v mehanične, nadzvočne valove.
Znano je, da se školjke hitro naselijo na gredlju, s čimer povzročajo velik upor v premikanju ladje, kar »povzroča stroške zaradi dodatnega goriva, ker se zmanjša hitrost ladje. Do nedavnega Je bil najuspešnejši način borbe proti školjkam uporaba barv, katerim so primešali strupe. Pleskanje pa je bilo treba prepogosto obnavljati.
|f| igli ffl 1
Na neki ladji, ki je opremljena z novo nadzvočno napravo, so ugotovili nepričakovan rezultat. Ne le, da so nadzvočni tresljaji preprečili, da bi se školjke naselile na gredlju, ampak so odstranil) tudi nezaželene goste ladijskih skladišč — podgane. Kljub temu, da so uporabljeni nadzvočni valovi izven obsega človeškega ušesa, jih podgane dobro slišijo. Le-t| jih tako motijo, da ne morejo več vzdržati silnega ropota in tako zapuste ladjo ob prvi ugodni priložnosti.
Modna revija v letalu
Američani so pripravili »najhitrejšo« ln »najvišjo« modno revijo na svetu. Priredili so jo v višini 10.000 metrov, v letalu, ki je hitelo z brztno skoraj tisoč kilometrov na uro. Organizator te edinstvene prireditve je bila neka newyorška modna hiša to letalska družba American Airlines, Pred sto potniki so v dveh enournih poletih prikazali najbolj znani ameriški modni ustvarjalci pomladansko modo. Modele so prikazovale najlepše in najbolj znane manekenke Amerike.
SPET PORAZ
MARIBOR : RUDAR 2:0 (1:0)
V začetku tekme Je Rudar zaigral dobro u. oll tudi precej boljši kot domačini. Zal pa so se napadi vedno nesrečno končali, a tudi revirsko moštvo je vidno popuščalo ln namesto poraza domačin — je bil poražen Rudar.
Vse od prvega gola pa do konca tekme se Je ponavljalo, kar smo že večkrat videli — počasna ln oklevajoča Igra v napadu, preveč preigravanja, neborbenost Itd. Obramba se Je trudila, zlasti pa Je ugajal Lamovšek, toda za zmago je to premalo. Nič čudnega ni, če so bili gledalci razočarani -nad tako igro. pa tudi mnenje ostjUlh ni drugačno.
Skratka, ocena tekme — slabo!
MLAD INC,:
RUDAR : ILIRIJA 10:0 (1:0)
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
PROLETAREC KREPKO PRVI
Tudi to nedeljo Je bilo moštvo zagorskega Proletarca uspešno in je krepko premagalo Kovinarja Iz Štor s 4:1. S to zmago se Je moštvo zagorskega nogometnega predstavnika še bolj učvrstilo na lestvici in vodi z 22 točkami pred Bratstvom, ki ima 19 točk.
KATASTROFA KIS0VŠKE SVOBODE
Nogometno moštvo Svobode iz Kisovca Je v nedeljo gostovalo v Celju In Je v tekmi proti Istoimenski nogometni ekipi doživelo občuten poraz 8:1.
HRASTNISKI DEKBV
RUDAR (HRASTNIK) : BRATSTVO 2:5 (0:2)
Hrastniški derbi se Je končal s prepričljivo zmago Bratstva. Rezultat je po prikazani igri previsok. Moštvi sta igrali zelo slabo, Bratstvo pa je z večjo borbenostjo zmagalo. — Pri Rudarju Je popolnoma odpovedala obramba ter bo potrebno starejše igralce, ki so svoje verjetno že opravili, zamenjati z mlajšimi igralci.
V CELJU NEODLOČENO
NK Brežice : Olimp 1:1 (0:1)
V nedeljo so nogometaši NK Brežice gostovali v Celju in igrali z domačim Olimpom neodločeno i:i (0:1). To tipično prvenstveno tekmo Je gledalo precej gledalcev, ki so, kot običajno, »navijali« za domače, goste pa obmetavali z »izbranimi« izrazi in — kamenjem. -- Domača enajsterica je igrala zelo ostro na človeka, rezultat — izključen igralec. BrežiČanl so bili v začetku v premoči in so z double sistemom resno ogrožali vrata Olimpa. Proti koncu se je igra razbila in Je Onmp prišel v 40. minuti v vodstvo po desnem krilu. — Drugi del igre Je bil v znamenju enakovrednih nasprotnikov in so gostje v 61. minuti izravnali rezultat s precizno streljano enajstmetrovko po Nešiču. Tik ob zaključku tekme so Brežičani napravili prekršek in Je mladi vratar Kolar s skrajnim naporom ubranil enajstmetrovko. — Med Brežičani so se odlikovali razen vratarja Nešič in Fajn.
lekmo je odlično in avtoritativno vodil sodnik Zupan iz Zagorja. Po dolgem Času — dobre sojenje! — Tritedenski odpočltek bodo Brežičani izkoristili za priprave za srečanje v Brežicah i vodilnim moštvom, »Proletarcem« iz Zagorja.
KOSI NAKLONJENI TRBOVLJAM
CELJE : RUDAR 37:42 (14:11)
Košarkarska ekipa J e gostovala v Cesju, kjer se je v prijateljskem srečanju pomerila z ekipo »Celje«. Gostje so bili boljši, toda v prvem polčasu pri metanju na koš niso Imeli sreče, tako da so Celjani ta del zaključili v svojo korist. Sele v drugem delu se je Rudarjevcem »odprlo« in kmalu so prišli v vodstvo, ki so ga obdržali dn konca, kljub temu, da so zadnje minute igrali samo s štirimi Igralci, ker so bili ostali zaradi petih osebnih napak Izključeni.
Za Rudarj- so nastopili naslednji Igralci: Jelen 7, Vlrt 14, Poličnik 6. Piki, Grmadnik 6, Pust, Lebinger 9. Najboljša pri Celjanih P* sta bila Lešek s 17 In Kolka z 8 zadetki.

KEGLJAČI ZA NAGRADE
Kegljaška sekcija Rudarja Trbovlje Je 0 počastitev 40-letnice KPJ organizirala nagradne tekmovanje, podrobnosti tega tektvovanja 'so zanimive In privlačne. Kar poglejmol Tekmovanja se lahke udeleže vsi, se pravi vsak, ki je voljan prispevati 20 din za tri lučaje, pa če je v tej športni veji »as« ali pa samo »nedeljski metalec«. Niti ni važno, alt je tekmovalec registriran kegljač ali ne, lahko pa je simpatizer ali pripadnik katerega koli društva v revirski dolini.
To nagradno tekmovanje Je vsak dan od 17. ure dalje na kegljišču Rudarja. Zaključeno pa bo menda, 10 maja. Kdor pa drugače ne utegne, se tega tekmovanja lahko udeleži vsako nedeljo dopoldne. Vsak konkurent lahko nastopi večkrat, to Je pač odvisno od njegove volje in veselja do krogle in kegljev in pa do — nagrade.
Saj res, na nagrade bi skoraj pozabili! Najboljši rezultat treh lučajev bo nagrajen, pa tudi za ostale, ki se bodo na lestvici uvrstili malo niže, čakajo lepe In praktične nagrade. Prvi bo dobil moško zapestno uro, drugi pa električni pekač. Zapeljivo, kaj ne? Torej, ljubitelji tega športa In kegljači — poskusite zrečo in pokažite, kaj znate!
ROKOMET
Lopan, Jelen, Jekoš, Srlbar. Prašnikar, Simčič, Radej, Ačkun. Jazbec in Toplišek so nastopili v ekipi Rudarja, ki je v svojem programu priprav za nastop v slovenski ligi tokrat obiskala ekipo »Maribor« v Mariboru. V začetku sta oba nasprotnika prikazala le povprečno igro, vendar so bili domači uspešnejši. -- V drugem polčasu pa so gostje pokazali, kaj znajo, saj so prišli v vodstvo in tudi zaporedoma dali kar 9 golov, kar jim je tudi prineslo povsem zasluženo zmago. Prikazali sb lepo igro v polju, odlikoval pa se je tudi vratar Lopan, ki Je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov, pa tudi 2 penala. — Gole so dosegli: Radej 8, Ačkun 7. Jekoš 4, Simčič 3 in Prašnikar 1. —* Rezultat Je 23:15 (9:10) v korist Rudarja.
imml
ŽIVALI-VREMENSKI PREROKI
Vremenske napovedi postavljajo danes na znanstveni podlagi, kljub temu pa uživajo Hvali kot vremenski preroki dober glas, ki temelji na stoletnih opazovanjih.
Ce lastovke visoko letajo, bo lepo vreme. To Je splošno znano. Takrat namreč rojijo mušice v.lsoko In zvabijo žužkojede
ptice za seboj. Ce so muhe sitne, kaže na dež. Vreme se bo Izboljšalo, če se govnjači zvečer preletavajo. Ovce to koze postanejo nemirne, če čutijo, da prihaja slabo vreme, prav tako tudj srne. Gliste lezejo Iz zemlje, če je zrak vlažen, krt pa rije tedaj pod površino ln na travnikih rastejo krtine.
Bencin v briketih
Štirje mrtvi
Zaradi krvnega maščevanja Je v južnoltalijanskem mestu Be-nevento neki mlad mož ubil štiri osebe, dve pa smrtno nevarno ranil. Ko je 22-letni Gae. tano Maiale izvedel, da se ne bo mogel poročiti z Izvoljenko svojega srca — El Is o Varrlc-chio, ker je temu nasprotoval njen 70-letnl oče, je fant podivjal. Ustrelit je Ellslna brata, svojo Izvoljenko, njenega očeta ln svaka Je zabodel, končno Pa je napravil samomor. EHsa In njem svak sta edina preživela pokol, vendar se še borita s smrtjo.

iv I jn$V
rit EU f£t
ni ilr
f e m	w
P*	1
1 CSVA3RČ
PRIZOR IZ FILMA »OSVAJALEC«
Iz Sovjetske zveze poročajo, da se jim je posrečilo izdelovanje bencinskih briketov, to se pravi benčlna v trdih kosih, podobnih premogovnim briketom. Bencin v kosih je bel ali rumen na zunaj podoben kosom mila.
Ce bodo v bližnji prihodnosti res začeli p» svetu pridobivati bencin v kosih bo to velikega pomena zlasti še, ker bencin v tej obliki m tako nevarno vnet. ljiv. Trdijo, da je brlketiran! bencin odporen proti toploti do 5o stopinj Celzija, proti mrazu pa do 60 stopinj Celzija. Bencin v kosih bo mogoče mnogo laže
prevažati ln shranjevati. Za uporabo ga ni treba še posebej pripravljati, ker se v bencinskem motorju topi brez ovir. Kako je to mogoče, pa ne povedo. Bencinske brikete so med drugim že uspešno preizkusili tudi na južnem tečaju, na postaji sovjetske raziskovalne odprave.
Muzfealna mačka
Marin Tomasov ič iz Kučiča ima nenavadno muzikalno mačko, ki po več ur presedi pri radiu, kadar je na sporedu glasba. Ako aparat ni vključen, ga zna sama vklopiti.
Posebno zanesljivi preroki sq nekatere ptice, Ščinkavec pred dežjem ne poje, marveč grgra Planinska kavka se stisne v krošnjo dreves in otožno kraka Podobno ravnajo vrane, krokarji, šoje In srake. Jerebice, fazani In prepelice iščejo pred dežjem zatočišča. Ko se pripravljajo dl.vje gosi ln race na jug, prihajata sneg in mraz.
Trajno lepo vreme opeva škrjanček v zračnih višinah, pastirica pa zvesto hodi za oračem. Ce se kuščarji, slepci, belouške in kobranke sončijo, lahko računamo z lepim vremenom, če Pa močerad leze čez pot, bo kmalu naliv. Kadar v potoku člnklje živahno plavajo grozj nevihta. Pajki so zelo zanesljivi preroki za vreme, zlasti križavec. Pajek splete mre-žq ob lepem vremenu, ob dežju pa jo zanemari in se skrije v kot. Pijavka leži ob lepem vremenu na dnu posode, pred padavinami pa nemirno plava. Ce stil lz posode je nevihta blizu.
Živali imajo zelo občutljive organe za vremenske pojave Nekatere čutijo katastrofe vna.
prej. Prav tako reagirajo neka. tere rastline na vlago v zraku. Veliki lučnik zapre cvet, če se oblači Podobno se vedejo regrat, trpotetc, slaL nagelj 1° druge zeli, Cepljevec in »bodeta neža« sta dobra vremenska preroka, V suši zapirata listje, ob dežju pa ga odpirata.
Tudi vsak človek ima svoj lastni barometer. Pred nevihte čutimo razdraženost m depresijo, koncentracija Je zmanjšana in zaceljene rane skelijo Treba pa bo še ugotoviti, kako vpliva sevanje Iz vesolja na človeka In vreme
PAVLIHOV i KOMPAS !
ZA ISO DINARJEV
DOBITE V VSEH TRAFIKAH IN PRI DRUGIH PRODAJALCIH. POHITITE Z NAKUPOM, KAJTI BREZ »PAVLIHOVEGA KOMPASA« ZAIDETE POVSODI
ki
ROMAN V NADALJE VANJIH
MED DVEMA e ŽENAMA
.Laže!’ — je Norbertu spreletelo > .msltk. Vesti le močno, da so členki postali beli. Z očmi je visel na dekletovem obrazu. Strašen sum se ga je loteval, proti kateremu se je z vso silo branil, a se je vedno znova povračili.
Dekle, ki se mu je zlagalo, ki je z drugim moškim preživelo noč, je končno tudi zmožno, da...
»Ne!« je zastokal.
»Kaj?« ga je uradnik začudeno pogledal. Videl je, da je Norbert telesno skrušen. Glava mu je zdrknila na prsi, stal je tam ob velikem oknu in strmel na prazno dvorišče.
»Oh, nič,« se je opravičil Norbert, uradnik pa-je nadaljeval s preiskavo, ki je že dobivala obliko zasliševanja.
Kristina Meervvald je zatrjevala, da ie bila celo noč v svoji sobi in spala, dr. Norbert Brandt pa je izjavil, da jo je ponoči obiskal na domu, da pa ni bilo tamkaj nikogar.
Komisar je svojemu spremljevalcu, ki je fotografiral pisalno mizo, namignil z očmi: »Pokličite gospodinjolt je zašepetal.
lo stvar moram razčistiti ti, kajti če smemo kemiku verjeti, gre za tatvino iznajdbe, ki predstavlja velikansko vrednost.
»Vi torej trdite, da sobe sploh niste zapustili?« je ponovi! Kristi-
nino izjavo. »Kaj pa pravite k resnici, da je vaša gospodinja ob treh ponoči zaman trkala in trkala na vaša vrata. Tudi jih ni mogla odpreti, ker so bila zaklenjena. In na njeno trkanje tudi ni nihče odgovoril.«
»Jaz... jaz..i kaj naj rečem: krepko sem spala!« je bruhnilo Kristina iz sebe — z očmi pa je iskala Norberta, da ji pomaga.
Toda Norbert ie stal pri oknu in ji kazal hrbet. Strmel je predse, kakor da ga vse, kar jo Kriminalni uradnik sprašuje, sploh ne briga.
Zanj je delala, delalo z veseljem, ker mu je zaupala, ker ga je
Uubllei..
Sedaj pa stoji la mož tamkaj in se sploh ne zmeni zanjo, kakor da je kakšna tujka. Da, čisto sama je sedaj ostala, sama mora uradnika prepričati, da je trdno spala.
»Spalne tabletel« je ponovil uradnik in si ni niti prizadeval, da bi skril nasmešek, ki mu je bušnil čez obraz.
Da ljudje pač vedno in vedno prihajajo z istimi izgovori, ki vanje nihče ne verjame! Svojo preiskavo bo koncentriral na Kristino Meer-wald. Bil je prepričan, da bo kmalu uspel.
Njegov pomočnik se je vrnil in mu nekaj šepnil.
Njegov . _____ „	_	. . .	-,
»Vaša gospodinja vztraja pri svoji izjavi, gospodična Meerwald!« Kristina je obupano zmajala z glavo. Kaj je res tako krepko spala.
stisku i <ako
da niti trkanja ni slišala?
Povesila je glavo.
»Ce odkrito priznate, si položaj e tem samo izboljšate, gospodična Meerwald. Preiskovalni sodnik...«
»Nimam kaj priznatil« je kriknila Kristina. Nekako togo se ie vzravnala Ln kriminalnemu uradniku se je za hip zdelo, da je dekle res nedolžno.
»Ali pa dobra igralkaI« Pogledal je proti njenemu predstojniku, toda Norbert je še vedno obema kazal hrbet. .Torej le ni popolnoma prepričan o njeni nedolžnosti.’ si je mislil in sklenil, da ga Kristina s svojim igranjem ne bo zmedla,
»Vi veste, kolikšne' vrednosti so ti paparji, kaj ne? Raziskovalci v raznih kemičnih tovarnah po svetu so delali na istih poizkusih, in tisti, ki se mu prvemu posreči...«
»Vem. Pa vendar ne mislite, da sem... Norbert, prosim vas, povejte vendar nekajI Vi vendar veste, da.«.«
Toda sredi stavka je nehala, kajti ko se je mož pri oknu počasi obrnil in jo pogledal, je na njegovem obrazu .brala, da od njega ne more pričakovati pomoči.
»Jaz... jaz ne verjamem nič...« je rekel težko. Ponoči sem bil tudi... pred vašim stanovanjem. Po vratih sem bobnal in s pestmi razbijal po njih — mrtvec bi se moral ob takem hrupu zbuditi. Toda vi... vi se niste zbudilil«
»Norbert, vi torej mislite, da...? Saj vendar ne morete verjeti, da sem zmožna vas goljufati in okrasti?«
»Preiskava bo pokazala, kdo je tat.«
Bila je to trda, neusmiljena sodba iz ust moškega, ki ga je ljubila. Njegove besede so jo zadele kakor klofuta. Sesedla se je na stol, na katerem je tolikokrat sedela in delala, ne da bi sl kdaj privoščila kak oddih.
»Sedaj razumem,« je rekla tiho, skoro brez glasu in uradnika je spreletelo nekako usmiljenje do tega dekleta.
Vendar pa vsa dejstva govore proti Kristini.
Samo dva človeka sta vedela, kje je bil shranjen zavitek z važnimi zapiski.
Norbert za tatvino ne prihaja v poštev.
Ostane torej le še en sam človek, ki pa ne more dokazati alibija, ki prav očitno lale.
»Zal mi je, gospodična Meerwald, vem namreč da je takšnale preiskava za prizadete vedno zelo neprijetna. Moram vas sedaj prositi za dovoljenje, da preLščem vaše stanovanje. Predlagal bom izdajo odločbe za preiskavo stanovanja.«
»Napravite, kar veste, da raoratel« Kristina si je počasi začela odpenjati svoj delovni plašč, ki ga je nato brezbrižno vrgla čez stol, potem pa stopila h garderobi in segla po svojem letnem plašču.
»Gospodje, lahko gremo! Pripravljena sem.« — Od Norberta se ni poslovila, niti ga ni pogledala, mož pa je s stisnjenimi ustnicami gledal za njo.
Zakaj ni povedala resnice? Ali morda moža, ki je z njim preživela noč, ni hotela izdati? Ce bi navedla samo njegovo ime, bi bilo že to dovolj, da odvrne sum s svojih ramen — in če bi njeno odkrito priznanje vse tisto, kar je kdaj- o njej sanjal, neusmiljeno poteptalo, bi bilo končno vendarle boljše kot pa njej molk.
Zagrizenost ie rekel Norbert temu molku, toda bil je le užaljen ponos, ki je dekletu zaprl usta.
V stanovanju ie Kristina gledala, kako oba uradnika preiskavata omare in predale.^ Nič nista našla. Kaj naj bi tudi našla?	.
Bila je nedolžna — vse se bo kmalu pojasnilo. Toda to, kar se je zgodilo, ji bo vedno ležalo v duši.
Norbertovo vedenje je bilo nekaj, kar ne bo mogla nikoli več pozabiti. Mož, ki ga je ljubila, ki mu je brez pomislekov zaupala — ta mož jo je pustil na cedilu, ko ji je bil najbolj potreben.
Ni ji zaupal. Potreboval je dokaze!
»Dovolite, da se posloviva.« Komisar je ostal z njo vljuden. Sele ko se mu bo posrečilo zbrati neizpodbitne dokaze, t»krat bo postal drugačen. Takrat bo hladen, neizprosen čuvar zakonov.
Kristina je ostala sama v stanovanju. A to se ji je zdaj zdelo tuje-Ni bil več njen dom. Samo prostor, v katerega se je zatekla.
Sedela je na stolu, si prižgala cigareto in s skelečimi očmi gledal® predse.
Sedaj se bo morala pobrigati za drugo službo. Seveda ne bo nikoli več prestopila praga laboratorija, v katerem je tako dolgo delala * Norbertom.	-
Kemičarke so povsod iskali, vedela je, da se ji za bodočnost n* treba delati skrbi. Svoje izpite na univerzi je napravila s »prav dobrim* uspehom.
Uro za uro je potekala, ne da bi se Kristina premasnila z mesta-Ni bila lačna, ni mislila na kosilo, samo sedela je tu in strmela predse-
Hišni zvonec se je oglasil. Kristina ga je slišala, o se ni premaknila-Njena gospodinja je najbrž dobila obisk, toda kaj jo to brigal
Oba gospoda s kriminalne policije sta se vrnila in njuna obra^* sta bila resna. »Bila sva — v banki in sva dala napraviti izvleček i*
'oval bančni obrazec. Kristina je ravn®* izvlečka in — ostrmela ,.
(Dnlte nribodnflM