eTJWJFJfJFF
RÍInIU m mmIMI ■. ttlLtfi
Politicen list za slovenski narod.
V« poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mudeč 1 srhi. 10 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S grld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posauiezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pUma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhttjn vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoludne.
Ntev. TI.
Ljubljani, v torek 29. marca 1892.
Letnik XX.

štajerski deželni zbor.
2e mnogokrat se je v javnosti naglašalo, da štajerski Slovenci ne morejo nič dobrega pričakovati iz Gradca. Danes ne namerjamo navajati razlogov tej opravičeni trditvi, temveč le reči katero o obravnavah v zadnjih sejah deželnega zbora.
Štajerska kmetijska družba je že dolgo nadlegovala deželni odbor, naj ustanovi za gospodarske koristi avtonomno uradno zastopstvo.
Deželni odbor je temu ustregel m predložil postavni načrt o takozvanem „deželnem agrarnem svetu". Ta agrarni svet bi bil sestavljen: 1. iz okrajnih zastopov, 2. iz zbora odposlancev, 3. iz deželnega agrarnega sveta, in 4. iz deželnega agrarnega urada.
Okrajni zastooi bi bili razdeljeni po okrajnih sodiščih; član bi mogel biti vsakdo, kdor je lastnik, najemnik ali oskrbnik kake kmetije itd. Na čelu takih zastopov bi bilo dvanajst od občin izvoljenih zaupnih mož. Ce je dvanajst občin v enem sodniškem okraju, voli vsaka občina enega zaupnega moža, če je več ali manj občin v okraju, more deželni odbor odločiti občinam število zaupnikov.
Zaupni možje se volijo na šest let. Izvolitev načelnika in ujegovega namestnika mora potrditi deželni odbor. Vsak tak zastop mora vsaj dva občna zbora imeti vsako leto. DelokrOg takih zastopov bi obsezal volilno pravico odposlancev, poročila o agrarnih stvareh deželnim in avtonomnim oblastvom, samostojne nasvete o agrarnih vprašanjih in kmetijske razstave.
Zbor odposlancev bi bil sestavljen iz članov deželnega agrarnega sveta, načelnikov in po jednega zastopnika okrajnih zastopov. Shajal bi se vsako leto vsaj enkrat v Gradcu ter obravnaval o vprašanjih, predloženih od vlade, deželnega odbora ali deželnega agrarnega sveta, stavil nasvete svoje, okrajnih zastopov ali posameznih članov, ter volil dvanajst članov v deželni agrarni svet na šest let.
Deželni agrarni svet bi bil sestavljen iz 23 članov, in sicer iz načelnika in dveh namestnikov, vlada in deželni odbor bi volila po 4 zastopnike, 12 pa zbor odposlancev. Predsednika bi volil deželni odbor in potrdil cesar, vlada prvega namestnika, deželni kulturni poročevalec deželnega odbora bil bi drugi podpredsednik. Shajal bi se ta agrarni svet vsaj vsako četrtletje.
Končno bi bil deželni agrarni urad organ deželnega odbora ter izvrševal pisarniške stvari. Načelnik bi mu bil posebni deželni uradnik z naslovom „ravnatelj".
Vsa ta mesta imenovanih zastopov bi bila častna. Izven Gradca stanujoči člani dež. agrarnega sveta bi dobivali potnino in po 5 gld. za vsako sejo, člani okrajnih zastopov bi dobivali odškodnino za troške iz okrajnih zakladov.
To je ob kratkem načrt tega zakona. Sprva so bili vsi nemški liberalci za ta zakon, nenadoma pa so našli v tem zakonu slovenski (windisch) las in so proti zakonu. Nemško-liberalna gospoda je iz-taknila, da bi morda celó slovenski kmetje utegnili na ta način dobiti nekaj vpliva na deželni odbor z ozirom na gospodarske stvari. To bi bilo preveč, in nasvetovali so, naj ostane sedanja kmetijska družba, deželnemu odboru pa naj se pridene gospodarski uradnik. Torej novi troški, da sedanji gospodje pri kmetijski družbi ostanejo sami gospodarji.
Štajerska dežela naj bi dobila tudi zdravstveni zakon. Kakor znano, je državni zbor sklenil državni zdravstveni zakon z dnó 30. aprila 1870, leta 1873 pa vlada predložila vsem deželnim zborom dotične zdravstvene zakone. Najprvo sta dalmatinski in isterski deželni zbor sklenila deželni zdravstveni zakon, a mnogo časa je ostal le na papirju. Leta 1884 je bila zdravstvena služba postavno vrejena na Moravskem, Koroškem in Tirolskem, leta 1888 na Kranjskem, Predarel-skem, Češkem, Nižje-Avstrijskem in v Bukovim! leta 1890 v Galiciji. Le na Štajerskem, Gor. Avstrijskem in v Šleziji državni zdravstveni zakon ni bil uveden.
Priznamo, da ima zdravstveni zakon najboljše namene, ohraniti namreč prebivalstvo zdravo, trdno, ter obvarovati ga kužnih boleznij itd. Žal, da je ta lepa in koristna naprava primerno jako draga.
Na Kranjskem smo še le pričeli, a že čutimo slabe strani.
In tak nedostatek je posebno ta, da so pri nas takozvani okrožni zdravniki v prvi vrsti primerno plačani zdravniki, ki pa ne zdravijo, temveč le zdravstveni zakon izvršujejo. Vsaj revni ljudje nimajo doslej od te naprave prav nič, ker se boje troškov, a zdravniki pa tudi ne morejo živeti ob zraku.
V	tem oziru bode treba primerno prenarediti zakon.
In enakih nasledkov se boje na Štajerskem, zato |Ja to vprašanje tako dolgo ni rešeno.
V	sedemnajsti seji dne 26. t. m. je bilo na vrsti tudi poročilo finančnega odseka o primanjkljaju za prezidavo deželne hiše. Deželni odbor je namreč prekoračil proračun za 51.060 gld.
Slovenski poslanec dr. Ju rt el a je v imenu svojih tovarišev odločno grajal to postopanje deželnega odbora, ter naznanil, da bodo slovenski poslanci proti glasovali po načelu: „Principiis obsta".
Pri glasovanju je bil seveda predlog finančnega odseka sprejet; nasproti so glasovali le Slovenci in poslanec Morre.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja, dne 24. marca.)
(Konec.)
Most v Krškem.
Poslanec Šuklje govori proti predlogu finane-uega odseka, akoravno v drugem odstavku kaže nekaj simpatij, ki seveda ne pomagajo. Mostnina v Krškem je nekak „unicum", pretirano visoka. Francozi so mostnine odpravili že leta 1806. Tudi Nemci so jih odpravili. Krški most je važen in potreben in znižanje mostnine bilo bi le na korist deželi. Zato stavi dodatni predlog : 1. Svota 10.000 gld., katero dolguje Savski most pri Krškem deželnemu
LISTEK
Catalogus cleri
et beneficiorum ecclesiasticorum dioecesis Laba-censis ineunte anno MDCCCXCII. Labaci.
(Konec.)
Redovi. Frančiškani imajo tri samostane: v Ljubljani, v Kamniku (z bogoslovnico prvih dveh let za domače klerike) in v Novem Mestu. Vseh patrov je 35. Kapucini (6 patrov) so v Škofji Loki in v Krškem. V Ljubljani je residencija jezuitov (4 patri) in hiša kongregacije lazaristov (5 maš-nikov).
Uršulinke imajo samostaua v Ljubljani in v Škofji Loki (vkupe 95), karmeličanke so na Selu pod Ljubljano (10), usmiljenke kongregacije sv. Vin-cencija Pavljanskega so v Ljubljani v raznih zavodih in v Begunjah na Gorenjskem (vkupe 120), šolske sestre III. reda sv. Frančiška Seraf. imajo svoji šoli v Ljubljani (Colleg. Marianum) in v Rep-njah (vkupe 15), uboge šolske sestre de Notre-Dame bivajo v Šmihelu poleg Novega Mesta, kjer poučujejo gluhoneme, in v Trnovem na Notranjskem)
(vkupe 10). Na novo so se naselile lani na Kranjskem magdalenke (13), ki prebivajo v gradu Radelca pri Bučki na Dolenjskem.
Duhovnikov je umrlo v preteklem letu 14 (letos pa doslej že 8). Razvrstitev duhovnikov po ka-nonični starosti nas pouči, da je bilo o novem letu 21 zlatomašnikov v škofiji, med njimi dva demant-nika, (dva izmed njih sta poslej že umrla). Starosta škofije je velečast. g. Jožef Nakus, kurat v Planini pri Vipavi, duh. svetovalec, odlikovan z zlatim križcem s krono, rojen 1804, posvečen 1828. Sicer je najstarejši upokojeni duhovnik Jožef Skubic v Ribnici, rojen 1802, posvečen 1832. Letos zapojo štirje duhovniki svoje zlate maše in dva demantne.
Kot novo poglavje je v letošnjem šematizmu prvič pregled vseh patronatov. Prosto podeljuje ljubljanski škof 2 kanonikata in 27 fara. Cesar je pa-tron 6 kanonikatom in 25 faram. Škofijstvo ljubljansko podeljuje brez posebnega naslova 2 domači fari in 5 lavantinskik, na naslov gornjegraškega posestva pa 1 domačo in 26 lavantinskih fara. Ljubljanski prošt je patron trem faram; stolnemu kapi-teljnu je 6 fara ilkorporiranih in osmerim je patron. Kolegijalni kapitelj novomeški je patron 11 doma-
čim in 9 lavantinskim faram. Po eno faro v ljubljanski škofiji podeljujeta kolegijalni kapitelj v Strass-burgu na Koroškem in malteški red.
Nemškemu redu je inkorporiranih 5 fara na Belokranjskem. 11 fara in 1 benefieij v škofiji ter eno faro na Goriškem podeljujejo razni župniki; največ (5) jih oddaja župnik kamniški, 2 župnik dobrepoljski, po eno pa župniki v Leskovcu, Mengšu, Moravčah, Vipavi in na Vačah; benefieij oddaja župnik v Šentvidu pri Zatičini.
Verski zaklad (fundus religionis) je patron 85 faram in 2 beueficijema brez posebnega naslova; na naslov zatrtega samostana kostanjeviškega pa podeljuje v Ijabljanski škofiji 6 in v lavantinski 5 fara; na naslov zatrte zatiške cisterce je verski zaklad patron 31 kranjskim in 5 lavantinskim faram.
Plemenite rodovine, ki imajo patronate nekaterih fara ali benelicijev v ljubljanski škofiji, so: Baron Apfaltern (1), knez Auersperg (8), pl. Buset-Feistenberg (1 benef.), baron Codelli (1 kan.), baron Gall pl. Gallenstein (1), grof Gallenberg (1), grof Lamberg (1 kan.), grof Lanthieri (1 benef.), knez Porcia (2), baron Rasp in TaufTerer (1 benef.), baron Rastnem (1), baron Rauber (1 benef), Schif-
zakladu, se odpiše. 2. Pešci se počenši s 1. aprilom ( leta 1892 oproste mostnine Da istem mosta.
Poslanec baron Schwegel se v načelu strinja s predgovornikom, dasi je velik razloček med deželo in državo. Država take dohodke lahko odpravi in drugače pokrije, kranjska dežela pa tega ne more. Treba je počakati vsaj jedno leto, potem moremo govoriti.
Poslanec Pfeiler: Vse hvale vredno je, da predlaga prvi gospod predgovornik, naj se pešci oproste mostovine ter po nasvetu finančnega odseka zniža sedanja visoka mostovina za voznike. V tem obziru se jaz popolnoma strinjam z Djim, samo mislim, da se to znižanje že naj danes uresniči.
Kakor je razvidno iz deželnega odbora poročila, s katerim se je predložil proračun deželnega zaklada pro 1892, znašajo troški za vzdržeianje mostu čez Savo pri Krškem 2460 gld.
Gledč na predlog gosp. predgovornika se do-tični troški z 2460 gld. dajo in morajo znižati.
V proračunu je za dva mostninarja postavljena letna plača s 360 gld. in 300 gld., tedaj skupaj 660 gld.
Ako se odpravi mostnina za pešce, zadostil bode en sam mostninar, ki bode imel glede voznikov sicer več posla, kakor bi ga imel, če bi bila nastavljena dva mostninarja, zato pa naj bi se njemu dajala plača 400 gld., namesto 360 gld.
Tem potom prihranilo bi se 260 gld.. tedaj zmanjšali vzdrževalni troški na . . . 2200 gld. Po omenjenem proračunu znašajo dohodki na mostovini...... 5600 „
torej so dohodki večji za..... 3400 gld.
Ta ugodni položaj bi se moral po mojem mnenju v to porabiti, da se po odstranjeni mostovini za pešce zniža mostovina za voznike v taki meri, da dohodki sploh ne presegajo troškov, da dohodki le pokrijejo troške.
Finančni odsek ne zavzema tega stališča, ampak pravi, da se ima obrestiti in amortizovati deželni prispevek 10.000 gld., katere je žrtovala dežela takrat, ko se je most gradil.
To stališče, ki ga zavzema finančni odsek, se meni ne dozdeva nikakor opravičeno.
Vsaj takrat, ko se je ta svota privolila iz deželnega zaklada, se od nobene strani ni poudarjalo, da se ima ta prispevek o svojem času, ko preide most v last dežele, amortizirati.
To je bilo tudi naravuo, ker se je ta prispevek nabral iz tekočih deželnih dohodkov, ki se stekajo v tako imenovani deželni zaklad; ta prispevek tedaj dežela ni na posodo vzela pri nobenem zakladu, tudi ne pri deželnem zakladu; torej jaz mislim, da je predlog finančnega odseka, po katerem bi se ta znesek moral amortizirati, popolnoma neopravičen.
In to tem bolj, ker ta znesek ne pomeni nobenega zmanjšanja premoženja, pač pa neko po-množitev deželnega premoženja iz tekočih dohodkov.
Ko bi bil predlog finančnega odseka opravičen, imeli bi tukaj nekak čuden slučaj, po katerem bi se deželno premoženje pomnožilo, ne da bi dežela za to pomnožitev morala kaj žrtvovati, imela bi namreč most, ki se je napravil z deželnim prispevkom 10.000 gld., in ob enem pa še teh 10.000 gld. (ve-
fer pl. Schifferstein (1 kan.) in pl. Stemberg opatijo pri Božjem grobu v Štepanji vasi.
Pet beneficijev podeljuje pet raznih društev: poljedelsko ministerstvo, deželni zbor, obrtna družba za Kranjsko, ljubljanski magistrat in višnjegorski mestni zbor.
Na razna posestva je navezanih 39 fara in 1 prost beneficij, izmed katerih ima grad v Skofji Loki patronat nad desetimi, Turjak nad štirimi, zatrta kartuzija bisterska nad tremi, blejski grad nad štirimi farami; gradovi Nadlišek, Radovljica in Ribnica vsak nad dvema farama; gradovi Soteska, Ko-lovec, Mokronog, Tržič, Boštanj, Kamen, Haasberg, Slateneg, Griinhof, Thurnlack, Weixelstein in zatrti samostan Mekinje pa vsak nad eno faro.
Za imenikom vseh fara in kuracij s kratkimi podatki iz zgodovine važnejših izmed njih slede gojenci deškega semenišča (49), in slednjič zaključi knjigo pregled službenih opravil ali določilo, kdaj naj župniki o tej ali oni službeni stvari poročajo škofijstvu, oziroma ordinarijatu.
Šematizem ljubljanske škofi|e je najobsežnejši in najpreglednejši med vsemi šematizmi slovenskih škofij.	Benko.
selost) — v tem slučaju ne moglo bi se reči „res s u c c e d i t i n 1 o c u m pretii".
Ko bi pa vendar visoki deželni zbor glede amortizacije zavzemal tisto staliiče, kakor ga zastopa finančni odsek, vendar ni nobenega vzroka, da bi se mostovina, ki zoaša za dvovprežni voz 68 kr., oziroma 48 kr., za enovprežni pa 34 kr., oziroma 24 kr. ne znižala na 40 kr., oziroma 20 kr.
Sicer se danes z ozirom na to, ker je dežela še-le 8. julija 1891. 1. prevzela most v lastno režijo, ni mogoče izračuuati, za koliko bi se dala mostnina še bolj zuišati, kakor jaz predlagam.
Gotovo pa bode do prihodnjega zasedanja deželnemu odboru mogoče na podlagi vsaj enoletne skušnie glede dohodkov mostovine in troškov vzdr-žavanja prihodnjemu deželnemu zboru poročati in dotične nasvete staviti.
Po mojem računu zuaša čisti dohodek na mostovini 3400 gld. ter se zmanjša — če se oproste pešci — približno za 1400 gld., tako da še ostaja čistega dohodka 2000 gld. ter z ozirom na ta ugodili položaj se lahko danes zniža sedauja .visoka tarifa 17 kr., oziroma 12 kr. od enoupreženega voza na 10 kr., tedaj od 34 kr., oziroma 24 kr. za dvouprežui voz na 20 kr., ker pa znam, da danes ni mogoče doseči oboje, namreč pešce oprostiti iu mostnino za voznike znižati, nasvetujem za slučaj, če se odkloni oprostitev pešcev, sledeči predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Sedanja dvojna mostnina za enovprežen voz na 17 kr., oziroma 12 kr. iu za dvovpreženi voz na 34 kr., oziroma 24 kr. se odpravi ter zniža za euo-vpreženi voz na 10 kr., za dvovpreženi voz na 20 kr."
Poslanec M u r n i k se strinja v načelu s predgovornikom, vendar je stvar še prenagljena. Zato bode glasoval za predlog finančnega odseka.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog finančnega odseka, predloga poslancev Pfeiferja in Šukljeja sta bila odklonjena.
Razne prošnje.
Poslanec K 1 u n poroča o prošnji sirot Marije in Ane Lušin za zvišanje, oziroma podaljšanje miloščine ter predlaga, da se s prihodnjim letom miloščina podaljša za tri leta in poviša od 25 na 40 gld. za vsako. Obvelja.
Poslanec baron Scbvvegel v imenu finančnega odseka poroča o prošnji Jerneja P e č n i k a za podporo v namen preiskavanja Gorenjskega in Notranjskega naše dežele v arheološkem oziru. Poročevalec govori obširno o uravnavi preiskovalnih del ter nasvetuje, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona, s katerim se bodo uravnale znamenite najdb e po katastralnih kartah. Dalje pooblasti deželni odbor, da Jerneju Pečniku pod enakimi pogoji, kakor 1. 1891 dovoli tudi za 1. 1892 remuneracijo.
Prošnja bivšega paznika deželne prisilne delavnice Jožefa Tomazina (poročevalec poslanec Luck-mann) za dovoljenje provizije, oziroma podpore se izroči deželnemu odboru z nalogom, da preišče, ali ima prosilec pravico do provizije, in če je nema, ali se sme prosilčevi rodbini dovoliti letnih 100 gld. za prihodnja tri leta.
Poslanec baron Schvvegel poroča o kreditu za deželni arhiv in knjižnico v Rudolfinumu za razne potrebščine ter nasvetuje, da se gosp. K o b-larju dovoli za mnoge posle pri urejevanju arhiva za 1. 1892 izredna remuneracija 100 gld., deželnemu odboru pa se naroča, da skrbi za druge potrebščine.
Prošuja slepega Henrika Keršeta se izroči dež. odboru v primerno rešitev.
Poslanec Lenarčič poroča o § 6. letnega poročila „Občila". V poročilu deželni odbor navaja razne priklade posameznih cestnih okrajev za zgradbe in poprave cest.
Pri točki 29. (cestarja na deželni cesti Kranj-Kamnik) oglasi se poslanec Hribar ter graja razne zlorabe. Nekateri cestni odbori ne gospodarijo pravilno, tudi ni opravičeno, da odborniki sami prevzamejo dela. Troški za cestne oglede so preveliki. Naglaša tudi potrebo, da bi se vožnja od Vel. in Mil. Bernika do Mengiša skrajšala in neka cesta v tem okraju razširila.
Pri Črnomaljskem cestnem okraju oglasi se poslanec Drag oš ter izraža željo, da se izdela cesta od Bele Krajine čez Kumatelj pri Crmošnjicim.
Vse poročilo se brez tigovora vzame na znanje.
Politični pregled
V Ljubljani, 29. marca. Sotraufe dežele.
Komenskega slavje. Mladočehi so bil» sprožili misel, da se v Pragi razsvetle hiše na predvečer Komenskega tristoletnice in razobesijo zastave. Ta misel pa Pražanom baje ni posebno ugajala. Le malo oken je bilo razsvetljenih v mestu in tudi razstav neso mnogo razobesili. V predmestjih je bila razsvitljava bolja. Na vrata neke ljudske šole v Pragi je bil nekdo prilepil list z napisom: „Danes ni šole." Otroci so se vrnili veseli domov in so tako imeli prosti dan. Pa tqdi v druzih šolah je manjkalo več otrok, ker nekateri češki stariši otrok neso hoteli poslati ta dan v šolo. Mladočehi so se nadejali, da bodo s svojo agitacijo celo dosegli, da noben češki otrok ne pojde v šolo in da bode torej šola morala opustiti.
Češkonemška sprava. Pojasnilo, katero je dal namestnik grof Thun v spravnem odseku češkega deželnega zbora je baje sestavil finančni minister Steinbach. Nemci so želeli, da bi vlada vsaj izrekla nekaj ostrih besed proti Staročehom in veleposestnikom, ki ne drže dane besede. Grof Taaffe bi bil tudi ustregel njih želji, da nesta namestnik in vrhovni deželni maršal se izjavila, da v tem slučaju odstopita. Vlada pa vsekako hoče obdržati ta dva moža na sedanjih mestih in se je zatorej udala. Nekateri levičarski listi poživljajo grofa Kuen-burga, da naj odstopi, kar pa seveda ne bode storil.
Vsaíattje države.
Bolgarija in Srbija. Novi bolgarski diplomatski atcent v Belemgradu, Gorjanov, je srbsko vlado opozoril na to, da imajo bolgarski emigrantje v Srbiji zveze z odborom bolgarskih emigrantov v Odesi. Ta odbor je pa, kakor je bolgarska vlada izvedela dne 11. septembra, sklenil, da umoré bolgarskega agenta Vulkoviča, ministra Stambulova in Staučeviča, sofijskega župana Petrova in pa bolgarskega eksarha v Carigradu. V ta namen je odbor najel osobe v Carigradu, Odesi, Bukareštu in Belemgradu. Umora Vulkovičevega so krivi poleg Šišma-nova še Peter Staučev, Navm Tifežinov in Krist Kafedži. Mej osobami, ki jih je najel omenjeni odbor, sta tudi Italijaua Grande in Tarudine. Kakor se kaže, ima bolgarska vlada o vseh nakanah emigrantov precej dobre informacije, ali žal, da so morilci v takih krajih, da jih ne doseže moč bolgarske policije. — Internovani bolgarski emigrant Rizov je prosil, da bi mu zopet srbska vlada dala svobodo. Sklicuje se na svoje dosedanje dobro obnašanje. Ministerstvo še ni ničesar odločilo o tej stvari.
Nem&ija. Peticijski odsek bavarske zbornice je zavrgel prošnjo 23 krajev, da se obligatni šolski obisk podaljša na eno leto. Sedaj na Bavarskem hodijo otroci v šolo sedem let. V tej prošnji se tudi zahteva, da naj potem odpade nedeljska šola. Proti lej prošnji se je bil izrekel celó učni minister, skli-cevajoč se na to, da se trinajstletni dečki že potrebujejo pri kmetijstvu. — Socijalist Liebknecht je v državnem zboru se pritoževal, kako grdo ravnajo z vojaki. Grajal je vlado, da je prisvojila si Alzacijo in Lotanngijo in s tem državi nakopala velika bre-meoa za vojaščino. Socijalisti so bili vedno za to, da se uvede milica, ki bi le malo stala. Vojna 1866. leta se Nemcem ni vsilila, temveč je le posledica napčne vladne politike. 1870. leta bi tudi ne bilo prišlo do vojne, ko bi ne bilo Napoleona in Bis-mareka. Socijalni demokratje niso zakrivili poslednjih izgredov v Berolinu, temveč oravi prouzročitelji sedó na drugi strani v zbornici. Iz tega govora je bilo jasno, da socijalni demokratje niso posebno veseli zjedinjenja Nemčije in bi je v vojni posebno ne bodo branili.
jBolgarija. „Svoboda" piše, ko se še v aprilu začne obravnava proti morilcem ministra Belčeva. Sedaj pa še ni odločeno, pride li stvar pred civilno ali pred vojaško sodišče. Ce se bode porabil zakon proti roparjem, pride stvar pred vojaško sodišče. Zatožba še ni končana. Mej zatoženci je bivši mi-nisterski predsednik Karavelov, bivši miuister Ore-hakov in pa podpolkovnik Kisov, ¡¡¡atožba še ni sestavljena, ali bode jako dolga.
Rumunija iti Bolgarija. Iz Bukarešta so odpotovali vsi bolgarski beguni, ko je policija jim naznanila, da jih bode iztirala, ker kujejo zarote proti Bolgariji. Ko bi tudi Srbija in Turčija storili odločne naredbe proti bolgarskim begunom, pa bi bila nemogoča taka zločinstva, kakor sta umora Vulkoviča in Belčeva.
Francija. Zadnje dni osnovala se je nova radikalna stranka, ki se imenuje „protiklerikalna zveza radikalno-republikanskih poslancev". Program nove stranke obsega jedino točko, ločitev cerkve od države. Nova strauka bode pri vsaki še tako neumestni priliki sprožila to vprašanje. — V Parizu je velika razburienost zaradi poslednjega atentata. Posebno je poparjena pol.cija, ki je mislila, da j« že vse anarhiste prijela. Na ulici je polno gledalcev pred razrušeno hišo. Hiše v obližju so tudi močno poškodovane. Prebivalstvo je nevoljno na vlado in policijo, ki ne ume vzdržavati reda. Stvar pride v zbornici na vrsto. Prav lahko se pripeti, da pade ministerstvo. Seveda s tem se bode zmešnjava le povečala, anarhistom pa ue bodo še pršli do ži-
vega. Ferry misli v zbornici predlagati, da država poškodovancem povrne škodo, ki se napravi po tacih atentatih.
Izvirni dopisi.
Iz LJubljane, do^ 27. marca. (G r e m i j ljubljanskega trgovstva.) Človek bi skoro ne vedel, da se v središču dežele naše nahaja gremij ljubljanskega trgovstva, da bi ne bil na to korpo-racijo opozorjen tedaj, ko se pobira od društvenikov letni „obolus" ali prispevek. Vse drugo je deveta briga, in društvena občekoristna zborovanja, shodi, posvetovanja v prospeb trgovskih koristij spe spanje pravičnega. V tem oziru bodi ljubljanskemu gre-miju kot posnemanja vreden vzgled postopanje m a-riborskega trgovskega gremija, koji pri vsaki priliki izdatno in vspešno pospešuje koristi trgovinskega stanu, kakor je to razvidno iz poročila o občnem zboru ondotnega gremija z dne 23. t. m. pod predsedstvom g. Iv. Grubiča.
Nečemo se tu spuščati v obširne razprave, a poudarjamo samo to, da so mariborski trgovci že davno sklenili, naj velikonočni ponedeljek velja kot veliki (norma) praznik, istotako se strogo držati nedeljskega posvečevanja ali pokoja, dalje pa tudi strogo spolnovati dotične določbe, kdaj naj se zapirajo prodajalnice. V tem oziru je pri nas v Ljubljani še nekako patrijarhalno in je ostalo še vse pri starem.
Toda ne čudimo se tem pojavom. V našem mestu imajo nekateri trgovci še precej ¡relevantne pojme o pijeteti do umrših šefov in imejiteljev prodajalnic.
Dalje se je v občnem zboru mariborskega gremija gleda bolniške blagajnice priporočalo povsem koristna uredba, da dobivajo oboleli svojci, oziroma rodbine oženjenih trgovinskih služnikov ob troških društvene blagajnice zdravniško pomoč od društvenih zdravnikov, kar je ž-leti, da se to i pri nas uresniči.
Pisane so te vrstice v najboljšem smislu, da se namreč vendar že enkrat vzdrami ljubljanski gremij iz svojega zimskega spanja, iz prirojene mu letargije, ter po spodbudnem vzgledu mariborskih tovarišev ukrene, kar bi prospevalo členom trgovinskega stanu glede njih ugleda in poklica v humanitarnem oziru 1
Izpod Gorjancev, 25. marca. Dopis iz „novomeškega okraja" v Vašem listu z dne 22. t. m. št. 66. nam je povod, da — prej ko smo mislili — izpregovorimo nekoliko o prošnji posestnikov iz Stopič in Podgrada za dovolitev samostojne občine. Idimo po istem redu ! —
Pisec pravi, da nima vzroka protiviti se želji posestnikov, kar mu radi verjamemo, le to dostavimo, da ko bi imel vzroke, bi gotovo to storil, kar kratek njegov dopis kaže željo k temu. Saj mu že prvi razlog ni všeč, če tudi trdi „je res", da imajo ljudje daleč do županstva ali do občinske pisarne, vendar hoče vedeti, da imajo ljudje vedno opraviti v Mestu. Kdo bo pač bolje vedel pisec ali posestniki, ali imajo slednji v Mestu opravilo in gredo potoma k županstvu, ali imajo opravilo pri županstvu in gredo tudi v Mesto?!
Veseli nas nadalje, da nas je g. pisec opozoril na neljubo pomoto, katera se je prošnji vriuila o mostovih, a vendar nam bo bodočnost pokazala bolj natanko, ker prosilci se niso ozirali le na zadnja leta temveč na vsa leta, kar so bili združeni v tej velikej občini. O mostovih se je pisalo zaradi tega, ker so bili vsi tega mnenja, ker se jim je pred več leti omenilo, da se poprava mostov izvršuje na občinske stroške. Pa saj je še lansko leto neki odbornik omenil, da se je imenovani mostič popravljal na obč. stroške, dostavil je še nekaj, kar pa za danes opustimo. Kako naj tedaj posestniki drugače mislijo, ako še vsem odbornikom ni to bilo znano. Vsegavedni pač niso; dolžnost njih pa tudi ni se v vsako reč vtikati. Da so pa odborniki tako slabo poučeni, si pa lahko raztolmačimo, ako pomislimo, koliko je bilo odbo-rovih sej ne samo zadnja leta, tudi poprej. Sicer pa razlog o mostovih v prošnji ni tako važen, kakor si ga mislite.
Ali ste g. pisec to tudi čitali v „Slovencu," da imenovani posestniki „vzdržujejo" Kandijane? — Kdo vam je le to navdihnil? „Andiatur et altera pars" ste si mislili, pa zašli ste, ker resnica je, da je za razsvetljavo v Kandiji trpela občinska blagajna in da tudi danes oskrbovalec svetilnic dobiva plačo iz občinskih dohodkov.
Dalje zvračate slaba pota na posestnike same. To pač ni tako. Da niso vsi ljudje enaki glede dela je gotovo. V katerem kraju so bili še vsi ljudje enako pridni in delavni? Mar bodo le pridni za druge vse delali? Ker so pa.pota večinoma razdeljena, vidiš večkrat tu in tam pot popravljeno, a nekoliko dalje slabo, da bi se ti lahko voz zvrnil na njej. Lepo je, da županstvo ukazuje, a naj pa tudi v s a c e g a neubogljivca kaznuje in h krati bo red. Zakaj pa so postave? Kakšna pota so pa bila za časa župana g. Zajca?
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. marca.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes IX. sejo ter rešil 18 točk dnevnega reda. O prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru za podporo k napravi cestnih podrovov je bila zopet jako živahna debata, katere so se udeležili poslanci Lavrenčič, Šuklje, Pakiž in poročevalec P o v š e. Prihodnja seja bo v četrtek.
Dolenjska železnica.) Kakor izvemo, je včeraj g. poslanec Šuklje brzojavno vprašal trgovskega ministra markiza Baquehema, kdaj bode razpisana oddaja stavbinskih del za dolenjsko železnico. Minister je takoj brzojavno odgovoril, da je bila oddaja del včeraj potrjena in bode v kratkem razglašena.
(Osebna vest.) Včeraj se je peljal preko Ljubljane iz Dun. Nov. Mesta v Pulj nadvojvoda Leop. Ferdinand, sin nadvojvode Ferdinanda, toskan-skega velikega vojvode.
(Promocija.) Sekundarij v tukajšnji deželni bolnici gospod Josip Eakež je te dni na graškem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
(Odbor „Glasbene Matice") naznanja vsem pevskim društvom in drugim pevcem, da je druga izdaja I. lavorike, obsegajoča 42 raznih slovenskih pesmij za moški zbor, gotova, in da jo je dobiti v društveni zalogi. Cena štirim zvezkom znaša 2 gld. brez poštarine.
(Iz zdravniškega društva.) Svojedobno smo obširno poročali o seji društva zdravnikov za Kranjsko, v koji so povodom posvetovanja o bodočem osnovanju zdravniških zbornic slovenski zdravniki kot člani možato povdarjali svoje narodno-politiško stališče glede te kamore. Kakor se nam poroča, so vojaški zdravniki vsled višjega ukaza naznanili društvenemu vodstvu — svoj izstop iz društva kot člani.
(Železnico Logatec-Gorica.) Piše se nam z Goriškega : Pri „Rebku" se zove gostilna ob državni cesti, ki drži s Kranjskega v Gorico. Tu je središče ajdovskega sodniškega okraja, zato se tu navadno zboruje in taboruje. Dne 25. t. m. ob 3. uri po-poludnč se je, rekel bi, bolj taborovalo nego zborovalo, ker občinstva je bilo ogromno število z Goriškega in Kranjskega. Povod temu shodu in zboru dala „Nova Soča", ki je v uvodnem članku „Naše krajevne železnice" razložila jasno in glasno, kako daleč smo dospeli z železnico Logatec - Gorica. Ta shod sklical je — pred dvema letoma za javno pre-tresovanje gospodarskih in političnih koristij ajdovskega okraja okraja osnovani odbor, v katerem so g. Angel Casagrande iz Ajdovščine, gosp. Trpin iz Sv. Križa in g. Hvalica iz Kifenberga. Tajnik odboru g. Hvalica pozdravi došle goste, prisrčno se zahvali na tako obilni udeležbi, predstavi vladnega zastopnika gosp. Laščaka in predlaga, naj se izvoli zborovanju predsednik. Jednoglasno je bil na ta častni sedež poklican g. Casagrande, ki je vzorno vodil zborovanje. Prečita se uvodni članek v „Novi Soči", katerega vsebina ob kratkem je: „Naše poslance, ki so se za našo železnico pri trgovinskem ministra markizu Baquehemu potegovali, presenetil je ta: Dežela goriško-gradiščanska naj bo sedaj zadovoljna, ker dobi furlansko železnico — črto namreč, ki se od Tržiča (Monfalcone) do Crvinjana zveže z italijansko železnico „la diritissima" od San Giorgo di Nogaro. To železnico cela dežela močno želi. Ko so mu poslanci omenjali goriške deputacije, ki je bila v tem poslu pri njem, odgovori minister, da o tem nič ne ve, njega ni bilo takrat doma, sprejel jo je samo sekcijski načelnik, vse to pa, kar ou zdaj od poslancev čuje, mu je čisto novo. Bii je osebno v Gorici med našo razstavo in takrat mu je od vseh strauij donela velika zadovoljnost s furlansko železnico. K temu še doda g. tajnik, da v prvem zasedanju deželnega zbora pride na dnevni red tudi predlog, po katerem naj bi se dežela zavezala pre-
vzeti za 50.000 gld. akcij furlanske železnice. Vsei to je povod današnjemu shodu. Gospod predsednik pozove zborovalce, naj prečitani članek in dostavek temeljito in vsestransko pretresajo. Takoj na to se oglasi deputacija županstva v Sempasu, ki izroči odboru pismo, v katerem izjavlja, da se pridruži gledč prošnje železnica Logatec-Gorica popolnoma imenovanemu odboru in pristavlja, da furlanska železnica nam ne bo nič koristila, škodovala pač nam, kakor tudi mestu Gorici. Na to se oglasi gosp. Bavčar iz Sel, ki je prebral sestavek enacega sodržaja in ga izročil g. predsedniku. Za njim se oglasi g. Peroci iz Dornberga. On pravi: Zadnja cenilna komisija je prenaredila našo borno deželo v posvetni raj, to je v deželo, v kateri turščino steblo tako požene, da nanj lahko spleza šestletni dečko. Dokazal je pa s številkami, da našega poljedelca mernik turšice, katero sam pridela, stane 60 kr. več, kakor bi dal za njo pri kupcu. Našteva nadalje vse nadloge, ki so prišle na vinsko trto, ljudje se radi pomanjkanja izseljujejo iz dežele in, ako nam vlada ne bode pomagala, izseliti se bomo morali tudi mi. Primerja naše zemljiščue davke z davki bližnje Kranjske — res tudi tu niso majhni — ali naši jih še prese-zajo, iu slednjič poživlja vlado, naj nam država vsaj iz pravicoljubja nekoliko s tem pomaga, da nam gradi tolika zaželeno železnico. — Oglasili so se še drugi ter konečno po daljšem poročilu državnega poslanca g. dr. Gregorčiča, zakaj še ne moremo dobiti železnice in kako naj se v naši prošnji postopa, stavile te-le resolucije: a) Za te postavljeni odbor naj sestavi prošnjo na visoko vlado, da nam zgradi železnico Logatec-Gorica in da nam sestavi potrebne načrte v teku tega leta. b) Mi ne zavidamo Furla-nom njih železnice, ali javno protestujemo, da ona večini dežele koristi; ona koristi le majhnemu delu dežele, škoduje pa mestu Gorici in naši deželi. Gorici, ker jej dosti odvzame, — potnik iz notranje Avstrije ne pojde več čez Gorico v Italijo, ampak kar iz Tržiča v Crvinjan in v Benetke; naši deželi ne koristi, ker pojde ravno ob skrajni meji dežele, c) Od deželnega zbora pa želimo, da bi tudi nam Slovencem kakor Italijanom bil naklonjen v naših potrebah. — Po zborovanju smo se še malo prijateljsko razgovarjali. Naj omenim, da se je državni poslanec dr. Gregorčič zahvalil g. Casagrandu na vzornem predsedovanju, g. Casagrande pa g. poslancu, g. sodniku ajdovskemu, ki je počastil shod s svojo navzočnostjo, in vsem udeležencem, ki so se tako nepričakovano odzvali odborovemu povabilu.
—	Med prijaznimi pogovori in napitnicami razveseljevali so nas šturski pevci — hvala jim na tem
—	z mnogimi vbranimi zbori. Izraževala se je od vseh strani j želja, naj bi sosedna Kranjska sklicala shode v enako svrho. Da bi le kaj izprosili!
(C. kr. trgovinsko ministerstvo) naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da namerava c. kr. statistična osrednja komisija izdati seznam krajev v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel, kateri bode obsezal vse občine in kraje te državne polovice po deželah, okrajnih glavarstvih in okrajnih sodiščih ter število prebivalcev na podlogi zadnje ljudske štetve z dne 31. decembra 1891. Ob jednem izdalo se bode k tej knjigi tudi posebno alfabetično imensko kazalo. Založba tega krajevnega seznama kakor tudi kazala izročila se je založbeui tvrdki Alfred Holder na Dunaju in bo znašala cena za prvo knjigo 3 gld. 20 kr., za drugo pa 1 gld. 60 kr. Ker se bode pa izdalo le toliko seznamov, kolikor se misli, da se jih bode razpečalo, blagovolijo naj oni, kateri žele knjigi za navedeni ceni kupiti, to prej ko mogoče naznaniti. Naročilo se je tudi kraljevi ogerski statistični pisarni, da na novo izda krajevni imenik dežela ogerske krone, ¿i je sestavljen na podlagi zadnje ljudske štetve z dne 31. decembra 1890. Knjiga izšla bo početkom leta 1892, bode obsezala dva dela in ne bode iz-ključljitvo ogerska, temveč bo imela paralelno z ogerskim tekstom tudi nemške nadpise in ji bo pridejana razlaga o znamenjih in kraticah. Potom naročbe stala bo kn)iga trdno vezana v angleško platno 4 gld., po prodajalnicah dobiti jo bo pa za 7 gld. Naročnina in vse krajevnega imenika tikajoče se dopise vposlati je naravnost kralj, ogerski statistični deželni pisarni (V. okr. Akademia-utza, št. 12, Budapešta). Cestiti industrijelni in trgovski krogi se opozarjajo na izdavo teh dveh zelo priporočljivih krajevnih imenikov.
(Od sv. Krita na Vipavskem.) V soboto so telesne ostanke našega rajnkega župnika preč. gosp-
Jakob» Logarja slovesno izročili zemlji. Dvajset duhovnikov je prišlo na pogreb iz Goriške in Kranjske. To število pač kaže, kako priljubljen je bil pokojnik pri svojih sobratih. Ko bi bil kak drugi dan, dospelo bi jih bilo gotovo še več, a sobota v postu veže duhovnika preveč na domačo cerkev in na njegovo sobo. Ljudij iz svetokriške fare iu iz obližja je bilo toliko, da je bila velika prostorna mestna cerkev polna vernikov. Saj je pa rajnki tudi to zaslužil. Bil je domačin, rojen v sv. Križu in skoraj 24 let je tu opravljal svojo službo. O. dekan črniški, ki je vodil sprevod, je v ganljivem govoru pokazal, kak dober oče je bil blagi pokojnik svojim župljanom, vspodbujal jih je z gorečo besedo in svetil z lastnim zgledom, tedaj pač zaslužil v obilni meri, da se ga spominjajo v svojih molitvah. Novo pomnoženi pevski zbor zapel je pod vodstvom svojega pevovodje, g. nadučitelja, tri žalostinke in se tako s petjem poslovil od onega, katerega je tolikrat pri najsvetejši daritvi z dostojnim petjem spremljal. Blagemu očetu pa kličemo: Bog Ti daj vživati sad in plačilo Tvojega dolgoletnega truda!
(k Ptuja.) Odbor „Slovenskega pevskega društva" v Ptuju je v zadnji svoji seji določil za letošnji „Veliki koncert" v Šoštanju dn6 14. avgusta 1892 sledeče pesmi: Mešani zbori: Volarič: „Grajska hči"; Foerster: „Ljubici"; Vilhar: „Domovini". Moški zbori: Nedved: „Avstrija moja"; Nedved: „Venec slovanskih pesnij"; Foerster: „Gorenjski slavček", s spremljevanjem godbe. Večinoma smo te pesmi že lansko leto razposlali. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomanjkovalo, prosimo p. n. gg. poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo na odbor „Slovenskega pevskega društva", da se morejo pesmi vežbati prej kot mogoče. Ob jednem prosimo gg. poverjenike, naj delujejo na to, da bo letošnji koncert presegel vse slavnosti, kar jih je že društvo priredilo. Vsa slavna društva pa še enkrat uljudno opozarjamo na to slav-nost, ter jih prosimo, naj se je v ogromnem številu udeležč.
(Proračun trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske) za leto 1892 v zahtevanem znesku 6809 gld. 25 kr. je odobrilo trgovinsko ministerstvo ter dovolilo, da se potrebščina pokrije s priklado v znesku dveh krajcarjev na vsak davčni goldinar od pridobnine, merovine m dohodnine z izvanredno do-klado vred tistih, koji imajo volilno pravico.
(Umrl) je v mdeljo v Gradcu dvorni svetnik g. Ferd. Haas, rodom Ptujčan. Služboval je kot sodniški uradnik v Veliki Nedelji, Ormožn, v Ptuju, Šoštanju. Od I. 1868. do 1870. je bil Haas okrajni glavar v Ljutomeru, 1. 1873. pa Celju.
(Misijon pa — kužne bolezni.) Okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu je baje prepovedalo misi-jone v Rifniku v dobi od 31. marca do 12. aprila t. 1., kot razlogi prepovedi se navajajo nalezljive bolezni v Brezah, Vuzenici in St. Vidu. — Prihaja nam na misel tista — velegrajska kuga!
(TJboj.) Minoli petek so se v Ablinovi gostilni v Cerkljah fantje stepli. Vtem pretepu je bil Andrej Sleme iz Zgornjega Bernika sedemkrat ranjen z nožem iu je vsled tega umrl. Ubijalca je že prijela žan-darmerija in odpeljala k okrajnemu sodišču v Kranj.
(Samomor.) V Reki se je obesil 44letni Anton Bolf, ki je bil zastopuik zavarovalnice „Phonii" in mestni odbornik. Uzrok samomoru sta bili baje bo-lehnost in pa ženina smrt.
i Svarilo. Ogromna uporaba in povživanje Kathreinove Kneipp-aladne kave v primeroma jako 1 kratke) dobi napotila je nekaternike, da so pričeli ponarejati omeuieuo kavo. Način pripravljanja Kneippove sladne kave, katero prireja qdino le tvrdka Kathreinovi nasledniki v Stadlau - Dunaj, pa je v vseh državah po celem svetu patentovan ter ne sme istega nikdo posnemati. Ta način prirejitve je jedino pravi, ker dš. kavi okus in vonj pristne bo-bove kave. Vsi drugi izdelki so le ponesrečeni poskusi z žganim ječmenom ali sladom, ki pa nimajo niti onih koristi niti okusa, kakor naša pristna Kneippova sladna kava. Naprošeni smo torej, naj opozorimo cenjene gospodiuje v njih lastno korist, da se Kathreinova Kneipp-sladna kava nikakor ue dobi prosta zavitka v prodaji, marveč edino le v zavojčkih z modrim natisom, na katerih je natisnjena podoba preč. gospoda župnika Sebast. Kneippa in podpis izdelovateljev Kathreinovih naslednikov. One špecerijske prodajalnice, kateri ne vročijo vzlic zahtevi, po pristni Kneippovi kavi opisane zavitke ter odprto kavo ponudijo, izroči le navadno žgani ječmen ali žgani slad, ter svarimo cenjene gospodinje pred nakupovanjem iste. Pravico izdelovanja pristne sladne kave „v zrnih" ima edino le tvrdka Kathrei-ner, katera je tudi pooblaščena, uporabiti na zavitkih podobo preč. g. župnika Seb. Kneippa.
Praga, 28. marca. V spravnem odseku govorili so Mladočehi: dr. Herold. dr. Julij Gregr in Trojan, Staročeh Fišera, veleposestnik grof Buquoy in nemški liberalec Hallwich. Poslednji je grajal veleposestnike, kateri so zaradi svoje zavite izjave zgubili zaupanje narodovo. Vladi je očital, da je prekrotka, in jo je poživljal, da se sama loti nove razdelitve okrajev. Grof Buquoy je naglašal, da veleposestniki delajo na to, da se nobeni stranki ne zgodi krivica. Še danes se drže sprave, če jej le pritrdita oba naroda. Seja se je potem pretrgala.
Pariz, 28. marca. Veliko vznemirjenje prebivalstva izraža se tudi v listih, kateri brez izjeme konslatujejo, da je položaj jako resen. Mnogi grajajo vlado, da ne pokaže dovolj odločnosti.
Bruselj, 29. marca. Vnanji minister Chimay je umrl.
London, 29. marca. Listu „Times" se poroča iz Pariza, da je vsled zadnjih dina-mitnih napadov v treh dneh zapustilo Pariz 30% tujcev.
Tujci.
26. marca.
Pri Maliču: Pohl; Schwarz, Bwhegy, Fleiasig, Adler,
potovalci; Chotzen, Kulhanek, trgovca; Lunzer, trgovčeva soproga, z Dunaja. — Urbančič, graščak, s soprogo, iz Polhovega Gradca. — Schwarz iz Novega Mesta. — Arko iz Kočevja. — Lavrič, trgovce, iz Trsta. — Reich, potovalec, iz. Dombovara. — Altinan, potovalec, iz Berolina.
Pri Stoti.u: Dörr, Tobis, Mandl, trgovci; dr. Golner, z Dunaja. — Šuflaj, okrajni sodnik, iz Vel. Lašiž — Zuccollinl iz Trsta. — Troger iz Beljaka. — Weiss, trgovec, iz Gradea.
Pri avstrijskem caru: Kos, klobučar, i/. Boh. Bistrice. — Theuerschuh, trgovec, iz Tržiča. — Zaveršnik iz. Cirknice. — Gospe Senčan in lnglie iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Kontny, dijak, iz Trsta. — Josip in Klara Hartmann iz Ljubna.
Pri Virantu: Obrester, knjigovez, in Pleš, posestnik, is Ribnice.
Vremeneiko »«poročilo.
Srednja temperatura 9'7°, za 36° nad normalom
Zahvala.
Povodom zlate maše, s katero je Gospod Bog milostno osladil večer mojega življenja, zglasili so se s pismenimi in brzojavnimi voščili predragi mi prijatelji, odličnjaki duhovskega in svetnega stonu, v tolikem številu, da rni pač ni mogoče, vsakemu posebej dostojnim načinom izreči dostojno zahvalo. Naj torej p. n. gratulantje blagovoli tem potom vzeti na znanje zagotovilo moje najodkritosrčnejše hvaležnosti za vse dokaze njih udanosti in ljubezni. Plačnik jim bodi ljubi Bog!
V Ljubljani, 29. marca 1892.
186 1
P. Evstahij Ozimek,
zlatomašnik.
Listnica upravništva:
Rev. J. T. v Spr., America: Za 1. 1892 vse v redu.
3'mrli (»«»;
25.	marca. Jožef Lavrin, delavčev sin, 1 mesec, Opekarska cesta 22, katar v črevih. — Elizabeta Kaligar, stotnikov» hči, 20 mesecev. Kolodvorske ulice 24, typhus.
26.	marca. Bogomil Kersnik, knjigovodjev sin, 1 leto, sv. Petra cesta 6, jetika.
V b olnišnici:
22- marca. Marija Habič, gostija, 70 let, marasmus.
23.	marca. Mihael Mekak, gostač, 70 let, marasmus. — Marija Alič, delavka, 18 let, jetika
25. marca. Frane Torkar, pisar, 23 let, pneumothorax.
V vojaški bo Inišnici:
24.	marca. Jurij Lamut, vojak, 28 let, jetika,
Dobrega
jabolčnega mošta
ima na prodaj 13© veder
J. Suwa 159 3-3
v Šiški pri Ljubljani.
Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic,
v Ljubljani, sv. Petra cesta 13,
se toplo priporoča prečast. duhovščini in si občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko vštevajočih se del, in sicer:
vsakovrstnih šopkov, vencev
in vso opravo za 120 6—5
* nove maše. "M
¡¡C Vse izvrši po kar mogoče nlzkej ceni.
priporoča v veliki izberi po najnižrih cenah
Prva kočevska domača obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4,
Razproda ju /ceni izjemna priznano nizka cena	185 10—1
D u 11 a j 8 k a borz
a.
Dne 29. maroa.
Papirna renta 5%, 1(5% davka ....	94	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	983	„
Kreditne akcije, 16u gid........3u9	„
London, 10 funtov stri........118	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	n
Nemških mark 100 ....... . .	58	„
40
75 65 75
25 65 42 60 05
kr.
Dnč 28. maroa.
Ogerska zlata renta 4%.......107 gld.	70	kr.
Ogerska papirna renta 5%......102	„	10	„
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	148	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	—	„
Zastavna pisma avstr.osr.zeui. kred. banke 4%	96	„	15 „
Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/, %	100	„	60 „
Kreditne srečke, 100 gld.......188	„	25 „
St. Genois srečke, 40 gld.......59	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld. 25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	,.	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........60	,	—	_
Windischgraezove srečke, 20 gld..........66	„	—	,.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	„	40
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2817	„	50	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	85	„	25	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	19l/9„
Laških lir 100 ....................45	„	65	„
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
jAiAM«.»v ^^^ I., VVollzeile štev? 10. Najkulantnejšo se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
tW Kazini naročila Izvrši se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallike propinaoijske zadolžnioe. 4 Vi % zastavna pisma peltanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4l/i% komunalne obveznloe ogerske hipotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dim. komunalne proincse»JKii"
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine proinese & 2 gid. ¡n 50 kr. koick.
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v.
Oho vlcupe le O gld.!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odirovorni vrednih: Ignacij Žitnik.
«h , IvarotlšKB Tunini-- v ' j.iiiiHi.i«