Političen list za slovenski narod. P» polti prejem» velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., m četrt leta 4 {Id., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velji,: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I rld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in vel j i tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',,6. uri popoludne. éitev. 171. V Ljubljani, v ponedeljek 29. julija 1889. Letnil* XVII. Carjev obisk v Iterolimi. Car bode prišel v Berolin; car ne bode prišel v Berolin, temveč v nemško primorsko mesto; vsa poročila o carjevem obisku so izmišljena. Tako so zadnje dni pisali časniki. Najnovejše poročilo pa se glasi, da bode prišel car Aleksander v Berolin dne 21. avgnsta. Naj že pride danes ali jutri, resnica pa je, da je mladi nemški cesar Viljem naj prvo obiskal ruskega carja in da je celo leto minulo, ne da bi mu car vrnil obisk. Zanimivo je, kar je nedavno pisala „Kölnische Zeitung" v spomin cesarjevega obiska na Petrovem dvoru. Bolestno odmevajo glasovi v Rusijo. Glase se : „Danes praznujemo poseben spomin: pred letom se je cesar Viljem pripeljal v Petrov dvor. To je bil svetoven dogodek posebnega pomena za evropski mir. Mladi potomec Hohenzollerncev je smatral kot svojo prvo dolžnost, da takoj po nastopu vlade pokaže svetu svojo odkritosrčno ljubezen mirti, in zato ni bitel najprvo k vladarjema v mirovno zvezo združenih držav, temveč k cesarju vseh Rusov, ki se je ločil iz prejšnje zveze. Ves svet je tedaj slavil ta slavnostni in redki dogodek. „Journal de St. Petersbourg" je pisal: „Prostovoljno dejanje dvorljivosti le pomnožuje vrednost koraka, ki ima brez dvoma namen, tesneje zvezati vezi stoletnega prijateljstva in utrditi prijateljske razmere in zaupanje med cesarstvoma. To je zagotovilo miru in pomirjenje največje mere." Neki uradni nemški list je pisal: „Cesar moli svojemu vis. sorodniku z gorkim čutom desnico in ž njim prosi mir zvestega pobratimstva. Mi se ničesa ne bojimo, ničesa ne tirjamo, in vendar je Nemčija storila prvi korak." In celo neki berolinski naprednjaški list je pisal: „Že to je vspeh, da svet spozna, kako je nemški cesar, zastopnik nemškega naroda, pripravljen z vsemi državami živeti v miru in na vsak izziv odgovoriti z uničujočo močjo. To je bilo pred letom. Od tega časa pa nismo videli nobenega zna- LISTEK. Pred sto leti. (Dalje ) Vestno je pri tem delu Maratu pomagala le-viška opozicija, katerej je bil tedaj Robespierre na čelu. Kar je narodui zbor sploh še dobrega hotel ukreniti, odbili so levičarji ali kar na kratko in malo ali pa so dobre namene vsaj toliko zavlekli, da jih ni bilo mogoče o pravem času izvršiti. Vsaka še taka ostudnost se je smela brez ovire tiskati in razširjati, mirni meščanje so se toliko časa po strupenih listih begali, da konečno sami že niso več vedeli, pri čem da so ! Najsilnejša rakova rana, iz katere se je po celi državi razjedalni strup neumorno razširjal, so bili razni klubi. Med temi je bil jakobinski klub na prvem in najimenitnejšem mestu. Privržencev je imel po celi državi, vsled tega pa tudi v vseh zadevah prvo in odločilno besedo, čez vso državo razpel je svoje satanske mreže. Zgodovinar Zink-eisen pravi o jakobincih, da so hoteli po krvavi zmagi celemu svetu postave dajati, katere bi bile duhove v spone vtaknile. Vlada se je za vsa ta in enaka društva takoj iz začetka premalo brigala. Pod menja, da bi hotel car vrniti obisk ali pa se opravičiti. Koliko hvalo in priznanje celega sveta bi si car pridobil, ko bi vrnil oni obisk in tudi sam pokazal svcjo odkritosrčno ljubezen miru. Ko bi bil vsaj s kratkimi besedami naznanil svoje osebne vzroke, ki opravičujejo odlašanje obiska, ali ko bi bil svojega sina, prestolonaslednika, potujočega skozi Berolin, pooblastil, da bi bil pojasnil to odlašanje, tudi v tem bi javno mnenje ne našlo nič nerazumljivega, nič čudnega. Namesto tega le molčanje in nič nego molčanje. Leto je preteklo, car se je vrnil v Gačino, kjer hoče ostati le štiri tedne in potem potovati na Dansko. Sedaj bode kmalu moral skleniti, ali bode porabil to ugodno priliko ter obiskal tje-ali nazajgrede nemškega cesarja; pred dvema letoma je led oviral morsko vožnjo. Ne moremo tajiti, da smo zelo radovedni na ta sklep." Iz Istre. (Izviren dopis.) Oprostil mi bodeš, dragi „Slovenec", da toliko časa svojega obečanja ne izvršim, kar sem obečal pred deželnim zborom, ker znal sem, da imaš dosti gradiva za svoje deželne zbore. Med t9m časom pa sem dobil natančne podatke od več strani, nekaj pa sam osebno poskusil pri zadnjih volitvah. Opustite medsobojno bratsko vojsko, katera ne škoduje samo Vam, ampak tudi nam; imamo dosti skupnih sovražnikov, proti katerim se imamo skupno boriti. Ako bode dlje časa še tako napredovalo, bode se moglo obratno reči namesto „tužna Istrija" „tužna Slovenija".*) Učiti se bodete morali priti k nam, kaj če reči složno boriti se proti krvoločnemu sovražniku. Kakor sem omenil v svojem zadnjem dopisu, strašno se je pripravljala talijanska strauka za vo-litveni boj. No, rečem, da poskusil sem že dosti, ali kaj tacega si ne bi bil mislil. Osem dni pred volitvami je imel neki župnik opravila svoja in svojih kmetov v Poreču. Prišedši v Poreč šel je *) Zadnjega prepira nismo mi izzvali. Op. vrcdn. čisto nedolžnimi imeni navstajali so kar čez noč in so se člani iz začetka navidezno klanjali vladnim naredbam, pri vsem tem pa so po krtovo noč in dan izpodrivali cerkev in državo. Njihov poglavitni namen pa je bil, med vojaštvo zasejati duha upornosti, kar so skušali s tem doseči, da so zlasti jskobinci priproste vojake v svoje klube vabili, kjer so jih potem napajali s strupenim naukom svojim. Ros jim ni bilo treba dolgo čakati in so vže leta 1790 svoj namen dosegli. Tedaj so se namreč uprli vojaki v Nancyju, jakobinci so jih ščuvali zoper poveljnike. Ko je narodni zbor to zvedel, poslal je tjekaj nadzornika Malseigne-ja stvar preiskavat; prekucubi so ga prijeli, zaprli in dalje rogovilili. Ker ni šlo z lepo, poslal je narodni zbor Bouillč-ja tjekaj, in temu možu se je po krvavem boju z uporniki še-le posrečilo red napraviti. Ko bi mu bilo izpodletelo, bili bi uporniki že tedaj zapodili kralja, raztepli narodni zbor na vse vetrove in jakobinci bi bili prišli na vrhovno vladarsko mesto, od koder bi jih bil svet še-le v pravi luči ugledal. Mir ni dolgo trajal, nič dlje kot le toliko časa, dokler vojaki niso smeli med jakobinske klube, kar pa ni bilo dolgo, kajti vojni minister in narodni zbor sta za potrebno smatrala, vojakom zopet dovoliti, v jakobinske klube zahajati, ker sta se bala, da bi bil vpli v plemstva na vojake župnik v cerkev „Svetice". Kar pridere za njim šes gospodičičev v cerkev. Opazivši to njegovi kmeti znajoč, da se nič dobrega ne pripravlja, potekli so hitro za njim. Zdaj niso imeli gospodičiči nobenega poguma. V mestu ustavi kmete neki gosp. Cleva in jim reče: „Kako se upate iti po svetu — con un prete Cranzo." Toda dobil je g. Cleva dober odgovor od kmetov, kakoršnega je zaslužil. — Po opravilu odrinil jo je g. župnik s kmeti takoj iz Poreča, znajoč dobro, da se mu slaba južina pripravlja. Odpočijejo si v bližnjih Sbandatib. Kar se pripelje fakin v lepi kočiji za njimi, sede blizo njih, nič ne izpregovori in ne pije, samo gleda. Krčmar poštenjak pokliče župnika na stran in mu pové, da je poslan iz Poreča za ogleduha, da ne bi šli po kmetih agitovat. V poreškem okrajnem glavarstvu so se započele volitve v Višnjanu. Boj je bil strašansk; narodna stranka je propala samo za dva glasa. Vzrok je bil, ker ni bilo prave discipline, in narodni voditelji so se preveč zanašali na svojo moč; nasproti pa je bil velik pritisk in plačevanje od taljanske htranke. Na sv. Ivance, Bačvance in Višnjance je pritiskal knez Polesini iz Poreča in njegovi tovariši. Sila kola lomi, taka se je tudi Lahom godila. Videč gospod Polesini, da jim gré slaba, bil je sam osebno v Višnjanu, počel je loviti in plačevati na vse strani. Tako je poslal brzo po svojega oprodo Blaža N. v Sv. Ivan. Ta se je bolnega naredil in po sili v postelji ležal, ker je imel strah pred kmeti. Polesini je poslal hitro voz po njega. Blaž pa se je toliko časa obotavljal, samo da bi čas prošel. Po potu se je dal počasi voziti, da se ne pretrese. Prišedši v Višnjan se zruši; Polesini pošlje hitro po lečnika. Med tem časom so se volitve zvršile. Bolnika so potem pustili samega; a 011 je hitro vstal in zdrav šel peš domov. Tacih lepih je bilo več. Druge volitve so bile v občini M o to vu nu. To strašno lahonsko gnezdo je na hribu. Ko se gré gori skozi mesto po ozkih ulicah, ne vidi se druzega med hišami, kakor nebo; torej je lahko izbornike državi bolj poguben, kakor pa ščuva nje in rova nje jakobincev! Nihče se torej ne bo čudil, če je na ta način kmalu prišlo do dogodkov, kakoršnih zgodovina tudi še ne pomni, odkar svet stoji. Vojaki po jakobinskem duhu ošabni, jeli so ukazovati svojim častnikom, narekovali so jim zapore, streljali so celo za njimi, če se jim niso povoljno obnašali, poslušali so jih pa le tedaj, kadar so jih častniki na nesramen način ponižno prosili, naj to in to store. Da se na tako armado ni bilo zanašati, je pač umlijvo. Kralju so se konečno vendar-Ie oči odprle, da je izprevidel, kam pride, če pojde prekucija vsega obstoječega tako svojo pot dalje. Zato je sklenil Pariz natihoma zapustiti in v sredi tistih polkov, ki so mu še zvesti ostali, zavetja iskati; ondi je nameraval dati državi novo ustavo. Toda kako načrt izvršiti, ker so kraljevi sovražniki noč in dan na kralja prežali, da bi se jim ne izmuznil? Veliki teden seja hotel kralj peljati s svojo družino v St. Cloud, dru-hal mu izleta ni dovolila in ni smel nikamor iz Pariza, da, celo iz Tuilerij ne, kjer so straže noč ia dan zunaj in znotraj po gradu stale. Pa še več! Tako strogo so stražili jakobinci kralja in kraljico, da jima niti iz jedne sobe v drugo ni bilo mogoče hoditi brez nadležnega nadzorstva in spremstva služ- loviti. Tako so leta 1SS5 Da nekega župnika živo apno iz hiš metali, da je bil ves bel. Orožniki so bili in ljudstva na stotine, in ni se znalo, od kod je apno padalo. Ali tukaj se je beneškemu leva glava povsem stria. Take discipline in reda pri volitvah kakor tukaj, nikjer ne vidite. V tej občini se je počelo narodno gibanje pri volitvah leta 1879 za Dunaj, ko je narodna stranka imela 36 glasov, a lahonska samo 3. Prej so lahoni samo nekatere župane poklicali, in volitve so bile gotove, a zdaj ni tako; pride volilcev na stotine. Deželnih volitev I. 1883 se narodna stranka ni vdeležila, ker so občine tako razdeljene, da narodna stranka pod Po-rečem ne more do večine priti, torej škoda za brez-koristni trud. Leta 1885 se je narodna stranka vdeležila volitev za Dunaj ter dobila večino 40 glasov, in to je bila jedina občina v dveh okrajnih glavarstvih, poreškem in puljskem, katera je pomagala s svojimi glasovi narodnim ¡zbornikom iz Kopra za g. Spinčiča. Leta 1887 si je narodna stranka pri občinskih volitvah priborila večino v II. in III. razredu. Za volitev načelnika je bilo potrebnih dve tretjini glasov, a tega ni bilo. Lahonski I. razred, sestavljen skoro iz samih doktorjev, zagrizenih lahonov, kluboval je z zvijačnostjo na vse načine. Narodna stranka, sestavljena iz samih kmetov, učila se je od njih ter z njihovim klinom nje same je udarila. Narodna strauka jim je do zadnjega obe-čavala ž njimi složno načelnika voliti, samo da jih je zmamila. Pri glasovanju si je načelnika iz svoje sredine volila, in tako so ostali lahoni dolgim nosom na cedilu. Na to pa zavpije notar Vardabasso: „Monstri schiavi, adesso siamo fritti." Narodna stranka je bila iz samih kmetov, načelnik vnanji kmet in priprost človek, kateri je moral pol ure daleč hoditi v občinsko pisarno v Motovuu, občinske stvari so bile v neredu, tajnik zagrizen lahon, kateri se je za nekoliko časa pozneje sam ustrelil; vzrok so bili najpreje neredi. Lahoni so zahtevali posebno upravo za mesto Motovun, češ, da si ne dajo zapovedovati od Hrvatov. Dakako, v Istriji je vox la-hona vox Dei. Privolil jim je takoj vse deželni odbor. Govorili so Hrvatom, naj poberejo vse in naj gredo, kamor jim drago. To je prisililo načelnika, da je odstopil, a boljšega ni bilo, in tudi se ni upal nobeden od narodne stranke sprejeti, in tako je bil dr. Šuran izbran. Rojen je bil od kmet-skih starišev, ima tudi nekaj narodnega mišljenja, govori dobro hrvatski, toda iz straha glasuje vedno z lahoni.*) *) Prosimo, nadaljujte! Op. vred. Politični preg-led. V L j u b lj a n i, 27. julija. Notranje dežele. Vlada je v zadnjem državno-zborskem zasedanji naznanila, da je treba obrtne nadzornike pomnožiti in da bo to izvedla pri prvi ugodni priliki. Z Dunaja se sedaj poroča, da se bo to zgodilo pri izvedbi državnega zavarovanja zoper nezgode. Češko-liberalna stranka je postavila pri zadnjih volitvah za deželni zbor v Jožefovem predmestji (prejšnji židovski okraj v Pragi) dva kandi- bujočih častnikov. Večina kraljevih služabnikov bila je podkupljena, da je opravljala vohunsko službo. Vsi ti so stali v službi Lafayetta, poveljnika narodne straže, ki je bil tedaj v pravem pomenu kraljevi j e t n i č a r. Kljubu temu strogemu nadzorstvu se je kraljevi družini vendar-le posrečilo ponoči od 20. na 21. junija 1791 pobegniti. Švedski grof Aksel Fersen je preskrbel pripraven voz, pripravil potne liste in je od Pariza do Bondija sam vozil kraljevo družino. Za varnost na cesti je skrbel tedanji lorenski poveljnik Bouille. Da se ta pobeg ni posrečil, kriv je bil kralj sam, ker je popotovanje za jeden dan preložil, kar je varnostne naredbe silno zbegalo. Sin poštarja Drouta v St. Menehould-u je kralja spoznal ter je njegovo popotovanje nemudoma v Va-rennes sporočil, kjer so ga prijeli, v Pariz odvedli in še strožje stražili nego prej. Mnogobrojno število opreznikov so nastavili po hodnikih v kraljevi palači, med vrati, pri durih, po sobah, da, celo v kraljičini spalnici! Pred vojaki narodne straže je morala kraljica spat hoditi in vstajati! Plemenita hči Marije Terezije je prenašala vse to z nepopisno udanostjo v voljo božjo. Koliko je v tej dobi pretrpela, pričajo lastnoročno napisane besede pod njeno sivolaso sliko: „Trpljenje jih je pobelilo!" Kralj je bil odslej ua- data, enega Žida in nepokvarjenega Mladočeha dr. Strak^ty-ja. Slednji je propadel, iid pa zmagal. Zaradi tega pa mladočeški poslanci niso niti enega ži& volili v klubov odbor., kar je provzro&lo, da so vsi židje izstopili iz kluba. Mladočehi in njihovi poljratimi židje se pričkajo, toda ta na bo dolgo trajalo, kajti radikalci vendar konečoo delajo le za iide, židje pa povsod podpirajo radikajizem. Državni finančni minister pl. 1tqllay potuje sedaj po okraju Livnu, od koder bo £e¿ Bugojno odšel v Sarajevo. Gubernajtor general konjiče baron Appel nadzoruje severno-zapadni del ¿osne. Vnauje države. V kratkem bo pripeljal kardinal Langenieux desettisoč francoskih delavcev-romarjev v Rim. Papež Leon XIII. je obljubil, da bo tem povodom daroval na grobu apostoljskih knezov v cerkvi sv. Petra sv. mašo, kakor je to storil lansko leto pri velikih romarskih vlakih. — Nemci v Rimu so dobili novo cerkev. Dne 25. t. m. je generalni vikar s petimi škofi krasno, v romanskem slogu zidano cerkev nemškega kolegija blagoslovil. — Pred tednom dni je sv. Oče škofa grenobelskega, msgr. Favo, poklical v Rim ter mu ponudil mesto jeruzalemskega patrijarha, ki je izpraznjeno vsled smrti msgr. Bracea. Obravnave mej papeževo kurijo in rusko vlado so se začasno pretrgale, ker je ruski pooblaščenec dne 26. t. m. odšel iz Rima na edenmesečen odpust, ter se bodo zopet pričele, kakor hitro se bo Izvolski povrnil. Vatikanski krogi so začudeni, da osemnajstmesečna pogajanja dosedaj še nimajo vidnega vspeha. Temu nikakor ni kriv Vatikan, ki je pripravljen dovoliti vse, karkoli ne nasprotuje temeljnim postavam cerkvene ustave in opravičenemu vplivu papeževemu na poljske katoličane. „Budap. Hirlap" oporeka temu, da je bivši srbski kralj Milan prijazno pozdravil metropolita Mihaela, prosil ga blagoslova ter mu celó P9I j ubil roko. Po trditvi tega lista mu je baje rekel: „Želim, da bodete delovali na korist domovini in cerkvi. Poživljam pa Vas v imenu kralja Aleksandra, da se strogo ravnate po mojih Vam znanih načelih in da ne bodete padli zopet v svoje stare grehe." Te besede so osupnile vse navzoče in tudi Mihael je bil ves potrt, da ni mogel druzega reči, nego: „Zahvaljujem se." Potem se je kralj obrnil k metro-politu Teodoziju, rekoč: „Hvala Vam, da ste prišli k mojemu sprejemu. Z obžalovanjem sem čul, da ste odstopili. Prosim, bodite tudi v bodoče zvest sin naše srbske domovine. Zatrjujem Vas svoje stalne naklonjenosti." — Katero poročilo je istinito, do danes še ni znano. Znano je, kakó ruska vlada brezozirno postopa zoper nemški jezik v vzhodnje-morskih pro-vincijah. Tudi so še vsakemu v spominu iztiravanja Židov. Pobjedonoščev pa v svojem zelotizmu ne pozná meje. Geslo mu je: vse ruski, vse pravoslavno! „Miinchener Fremdenblatt" poroča iz Varšave: Ravnateljstvo viselske železnice je dobilo nalog. da mora odpustiti vse katoliške uradnike in celó pravoslavnike, ki so oženjeni s katoličankami. Židovski listi so grozno rohneli nad Rusijo, ko je izdala napominano naredbo zoper Žide, češ, to je barbarstvo itd. Radovedni smo, kaj poreko k temu koraku ruske vlade, ki je namerjen le zoper — katoličane. Nemški listi vedno naglašajo „protestantsko tolerancijo"; s koliko opravičenostjo, to jako temeljito osvetljuje nastopna vest „Dnevnika Poznanj-skega", ki slove: „V Poznanju živi neka Kunzen-dorf, ki si služi svoj kruh kot postreščkinja v raznih hišah. Omožena je z Nemcem in protestantom, sama pa je Poljakinja in katoličanka. Mož je šel v Ameriko ter žena ne vé, kje se sedaj mudi. Ima štiri dalje kar ves premenjen. Deset dni ni izpregovoril z nikomur besede. Ko je kraljica videla, koliko njen soprog trpi, pokleknila je z otročičema predenj in rekla: „Ne žaluj in pogumen bodi! Pripravimo se z vso silo na poslednjo borbo z osodo, da kraljevski umremo, in ne čakajmo brez upora, da pridejo ter nas v naših sobah podavijo!" V narodnem zboru so nekateri vže sedaj zahtevali odpravo kraljestva; večina se vendar s to idejo vsaj na videz še ni mogla sprijazniti. Nekateri do-sedanjin kraljevih nasprotnikov so kar čez noč postali njegovi prijatelji; le-ti so povdarjali, da je že zadosti prekucije, ter so nasvetovali mir. Žal, da jim desničarji tega niso radi verjeli, ker jim sploh niso upali, da bi jim bila resnica, kar zahtevajo. Tako se je tudi ta ugodni trenutek zgubil, v katerem bi se bil dal ogenj zadušiti, ki je pozneje tako grozno divjal po Franciji. Tudi jakobincev, te gadje zalege francoske, bi se bil narod tedaj prav lahko odkrižal, ko bi bili voditelji njegovi le nekaj bolj odločno, ne pa tako polovičarski postopali, kakor so. lvonec septembra so kralju predložili zopet novo ustavo (kon-stitucijo) v potrjenje, ki jo je tudi vsprejel in dne 30. septembra 1791 imel je narodni zbor svojo poslednjo sejo, po kateri se ie umaknil postavoda-jalnemu zboru. (Dalje sledi.) otroke, dva dečka in dve deklici. Otroci so bili na izrečno željo moževo vzgojeni v katoliški veri. Deklici, Klara in Berta, sta se v tukajfiujj ljudski šoli učili veronauk v poljščini. Pred ¿verna letoma so vzlic materinemu oporekanju prestavili starejšo Klaro v nemški oddelek, pozneje pred dvema mesecema tudi mlajšo Berto, ob enem pa seje obema ukazalo, da so morate učiti luteranskega veronauka. Mati jima tega ni dovolila. Tu je izročil varuh otrok imenom Westphal, protestant, sodišču vlogo, v kateri je trdil, da mati ne vzgoja svojih otrok „primerno", ter je predlagal, naj se deklici izročite v izrejo kaki protestantski hiši. Sodišče je vlogo ugodno rešilo. Isti dan še je ravnatelj poklical Klaro in Berto iz šole, ter ju je izročil možu, ki jima je ukazal, vsesti so v voz, ter ju je naravnost odpeljal v Novi-tomišel v samostan luterauskih dijakonisinj, no da bi bil dovolil deklicama poprej šo enkrat videti svojo mater. V samostanu so se morale revici učiti protestantski veronauk." Kmalu po tem poročilu je objavil napominani poljski list popravek zgorajšnjega šolskega ravnatelja, da deklici nista več v samostanu, in da ni znano, kam so ju od tod prepeljali. Vladni listi tega do danes niso preklicali ter je tedaj ta dogodek popolnoma resničen. Menimo, da je dosti, če dostavimo, da se je vse to zgodilo v „deželi strahu božjega." Francoski listi trdijo, da se bo moral Bou-langer po razsodbi državnega sodišča zaradi uradnih izneverjenj zagovarjati tudi pred vojnim sodiščem. Obravnave državnega sodišča se bodo pričele dne 8. avgusta. „Soir" pravi, da bo Francija zahtevala od Anglije, naj se jej izroči zaradi navadnega zločina zatoženi general, ki se bo pa nevarnosti odtegnil s tem, da bo sredi avgusta odpotoval v Novi York. — Pri včerajšnjih volitvah generalnih svetnikov je Boulanger v 135 kantonih kandidoval. Dosedaj je imelo izmed 90 francoskih departementov 76 republikansko in 12 nasprotno večino, v dveh pa enako število na obeh straneh; republikanci so imeli 971, konservativci 404 svetnikov. Kakor poroča „Voce della Veritii", povrnil se bo že prihodnje dni italijanski kralj z grofom Nigro v Rim, kjer se bodo vršila važna posvetovanja. Pravijo, da položaj v Srbiji tirja od Italije strogo pozornost. — Novi tajni odbor za Trst in Trident bo v Brešji in Vidmu pododbora ustanovil. Ali morda Orispiju zadostuje, da le irredentovci svoje dosedanje javno rovanje imenujejo tajno? — Poleg treh preoblečenih francoskih častnikov v Suzi zapadno od Turina so tudi v Coniju zgrabili moža, pri katerem so našli tri italijanske krajepisne zemljovide, na katerih so bile zaznamovano vse italijanske utrdbe proti francoski meji. Preiskava, ki se še vrši, je baje pokazala, da je dotičnik poročnik v 24. francoskem polk 11 konjiških lovcev. Parnell je v resnici mož, ki vzlic neprijetnostim pravde z listom „Times" neumorno dela za koristi svojega nesrečnega irskega naroda. Dokaz temu, da ni samo v življenje vzbudil najemniške lige, marveč jo je tudi podpiral, da se je osnovala na moralni in postavni podlagi. Namen po statutu je tej ligi, da pomaga društveni pravici najemnikov nasproti zvezi graščakov k veljavi in da postavno deluje zoper previsoke najemnine, iztirjevanje neopravičenih zastankov in kupnin ter zoper iztiravanja. V to svrho se jo ustanovil varstveni zaklad, v kateri bodo člani plačevali na leto donesek lšterliuga. V pravdah mej graščaki in najemniki bo liga slednje gmotno in s sveti podpirala. Podružnic ne bo, marveč bodo vsa najemniška društva neposredno z osrednjim društvom občevala. Od časa do časa se bodo vršili glavni zbori, pri katerih se bodo po potrebi tudi predrugačevala pravila. Iz Rumunije se poroča o stanji žetve: Oger-šice je jako malo, isto velja tudi glede pšenice, le v nekaterih posameznih krajih je povoljua. Ječmen in rž sta se bolje obnesla, vendar jima pa posebno v Moldavi suša preti. Seno je dobro ter se za visoke cene prodaja. Poročila o zadnji nevihti. Iz račenske doline: Pretresljiv je pogled po račenski dolini. Ako se podaš na kopanjski holmec ter raz njega pogledaš, — videl boš sicer za oči krasen in nepopisljiv, za srce pa žalosten prizor. V domišljiji se boš spuščal na romantično blejsko jezero in je primerjal z brezmejno množino vode račenske doline. Nekako ponosno boš rekel: „To je lepo." — A rahločutno srce ti h krati odkrije položaj revnih občanov, kojih dobro obdelane njive počivajo poi varstvom neukrotne vode. Vsi poljski pridelki so uničeni! Vse, kar je Račan posejal ter si bogato žetev v pozni jeseni obečal, — vzela je hipoma naraščajoča voda. V teku 12 ur je preplavila na 2000 oralov zemlje in ugonobila: ajdo, oves, krompir, repo, koruzo, itd. ¿kode je toliko, da jo more le izurjen veščak presoditi in določiti. Od severa do juga se razlega žalosten glas: „Kaj bomo počeli? Kdo nam bode pomagal? — Kaj enacega še nikdar ne pomnim !" Pogovarjal sem se z marsikaterim sedemdesetletnim starčkom, — povpraševaje ga o enaki nezgod', — toda vsak mi je odgovoril: „Nikoli ni bilo o sv. Jakobu kaj jednolikega. Si- gurno mi bode častiti bralec priznaval, da marsikomu zaigrava solza v temotuem očesu. Če se na finance in kakovost našega ljudstva oziram, smelo reiem, da je dve tretjini dobro z otroci obdarovanih kočarjev. Kaj bodo li počeli? Na noge torej vrli slovenski rojaki 1 Požrtvovalno vsakega podpiramo, vzajemno delujemo, smelo torej upam, pa bodete tudi našim revnim občanom prihiteli na pomoč. Visoki deželni odbor in c. kr. okr. glavarstvo nas bodeta tudi gmotuo podpirala ter poslala kacega veščaka, da se bode o istinitosti mojega pisanja prepričal. Z upajočim srcem se zatekam do Vas, dragi rojaki, da nam bodete s kako svotico pomagali, za kar se Vam že naprej najtopleje zahvaljujemo! Z lipoglavskih hribov, 26. jlilija: Noč od torka na sredo je bila pri nas jako huda. Toliko da se je zmračilo, začelo se je bliskati. In bliskalo se je celo noč. Ob enem je v oblakih gromelo in ropotalo, kakor da se ima v njih vršiti svetovna vojska. Dež je lil na zemljo, kakor iz škafa. Vsak hip se je bilo bati, da bodo začele izpod neba švigati strele, noseč na zemljo strah in sinrt ljudem in živalim. Ljudje so bili vsi preplašeni. V marsikateri hiši je gorela luč vso noč, in marsikdo ni mogel vso noč zatisniti oči. Takšna je bila noč, polna groze in straha. Pa vendar ni bilo pri nas posebne nesreče po noči. Vse huje je bilo v sredo po dnevi. Bliskanje je sicer nekoliko ponehalo, pa grmelo je toliko grozneje. Kakor da bi se bil nebeški strop podiral nad nami, vse je praskalo in pokalo. Nebeške za-tvornice so se odprle na stežaj in vsul se je večkrat dež z vso silo. Hudourniki so se delali na vseh straneh in so lomastili navzdol po hribih, odnašaje seboj kamenje, zemljo in pesek. Po ko ovoznih potih je izkopala besneča voda jame, komolec globoke. Voda je pridivjala s hribov v doline, ki so bile naenkrat pod vodo. Veliko so trpeli mlini. V enega izmed mlinov je neki voda drla skozi okna, tolikšna je bila. Nekemu mlinarju, Rekarju, je ttle skoro utonilo v hlevu. Zopet drugemu mlinarju je povodenj odnesla nov mlinski kamen. Pri nekem mlinu je voda odnesla polovico zidanja. Veliko njiv in travnikov je razdejanih, ker jih je voda debelo zasula s peskom in kamenjem. Ljudje se jočejo. Kar nam je pustila toča, vzela je voda. Iz Št. Janža na Dolenjskem. 27. julija: Pri nas je bila nevihta po noči od 23. na 24. dan t. m. ravno taka, kakor jo drugod popisujejo. V sredo okolu 3. ure zjutraj je nekoliko časa tako naglo treskalo, da tacega še nisem slišal, akoravuo sem skoraj Abrahama videl. Med silnim viharjem začela se je tudi toča usipati. Po vinogradih jo precej žkode, pozobala je skoraj tretjino. Strašen naliv je odnesel veliko prsti iz vinogradov. Vodice so hitro narasle, prestopile bregove ter preplavile travnike. Pravijo, da take vode tu že 15 let ni bilo. Bog nas viiruj take nevihte! Iz Planine, 28. julija. Od vseh strauij ljube domovine odmeva tužen glas, koliko škodo so napravile pretekli teden silne nevihte. Med nesrečnimi kraji je tudi naša dolina. Imeli smo že v začetku aprila veliko povodenj, katero je pa kmalu potem nastopivše suho vreme hitro razgualo. Od poslednjega torka smo zopet pod vodo. V štiriindvajsetih urah so neznanske plohe in prilivi iz podzemeljskih jam, katere po vsej južno-vzhodni strani kažejo svoja temna žrela v dolino, toliko vode vkup nanesli, da je vsa kotlina naša podobna nepreglednemu jezeru. Natok že bije na ceste, ki vežejo obe nabrežji, in ako se kmalu nebo ne zjasni, bo občevauje po dolini mogoče le še v čolnih. Voda nam jo na tisoče stotov sena odnesla, travniKe poblatila. in njive, ki so obilen pridelek obetale, zalila. Žito, turšica, fižol, — vse je proč. Posebno hudo so zadete vasi: Laze, Jazovica, Liplje in Grčarjevec, ki imajo polje z večine v dolini. Po travnikih so nadeti vozovi v vodi ostali, ker je nevihta tako nenadoma prihrumela in voda sedaj iz njih odnaša seno, opasilnice in drugo orodje. Gospod inžener Putik si res mnogo prizadeva, da bi nevarnost povodnji za zmirom odstranil, in je v ta namen na koncu doline dal izkopati dva globoka, trdno obzidana vodnjaka, ki vodo požirata in v podzemeljske rove odvažata, toda vsa ta pomoč je pri letošnjih nenavadno močnih pritiskih voda jako neznatna. Treba bode še na druzih mestih olajšati vodam p 1 janski, dne 22. julija 1889. (3_3) Popotovalen uradnik 4 se pod jako ugodnimi pogoji pri enem M prvi" 1 ilt avstrijskih zavarovalnih zavodov sprejme v službo. Ponudbe pošiljajo naj se pod znamko (3-2) A. K. vrednistvu „Slovenca". 0% ^