OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELIE
Volilna
udeležba
Sa vinjske doline^
Občina Polzela praznovala
str. 4
Leto I • številka 3 • cena 200 SIT • 27. oktober 1999
Osrednja tema:	Mladosti ni več - žar
Slab začetek, dober konec	in zanos ostajata
str. 8	str. 14
Izmenjava izkušenj, pogledov in načrtov
str. 10
Trgatev po savinjsko
str. 32
Se zgodovina res ponavlja?
Mnogi Savinjčani se še danes spomnijo, kako je gorela stara hmeljama v Žalcu. Požar, ki je v ponedeljek, 4. oktobra letos, uničil skladišče hmelja v Šempetru, bo prav gotovo podobno zaznamoval Savinjsko dolino in predvsem njeno hmeljarstvo. Takoj ko so ognjeni zublji zajeli tretjino letošnjega pridelka hmelja, pa so začele krožiti govorice, da je bil požar podtaknjen. Tudi za hmeljarno v Žalcu mnogi še danes trdijo, da je bil požig nameren, čeprav dokazov za to očitno ni bilo dovolj.
Po skoraj mesecu dni vzroki za požar v Šempetru še niso znani, kriminalisti pa to možnost zelo intenzivno raziskujejo. Požar v smeri skladišča hmelja je 4. oktobra ob 16.19 uri prvi opazil predsednik šempetrskega gasilskega društva, ki je to takoj sporočil regijskemu centru za obveščanje, ta pa po prioritetni listi gasilske enote GZ Žalec in GZ Prebold. Čeprav so gasilci zelo hitro prispeli na kraj požara, je bila takrat v ognju že vse stavba. Gasili so požar, poleg tega pa so morah varovati tudi sosednje stavbe, da se nanje ne bi razširili ognjeni zublji, ki so bili dolgo vidni daleč naokoli. Gašenje je potekalo prek tako imenovane verige iz vodnjaka in Struge ter iz gasilskih avtocistem, na pomoč z lestvijo pa so priskočili tudi gasilci iz Velenja. Pri gašenju je sodelovalo 173 gasilcev iz več kot 30 prostovoljnih gasilskih društev s 24 avtocistemami in več orodnimi vozili. Nekaj pred 19. uro je bilo končano gašenje požara prek verige, postopoma so nato gasilci zapuščali požarišče. Po 22.30 uri je na požarišču ostala požarna straža, ki je tudi naslednji dan nadzorovala požarišče, iz katerega se je kadilo še več dni.
Skladišče hmelja je v lasti Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju, ki naj bi ga v kratkem prodah na dražbi. V njem je bilo od 360 do 400 ton hmelja v lasti Perutnine Ptuj, nekaj malega pa naj bi bilo v njem tudi še hmelja, last Kmetijstva. V pritličju je bilo več traktorjev in druge mehanizacije. Objekt je razen betonske konstrukcije pogorel v celoti, materialna škoda pa je zelo velika.
Takoj ko so izvedeli za požar, so tja odšh predstavniki Perutnine, stečajni upravitelj in žalski župan. Direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je naslednji dan v sporočilu za javnost zapisal, da je novica o požaru njihove začasne delovne enote v Šempetru prišla kot strela z jasnega. V požaru je bil uničen ves posušeni hmelj, ki ga je imela Perutnina vskla-diščenega v Šempetru, sreča v nesreči pa je, da sta bik dve tretjini pridelka na drugih lokacijah. “Vseeno pa izguba dobre tretjine pridelka letošnje letine hmelja ni katastrofa le za Perutnino Ptuj, ampak za nacionalno gospodarstvo oziroma za kmetijstvo v celoti. Potem ko se je v reševanje letine letos vključilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter poskrbelo za to, da Slovenija ohrani kontinuiteto na svetovnem trgu zelenega
zlata, so ognjeni zublji uničih dobršen del truda in vložkov. Upoštevati moramo tudi posredno škodo, ki jo bo kljub recesiji na svetovnem trgu hmelja zaradi požara utrpela Slovenija,” je povedal Roman Glaser, ki je dan po požaru prav tako obiskal požarišče.
Perutnina je pridelala hmelj na tisoč hektarih hmeljišč, prav v začetku oktobra pa so začeh s prodajo oziroma s sklepanjem prvih prodajnih pogodb. Kot podjetje z vzpostavljenimi standardi kakovosti poslovanja v skladu z ISO 9001 je imela Perutnina v celoti zavarovane vse faze pridelave in skladiščenja hmelja. Samo pridelek v Šempetru je bil zavarovan za okoh I60 milijonov tolarjev. Ker je bilo skladišče varovano in zavarovano z vsemi standardi, Perutnina pričakuje, da bo po požaru dobila povrnjene vsaj neposredne stroške pridelave letošnje letine hmelja. Seveda pa morajo ustrezne službe pred tem ugotoviti dejanske vzroke uničujočega požara. Možnosti je več, kriminalisti pa zelo resno preiskujejo tudi možnost, da je bil požar podtaknjen.
K. R.
foto: T. T. (zgoraj) in D. N. (spodaj)
Mesec požarne varnosti in tedna otrok
Oktober je prav gotovo eden najlepših mesecev v letu. Ne le zaradi svojih barv, pač pa predvsem zaradi jesenskih sadov, ki jih kljub trudu človeka še vedno po svoje, z natančno odmerjeno roko dodeli narava. Tudi po Savinjski dolini smo imeli trgatve, ponekod so spet obujali stare običaje, ki so nekdaj pri skupnih opravilih zbrali vso vas. Kmetje so svoje najlepše pridelke prinesli na ocenjevanje za naj pridelke. Zakaj bi skrivali svoje sadove? Počasi se skupaj z naravo pripravljamo na zimo ...
Oktober je tudi mesec požarne varnosti in kot zna biti življenje cinično, so se morali savinjski gasilci prav v prvih oktobrskih dneh spopasti z enim največjih požarov v zadnjih letih. Kljub vsej tehniki in preventivnim ukrepom nas resničnost vedno znova preseneti, zato je še toliko bolj pomembno delo gasilcev v tem mesecu, ko dejavnost prostovoljnih gasilskih društev, opremo in ukrepe za preprečevanje požarov predstavljajo soobčanom in zlasti najmlajšim (posnetek je s Polzele).
Da smo vsi povezani v večen naravni krog, je le eno od spoznanj, na osnovi katerega so v vrtcih in šolah pripravili številne prireditve ob tednu otroka. Tudi tako naj bi prispevali k sožitju in medsebojnemu razumevanju generacij. Sicer pa starost sploh ni pomembna. Tam, kjer se ljudje razumejo, si pomagajo pri doseganju ciljev in iskreno povedo tisto, kar v resnici mislijo, tam se sadovi dela hitro množijo.
Branko ZOTTEL, s.p.
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel, in fak»: 715-484
PROIZVODNIA CISTERN ZA VINO
iz nerjaveče pločevine

Še priporočamo!
Gospodarsko poslopje kot likovna gàlerija
Na Govekovi domačiji v Kasazah pri Petrovčah je bilo v soboto odprtje zanimive in nevsakdanje razstave. Manja Vandle in Štefan Maflak sta
predstavila svoj likovni projekt, katerega cilj je, da slike in kipe poveže s specifičnim okoljem opuščenih gospodarskih poslopij. Zelo zanimiv projekt bomo predstavih v reportaži, ki bo objavljena v novembrski številki Utripa.
Id.: 718-285,715-140
Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT!
Nagrade: 3 kg, 2 kg hi kg kave Tropic
Nagrajenci
žrebanja:
1.	Justiko Sram, Zald 9, Gomilsko
2.	Frida Štorman, Podlog 5/a,
3.	Štefka Antioga, Ložnica 33/c, Žalec
Oktober 1999
Občina Žalec
t
Podžupani ocenili delo krajevnih skupnosti
v
Na osmi redni seji so svetniki občine Žalec potrdili nove cene programov v vrtcih
Svetniki občine Žalec so imeli osmo redno sejo zadnji četrtek v septembru, tokrat v dvorani zadružnega doma Petrovče. Na dnevnem redu so imeli 14 točk, najprej pa jih je kot gostitelj seje pozdravil predstavnik KS Petrovče Peter Kainz. Predstavil je delo v tej krajevni skupnosti in med drugim poudaril, da bo glavna naloga novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti Petrovče dokončanje gradnje kanalizacije in gradnja nove telovadnice. Brez pripomb so nato svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo po en predstavnik žalske policijske postaje, združenja šoferjev in avtomehanikov z območja žalske občine, vrtca, podjetja za vzdrževanje cest, avtošol, upravne enote Žalec, sodnika za prekrške in zavarovalnice Triglav ter dva predstavnika osnovnih šol, ki ju določi aktiv ravnateljev, in dva predstavnika občinskega sveta. Slednja sta po sklepu svetnikov Roman Toplak iz Kasaz in Alojz Rojnik iz Spodnjih Grušovelj.
Svetniki so na predlog sprejeli tudi sklep o ustanovitvi odbora za dvig varnostne kulture v občini Žalec in njegov poslovnik. Odbor bo obravnaval vzroke in aktivnosti za odpravo vseh pomembnejših varnostnih problemov v določeni lokalni skupnosti (droge, vlomi, tatvine, vandalizem, varnost v prometu, mladoletniška problematika, nasilje v šolah, varnost v soseskah in drugo). V odboru bodo predstavniki: žalske policijske postaje, centra za socialno delo, vrtcev, osnovnih šol, župnijskih uradov z • območja občine, zdravstvenega doma, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, društva prijateljev mladine, študentskega kluba Žalec, gasilskih društev z območja občine in predstavnik mestne skupnosti Žalec. Predstavnika občine sta Roman Virant iz Žalca in Terezija Jelen s
Ponikve. Predlog Andreja Šporina, naj bo v odboru tudi predstavnik tako imenovane neorganizirane mladine, ni bil dan na glasovanje. Odbor bo deloval na občinski ravni, odbori pa bodo organizirani tudi na ravni krajevnih skupnosti.
V zvezi s premoženjsko-pravnimi zadevami so svetniki sprejeli sklepe o nakupu zemljišča za potrebe podružnične šole Gotovlje, o nakupu stanovanjske hiše s pomožnimi objekti v Šempetru (Kramarjeva hiša), ki je povezan z gradnjo novega železniškega prehoda, ter o neodplačnem prenosu stanovanj na Stanovanjski sklad občine Celje. Občina je namreč dobila več stanovanj v Celju od Hmezad Kmetijstva Žalec, večinoma pa gre za starejša stanovanja z neprofitno najemnino, ki ne pokriva stroškov vzdrževanja.
Svetniki so nato v drugi obravnavi sprejeli odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Žalec ter odlok o odpravi naselja Dobrteša vas, njegovi združitvi z naseljem Šempeter in uvedbi enotnega uličnega naselja v novem naselju. V prvi in drugi obravnavi hkrati je bil sprejet predlog odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest, ki kategorizacijo usklajuje z mejami novih občin, v javno razpravo pa je bil dan predlog odloka o občinskih cestah. Prav tako po hitrem postopku so bile sprejete spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo in statuta zavoda, ki se nanašajo na doregistracijo zavoda. Kljub pomislekom nekaterih svetnikov so potrdili tudi višje cene programov predšolske vzgoje v vrtcih, ob tem pa je direktorica vrtcev občine Žalec Mara Mohorko svetnike seznanila z nekaterimi perečimi problemi, ki tarejo vrtce. Cene programov so se povišale za štiri odstotke, povišanje pa velja od 1. oktobra letos.
Ob koncu seje so podžupani poročali o delu krajevnih skupnosti. Ferdinand Haler je odgovoren za krajevne skupnosti Petrovče, Levec, Liboje in Galicijo. Precej kritičen je
bil do dogajanja v Levcu, kjer manjka predvsem strpnosti med krajani, v Libojah pa se svet sploh ni sestal, kljub več perečim problemom, na katere opozarjajo krajani. Nasprotno pa so se razmere in sodelovanje vodstva krajevne skupnosti s krajani v Galiciji precej izboljšale. Podžupan Janko Kos je na kratko opisal delo v krajevni skupnosti Vrbje, kjer so zelo aktivni in kjer so krajani kot prvi doslej sofinancirali gradnjo kanalizacije. Malo manj ugodno oceno je podžupan dal mestni skupnosti Žalec, saj bi lahko bilo njeno sodelovanje s krajani in društvi malo boljše. Je pa bilo tudi tu veliko narejenega, precej pa je še načrtov. Krajevna skupnost Ponikva se prav tako odlikuje po sodelovanju s krajani, ki za investicije prispevajo veliko prostovoljnega dela in sredstev. Podžupan Gregor Vovk Petrovski spremlja delo krajevnih skupnosti Šempeter, Griže in Gotovlje. Vse tri po njegovi oceni delujejo dobro, sveti pa so se tudi redno sestajali.
K. R.
Žalski svetniki jutri v Vrbju
9. redna seja občinskega sveta Občine Žalec bo jutri v Vrbju. Na njej bo predvidoma enajst točk dnevnega reda, kot običajno pa se bo seja začela s pozdravom predstavnika gostitelja - krajevne skupnosti Vrbje.
Svetniki bodo med drugim obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1999, prav tako v prvi in drugi obravnavi pa bosta predlog odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih za del območja občine Žalec z oznako PUP I in predlog odloka o spremembah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec.
K. R.
Teden vseživljenjskega učenja
Od 18. do 24 oktobra je potekal v Sloveniji teden vseživljenjskega učenja. UPI - ljudska univerza Žalec že peto leto sodeluje v tednu vseživl-jenskega učenja , letos pa je sodelovanje povezala še z občino, centrom za socialno delo, zvezo društev upokojencev in javnimi mediji. Namen vseh prireditev, ki so potekale v tem tednu je bil, da so udeleženci spoznali različne možnosti izobraževanja in možnosti učenja namenjenega vsem ljudem . Delavnica Englad, England, ki je potekala v prostorih Ljudske univerze v Žalcu pod vodstvom prof. Franje Centrih, je praktično predstavila vsem obiskovalcem središče za samostojno učenje za tuje jezike z multimedijskimi gradivi.
21. oktobra so v programu delavnice “Mizica pogrni se" tečajniki praktično oblikovali in dekorirah hladne prigrizke.
Na tiskovni konferenci ob tednu vseživljenjskega učenja, ki je bila v prostorih gasilskega doma Žalec so sodelovali direktor Upi-Ljudske univerze Žalec prof. Andrej Sotošek, direktorica Centra za socialno delo Irena Pražnikar, podžupan občine Žalec Ferdinand Haler in predsed-
nik univerze za tretje življenjsko obdobje Janez Meglič. Tiskovno konferenco je vodila strokovna sodelavka Upi Žalec Alja Roš.
Prof. Andrej Sotošek je v svojem govoru poudaril pomen izobraževanja v celem življenskem obdobju posameznika, ki temelji na stalnem
Z okrogle mize (od leve proti desni): moderatorka Alja Roš, Andrej Sotošek, Irena Pražnikar, Ferdinand Haler in Janez Meglič.
Denarja za celovito odpravo posledic poplav premalo
Županji in župani občin tako imenovane statistične regije, kamor sodi 27 občin širšega celjskega območja, so imeli konec septembra delovno srečanje v Žalcu. Temi, o katerih so govorili, sta bili poplavna varnost in problematika plazov ter predstavitev najbolj pogosto ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju občin. Na srečanje so bili med drugim poleg predstavnikov ministrstva za okolje in prostor povabljeni tudi poslanci, minister dr. Pavle Gantar pa je bil tokrat zadržan zaradi drugih obveznosti.
Župani so ponovno izpostavili probleme, ki izhajajo iz še vedno
neodpravljenih posledic dosedanjih vodnih ujm. Predstavniki Uprave RS za varstvo narave so med drugim povedali, da bi potrebovali za nujna interventna dela skoraj 12'milijard tolarjev, do septembra pa so dobili le približno enajst odstotkov teh sredstev. Denar so po strokovnih kriterijih razdelili po občinah. Župani so poudarili, da bi morala država sprejeti nacionalni program zagotavljanja poplavne varnosti za obdobje desetih let. Tako bi bilo v prihodnje zagotovljenega dovolj denarja za zagotavljanje poplavne varnosti in se ljudje ob vodotokih ne bi vsako jesen bah poplav. Prav tako država še vedno ni sprejela zakona o vodah.
Žalski župan Lojze Posedel je kot
gostitelj delovno srečanje županov in predstavnikov ministrstva za okolje in prostor oziroma uprave za varstvo narave ocenil kot zelo koristno, saj se je srečanja udeležilo tudi šest poslancev državnega zbora s predsednikom odbora za infrastrukturo, gospodom Jakobom Presečnikom. “Vsi prisotni so opozorili na velike probleme in nevarnosti, ki grozijo v primeru visokih voda. Predstavljene so bile tudi tehnične oziroma strokovne rešitve za odpravo nakopičenih problemov na vseh vodotokih. Odprava problemov je povezana izključno z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev v državnem proračunu.”	K. R.
Žalski svetniki bodo odločali o
rebalansu
Konec leta se približuje in to je običajno čas, ko občine sprejemajo rebalanse občinskih proračunov. Tudi žalski svetniki bodo na svoji deveti redni seji, ki bo jutri, razpravljali o predlogu rebalansa, ki ga bo predstavil župan Lojze Posedel.
Na vprašanje, zakaj je tudi v občini Žalec potreben rebalans proračuna, je Lojze Posedel za Utrip povedal: “Večina občin v jesenskem času sprejema rebalanse občinskih proračunov, saj se med letom pojavijo določene spremembe tako na strani prihodkov kot odhodkov. Z rebalansom letošnjega proračuna občine Žalec predvidevamo za 34.500.000,00 SIT manj prihodkov. Med predvidenimi viri, ki ne bodo realizirani v planirani višini, je največje odstopanje pri načrtovani prodaji premoženja, to je zemljišč in zgradb. Zaradi manjših prihodkov se poveča najem domačih kreditov kot
vir financiranja proračunskih odhodkov.
Na odhodkovni strani pa je potrebno z rebalansom uskladiti proračunske postavke s predvideno realizacijo do konca leta. Med letom so se pri nekaterih proračunskih porabnikih pojavile potrebe po izvedbi določenih nalog, ki jih v začetku leta ni bilo možno planirati. Takšne naloge se pojavljajo predvsem na področju okolja, prostora in komunalnih zadev: plazovi, obnova cest in potrebe občanov. Po odredbi o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in odhodkov se lahko med odhodke vključujejo le tisti odhodki, katerih plačilo zapade do 31- decembra tekočega leta, zato so nekatere proračunske postavke zmanjšane, saj se plačilo teh prenese v naslednje leto.”
Na katerih postavkah torej prihaja do največjih razlik med sprejetim proračunom in predlaganim rebal-
ansom? “Največje nominalno povečanje proračunskih odhodkov je na že omenjenem področju okolja, prostora in komunalnih zadev, za katerega se predlaga za 53.140.000,00 SIT več sredstev, kot je bilo predvideno na začetku leta. To povečanje sredstev bo ali pa je že bilo porabljeno za sanacijo plazov in investicijska dela v krajevnih skupnostih (obnova cest, kanalizacija...). Na povečanje odhodkov na tem področju vplivajo tudi republiška sredstva za odpravo posledic poplav.
Sicer pa so spremembe pri proračunskih postavkah tudi posledice dejstva, da je letošnji proračun občine Žalec nastajal v času razdelitve bivše občine Žalec na šest novih občin in ob kadrovskih spremembah v strokovnih službah. Za vse predlagane spremembe v rebalansu in njihovo izvedbo so obstajali objektivni razlogi.”
K. R.
Žalec lep in gostoljuben
Turistična zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za malo gospodarstvo in turizem tudi letos izvedla tradicionalno tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom Moja dežela, lepa in gostoljubna. Namen tekmovanja je izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe, urejanje in varovanje okolja ter uveljavitev Slovenije v svetu. Podelitev priznanj najbolj
urejenim krajem bo 11. novembra v Laškem, za tretje mesto v kategoriji srednjih mest pa bo priznanje prejel tudi Žalec.
Ocenjevalna komisija pri TZS je od junija do sredine oktobra, po predhodni selekciji na krajevni, občinski in regijski ravni, dvakrat pregledala 104 kraje. Med večjimi mesti je zmagalo Velenje pred Novo Gorico in Ljubljano, med srednjimi mesti pa Slovenske Konjice. Druga je Murska Sobota, tretje mesto pa si je prislužil Žalec. Med manjšimi mesti je zmagala Spodnja Idrija, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med
turističnimi kraji Laško, med izletniškimi kraji Mozirje, med hribovskimi kraji Katarina Topol in med drugim kraji Sora.
Letos Turistična zveza Spodnje Savinjske doline ni pripravila podobnega ocenjevanja na območju doline tako kot v preteklih letih, in sicer zaradi razdelitve na šest novih občin in njihovega medsebojnega usklajevanja. Priznanje TZS Žalcu oziroma njegova urejenost pa je prav gotovo tudi še posledica večletnega tekmovanja krajev v Spodnji Savinjski dolini. Priznanje je hkrati vspodbu-da, da bo TZSSD tekmovanje ponovno oživela, če ne v vseh, pa v zainteresiranih občinah. K. R.
izobraževanju skozi celo življenje. Opisal je tudi razvoj vseživljenjskega izobraževanja od začeta v zadnjih tridesetih letih pa do današnjih dni, to je na prelomu novega tisočletja. Poudaril je, da je ta program doživel pravi preporod v začetku devetdesetih let, ko je prišel pod okrilje mednarodne organizacije UNESC-o.
V svojem govoru, je opisal nadaljnje aktivnosti v prihodnjem letu v projektu vseživljenjskega učenja.
Direktorica Centra za socialno delo ga. Irena Pražnikar je v svojem govoru poudarila pomen vseživljenjskega učenja in povedala, da je to
projekt, ki koristi tako starejšim kot mlajšim s tem pa hkrati tudi vpliva na samo kulturo življenja.
Podžupan Ferdinand Haler se je najprej zahvalil kolektivu Upi-Ljudske univerze v Žalcu za podporo pri projektu vseživljenjskega učenja in pri ustanovitvi univerze za tretje življenjsko obdobje. Po njegovih besedah je izrednega pomena za ta projekt podpora župana občine Žalec Alojza Posedela, kot tudi celotnega občinskega sveta. Dejal je, da izobraževanje duhovno bogati človeka, skozi celoten njegov življenjski ciklus in tudi v starosti polepša
življenje, za to je to projekt, ki je pomemben za celotno občino Žalec.
Predsednik univerze za tretje življenjsko obdobje Janez Meglič, pa je na kratko predstavil aktivnosti in delovanje univerze in načrte za prihodnje obdobje.
Po uradne delu so obiskovalcem zaigrah učenci Glasbene šole Žalec.
Prireditelj tiskovne konference, to je Upi-Ljudska univerza Žalec, pa je vse udeležence na koncu pogostila z dobrotami, ki so nastale v delavnici “Mizica pogrni se” in tako praktično pokazala, kaj vse znajo udeleženci tedna vseživljenjskega učenja. P. G.
Občina Žalec
oktober 1999
Volilna udeležba precej nizka
Prejšnjo nedeljo, 17. oktobra, so v občini Žalec potekale volitve članov svetov krajevnih skupnosti. V desetih krajevnih skupnostih je bilo odprtih 32 volišč, pravico voliti pa je imelo 16.450 občank in občanov.
Na volišča je prišlo 31,95% vseh volilnih upravičencev, po krajevnih skupnostih pa je bila vohlna udeležba naslednja: MS Žalec - 20%, KS Vrbje - 29,26%, KS Ponikva -36,10%, KS Gotovlje - 31,45%, KS Šempeter - 37,94% (na vohšču št.
208 v Sp. Grušovljah je bila udeležba najvišja v občini - 91,92%), KS Galicija - 34,71%, KS Petrovče -35,23%, KS Levec - 64,38%, KS Liboje - 29,87% in KS Griže -39,63%.
POROČILO
O IZIDU VOLITEV ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI ŽALEC
Občinska vohlna komisija Žalec na podlagi zapisnikov o delu volilnih komisij krajevnih skupnosti pri ugotavljanju izida glasovanja za člane svetov KS na volitvah 17. oktobra 1999 ugotavlja, da so bili v občini Žalec v svete KS izvoljeni:
v svet KS Galicija
volilna enota št. 1
1.	Jože Kruleč, 22. 3- 1970, Galicija 43
2.	Tomaž Cokan, 25. 8.1964, Galicija 72 3- Emil Florjane, 10. 9-1962, Galicija 22 volilna enota št. 2
1. Alojz Podpečan, 9- 6.1956, Hramše 26 volilna enota št. 3
1.	Vladislav Majer, 23. 5. 1956, Pemovo 1
2.	Marjan Mohorič, 11.4. 1953, Galicija 33 volilna enota št. 4
1.	Martin Pemovšek, 21.10. 1957, Velika Pirešica 12/d
2.	Izidor Vinder, 5. 4. 196I, Velika Pirešica 24 volilna enota št. 5
1. Ivan Potočnik, 22. 6. 1959, Zavrh pri Galiciji 8 volilna enota št 6
1. Andrej Križan, 12. 8.1957, Železno 11
v svet KS Gotovlje
volilna enota št. 1
1.	Rajko Rožič, 7. 9- 1947, Gotovlje 48
2.	Frančišek Gojzdnik, 17. 10. 1932, Gotovlje 137
3.	Branko Florjančič, 15. 3- 1957, Gotovlje 193
4.	Fridlih Luskar, 18. 2.1943, Gotovlje 179/c
5.	Ivan Jošt, I9. 8. 1946, Gotovlje 31
6.	Leopold Škafar, 23.10. 1933, Podvin 3
7.	Marjan Novak, 29. 8.1959, Gotovlje 186/a
v svet KS Griže
volilna enota št. 1
1.	Karl Kolar, 21.7. 1936, Griže 33
2.	Božidar Tmovšek, 27. 4. 1962, Griže 51
volilna enota št. 2
1.	Stanislav Leskošek, 15. 5. 1952, Migojnice 72
2.	Franc Hriberšek, 15.12. 1938, Migojnice 13/a volilna enota št 3
1.	Milan Dobnik, 14. 8. 1945, Pongrac 5/d
2.	Ivan Krašovc, 1.1. 1948, Pongrac 53
3.	Štefan Vodeb, 11. 12. 1943, Pongrac 100/a volilna enota št. 4
1.	Drago Tomažič, 23. 9- 1963, Zabukovica 57
2.	Jurij Blatnik, 4. 2. I962, Zabukovica 129/c
v svet KS Levec
volilna enota št. 1
1.	Jožef Podmiljšak, 22. 2. 1946, Levec 54
2.	Dušan Lesjak, 17. 10. 1947, Levec 17/a
3.	Radovan Reja, 31.3. 1953, Levec 70
4.	Roman Lipovšek, 21.11.1956, Levec 44
5.	Viktor Drama, 14.1. 1936, Levec 30/a
6.	Miran Drolc, 6. 4. I960, Levec 18
7.	Karl Kosaber, 12. 5.1943, Levec 78
v svet KS Liboje
volilna enota št. 1
1.	Uroš Feldin, 13. 9.1961, Kasaze 103
2.	Jolanda Železnik, 9. 2. 1965, Kasaze IO6 volilna enota št 2
1.	Rajmund Kolšek, 9- 2. 1944, Kasaze 8
2.	Jurček Jager, 2. 7. 1957, Kasaze 76/a volilna enota št. 3
1.	Štefan Frece, 3- 3-1950, Liboje 70/a
2.	Marko Gabrovšek, 30. 5. 1948, Liboje 90/f
3.	Anton Ozir, 6. 8. 1945, Bmica 1/a
v svet KS Petrovče
volilna enota št 1
1.	Damjan Gril, 8. 8.1969, Arja vas 6/b
2.	Anton Verdnik, 7.12. 1946, Arja vas 20
volilna enota št. 2
1.	Bernard Jelen, 19. 6. 1971, Dobrišavas 5/a
2.	Franc Gaberšek, 7. 9- 1933, Dobriša vas 7/a volilna enota št 3
1. Ivan Vošnjak, 14. 1. 1950, Drešinja vas 58 volilna enota št, 4
1.	Peter Kainz, 7. 9-1946, Petrovče 101
2.	Jelka Ogrizek, 11.12. 1949, Petrovče 24
3.	Matjaž Goršek, 15. 8. 1963, Petrovče 232 volilna enota št. 5
1. Andrej Kramer, 11. 12. i960, Zaloška Gorica 7/a
v svet KS Ponikva
volilna enota št. 1
1. Danijel Jelen, 22. 4.1953, Podkraj 11/a '2. Anton Turinek, 7.12. 1946, Podkraj 9 volilna enota št. 2
1.	Ivan Jelen, 25. 11.1944, Ponikva 24/a
2.	Franc Dušak, 20. 10. 1948, Ponikva 20
3.	Jožef Ocvirk, 15. 3- 1937, Ponikva 42/a volilna enota št. 3
1.	Karel Borovnik, 24. 5. 1963, Studence 43/c
2.	Franc Kos, 30.11. 1931, Studence 41
3.	Slavko Drofelnik, 2. 2.1964, Studence 59
v svet KS Šempeter
volilna enota št. 1
1.	Irena Govc-Četina, 15. 9-1953, Dobrteša vas 27/c
2.	Miran Orožim, 25. 4. 1957, Dobrteša vas 30
3- Franc Privošnik, 22. 10. I960, Dobrteša vas 38
volilna enota št. 2
1. Ivan Godler, 22. 5.1953, Kale 8/a
volilna enota št. 3
1. Peter Škrabar, 8. 7. 1953, Podlog 50
volilna enota št. 4
1. Ivan Četina, 10. 1. 1948, Sp. Grušovlje 4/b volilna enota št. 5 1. Miran Kolenc, 23. 3- I960, Sp. Roje 2 volilna enota št. 6
1.	Anton Zvone Štorman, 16. 1. 1951, Šempeter 5/a
2.	Jožef Randl, 16. 3-1942, Šempeter 68/a
3.	Ignac Dvornik, 8. 6. 1944, Šempeter 91/e -volilna enota št. 7
1. Martin Vrbnjak, 3- H. 1946, Zalog 6 volilna enota št. 8
1. Matija Prungl, 20. 5. 1957, Zg. Grušovlje 34
v svet KS Vrbje
volilna enota št. 1
1.	Matjaž Zakonjšek, 29. 5. 1956, Vrbje 8
2.	Roman Vodovnik, 5. 9-1962, Vrbje 75/b
3.	Anton Holobar, 5. 9-1948, Vrbje 91
4.	Jože Hlade, 23. 6. 1948, Vrbje 87/d
5.	Janez Miklavžin, 30. 3- 1955, Vrbje 40
6.	Andrej Šepec, 24. 10. 1952, Vrbje 6
7.	Jožef Meh, 21.3. 1958, Vrbje 96
v svet MS Žalec
volilna enota št. 1
1.	Niko Zotel, 10. 9. I960, Savinjska c. 14
2.	Darja Pur, 17. 12. 1935, Oničeva 3 volilna enota št. 2
1.	Jože Kek, 9- 3- 1938, Tomšičeva 4
2.	Eran Sadnik, 24. 3- 1930, Gubčeva 8 volilna enota št. 3
1.	Peter Gominšek, 29. 8. 1957, H. Staneta 5
2.	Breda Šip, 24. 12. 1949, H. Staneta 7 volilna enota št. 4
1.	Janez Meglič, 18. 4. 1932, Partizanska 3
2.	Ervin Strahovnik, 1. 8.1934, Šprajčeva 4 volilna enota št. 5
1.	Iztok Božiček, 29- 8. 1946, Šlandrov trg 28
2.	Ivan Franc Korent, 26.11. 1944, Savinjska c. 25 volilna enota št. 6
1.	Bojan Zapušek, 17. 10.1954, Podvin 236
2.	Ferdinand Šorh, 21. 10.1963, Ložnica 31/a
Predsednik volilne komisije Občine Žalec Slavko Košenina
V Levcu so vodstvo krajevne skupnosti volili prvič.
		Jgg||. M	
Illj	B		
	■m	tllllillSl \	
	>1		^llPl u-	 -
	ilf		1 O ■■ J*
n			
.jji			» ff* J* ’ y ^ Efil
			
V KS Vrbje bodo praznovali
11. novembra v Vrbju praznujejo krajevni praznik, v spomin na ustanovitev te krajevne skupnosti.
Praznik bodo proslavili s slavnos-
tno sejo sveta KS, drugih večjih prireditev pa letos ne bo. Bodo pa prihodnje leto slovesno predah namenu največjo investicijo - gradnjo kanalizacije. V letošnjem lem je
sicer že dokončan primarni vod (zaradi gradnje le-te je vas dobila ime Razdrto pri Žalcu), gradijo pa se še individualni priključki.
K. R.
IZ DEJAVNOSTI ODDELKA ZA OKOLJE, PROSTOR IN KOMUNALNE
ZADEVE OBČINE ŽALEC
SANACIJA PLAZU NA CESTI NA JEDRT
Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve je v oktobru prejel projekt sanacije plazu na cesti na Jedri. Projekt predvideva utrditev drseče zemljine s sidranimi piloti. Gre za zahtevno sanacijo, saj je globina stabilne osnove med pet in pet in pol metri. Projekt je bil poslan tudi na revizijo na ministrstvo za okolje in prostor, ki pa zahteva določene popravke projekta. Pričakujemo, da bo projekt popravljen v tem mesecu in takoj nato izdano pozitivno revizijsko mnenje. Hkrati se vodi tudi postopek pridobitve dovoljenja za izvedbo del pri Upravni enoti Žalec.
Projekt sanacije plazu je zahteven tudi finančno. Po projektantskem predračunu je ocena vrednosti del 27 milijonov tolarjev. Pripravljen je bil tudi javni razpis za zbiranje ponudb za izvedbo del, na katerega so se prljavih štirje izvajalci.
Sicer dolgotrajen postopek, ki ga posebej težko razumejo prizadeti uporabniki ceste, je potrebno izpeljati skladno s predpisi do konca, kajti le tako lahko računamo na sofinanciranje sanacije s strani RS, ministrstva za okolje in prostor.
V občini Žalec pa smo v tekočem lem sanirali tudi več manjših plazov, ki so ogrožali objekte krajanov ah infrastrukturo. Skupna vrednost porabljenih sredstev je znašala 20 milijonov tolarjev, od večjih plazov pa naj omenimo plaz v Spodnjih Grižah, ki je odnesel del ceste in grozil, da bo prometno odrezal več stanovanjskih hiš.
PROTIPOPLAVNI UKREPI IN SANACIJA BREŽIN SAVINJE
Župan občine Žalec je sklical županje, župane in poslance v državnem zboru statistične regije ter odgovorne predstavnike ministrstva za okolje in prostor ter izvajalskih organizacij na pogovor v zvezi s
sanacijami struge Savinje oz. njenih brežin in protipoplavnimi ukrepi na ostalih vodotokih oz. pritokih Savinje. Čeprav se vsi zavedajo nujnosti posegov, je bilo ponovno ugotovljeno, da ne bo mogoče zagotoviti sredstev za izvedbo vseh najnujnejših ukrepov. Stanje je kritično predvsem zaradi uničenih nasipov ob Savinji.
Enak odgovor smo prejeti tudi od izpostave Celje, uprave za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor. V letošnjem lem so bila opravljena določena dela pri popravilu krajših odsekov posameznih vodotokov ter del sanacij ob cestah, ki jih je sofinancirala občina Žalec. Za celovite sanacije ni zagotovljenih sredstev, niti jih ni pričakovati v prihodnjem letu. Aktivnosti bodo potekale le tam, kjer bodo tudi lokalne skupnosti zagotovile sredstva za sofinanciranje. Zato bo nujno v proračunu občine Žalec za prihodnje leto zagotoviti sredstva za sofinanciranje ukrepov zaščite pred poplavami. Prvi načrt izvedbe nasipov ob Ložnici (zvišanja predvsem obstoječih poljskih poti) za Levec je že izdelan. Zato bo tudi novo nastala KS Levec morala uvrstiti v svoj plan sofinanciranje teh ukrepov in jim nameniti prednost pred ostalimi manj nujnimi deti. Enako velja tudi za ostale krajevne skupnosti, ki so bile prizadete v zadnjih poplavah.
Strah krajanov tako ob Savinji kot tudi Ložnici in drugih vodotokih je velik in se v bhžajočih jesenskih deževnih mesecih še povečuje. Žal pa ne moremo dati optimističnega odgovora. Potrebno bo zagotoviti predvsem lastna sredstva ter šele nato “prositi" državo za finančno pomoč. Ob tem pa bo dobrodošla mdi pomoč novega savinjskega poslanca v državnem zboru, g. Nikolaja Rožiča, ki je s problemom dobro seznanjen.
UREDITEV KRIŽANJ Z ŽELEZNIŠKO PROGO
Intenzivno potekajo aktivnosti pri
urejanju križanj železniške proge Celje - Velenje v naši občini. Tako smo v začetku oktobra predstavnikom Slovenskih železnic predali dokumentacijo, ki je osnova za načrtovanje zavarovanj prehodov z zapornicami in izdelavo povezovalnih cest pri prehodih, ki bodo ukinjeni. Pred kratkim pa so opravili za zagotovitev večje preglednosti na prehodu pri Štormanu (poljska pot proti Podlogu) in zavarovanje prehoda za pešce in kolesarje pri Novem Celju z ovirami, ki preprečujejo direkten dostop na progo.
V Šempetru, kjer so zahtevo po zavarovanju prehoda z zapornicami po tragični nesreči zahtevali tako člani občinskega sveta kot številni krajani, smo opravili kar precejšnje delo. Pridobljena so dovoljenja za izvedbo geodetske odmere, ki že poteka, prav tako pa je izdelan tehnični projekt križišča in povezovalnih cest za Podlog in Grušovlje. Projekt zajema tudi ureditev kanalizacije in njeno križanje z železnico, kar bo kasneje omogočalo priključitev Grušovelj na javno kanalizacijo. Investicija je po projektantskem predračunu ocenjena na 130 milijonov tolarjev.
Ta teden je bilo mdi končano krajšanje hmeljskih žičnic in njihova prevezava, tako da ni ovir za samo fizično izvedbo del. Se pa zapleta s pridobitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ker je potrebno predhodno pridobiti zemljišča oz. izjave o pravici razpolaganja z njimi (zapleti s soglasjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za poseg na zemljišča, zahteva denacionalizacijskih upravičencev po predhodni geodetski odmeri in sklenitvi predkupnih pogodb, zahteve po izvedbi denacionalizacije ipd.).
Člani občinskega sveta bodo morali v proračunu za leto 2000 izglasovati mdi sredstva za sofinanciranje del za ureditev omenjenega prehoda, predvsem za povezovalno cesto in kanalizacijo.
VODJA ODDELKA Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. kmet.
Oktober 1999
Občine
Občina Polzela praznovala
Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra. Ob prvem praznovanju so pripravili bogat program prireditev, ki je potekal več dni, zaključil pa se je na praznični dan. Začeli so s košarkarskim turnirjem zaselkov občine Polzela, teniškim turnirjem in sejmom kmečkih dobrot, nadaljevali pa z dnevom odprtih vrat KK Savinjski Hopsi ter slovesno sejo občinskega sveta.
Na slovesnosti, ki je bila v avli osnovne šole, so se poleg svetnikov zbrali številni gostje, med katerimi so bili tudi župani sosednjih občin in odlikovanci. Bogat kulturni program
na začetku seje so pripravili učenci osnovne šole. Med drugim je hčerka Neže Maurer, ki je polzelska rojakinja, Eva Škoflič Maurer odkrila materin doprsni kip. Slavnostni govornik je bil župan Ljubo Žnidar, ki je med drugim poudaril, da je mlada polzelska občina dobro začela s svojim delom, da so upravo organizirah skladno z njenim namenom in poudarili predvsem strokovnost zaposlenih, da delujejo krajevni odbori, ki zagotavljajo informiranost in dobro sodelovanje z zaselki. Povedal je tudi, da so v tem času asfaltirah več kilometrov cest, da nadaljujejo s širjenjem vodovodnega omrežja v Andražu in Ločici ter
gradnjo kanalizacije v Ločici in na Bregu. Pokrili so stroške obnove osnovne šole iz preteklega leta, prenavljajo občinsko stavbo, več načrtov pa je v fazi projektiranja. Kar šestkrat so se uspešno prijavah na razpise za dodehtev republiških sredstev.
Ob koncu seje so podelili priznanja. Najvišje, naziv častnega občana Občine Polzela, je bilo podeljeno pesnici, pisateljici in publicistki Neži Maurer. V njenem imenu ga je sprejela hčerka Eva Škoflič Maurer. Grb občine Polzela je prejel Stanko Novak, priznanja pa mag. Marinka Marovt, KK Savinjski Hopsi in PGD Andraž.
T.T.
Dobitniki občinskih priznanj: Stanko Novak, Eva Škoflič Maurer, Niko Kač (Savinjski Hopsi), mag. Marinka Marovt in Janez Dušič (PGD Andraž).
O grbu, zastavi in prazniku še
na eni seji
Na svoji 8. redni seji, ki je bila 30.septembra, so preboldski svetniki imeli na mizi kar 15 točk dnevnega reda. Na triurni seji so govorili o predlogu, da se občina Prebold včlani v Združenje slovenskih občin in mest, v stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije. Razpravljali so o premoženjskopravnih zadevah, o programu priprave proračuna za leto
2000.	Pregledali so realizacijo prihodkov in odhodkov letošnjega proračuna. Razpravljali so o predlogu sprememb in dopolnitvi odloka o grbu, zastavi in prazniku občine Prebold in še o predlogih raznih odlokov, ki jih bodo sprejeli na jutrišnji seji.
Glede članstva v Združenje slovenskih občin in mest so svetniki sprejeli sklep, da občina Prebold pridobi zaenkrat samo status opazovalca v tem združenju, pozneje pa se bo videlo, kako in kaj. Pri
premoženjskopravnih zadevah, ki so se nanašale na odprodajo funkcionalnega zemljišča pri hišni številki Trg 2 in odprodajo zemljišča Nad tovarno, so sklenili, da se prva pravna zadeva umakne z dnevnega reda in se odstopi odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami v ponovno obravnavo. V drugem primeru pravne zadeve Nad tovarno pa je bil sprejet sklep, da se zemljišče proda po ocenjeni vrednosti. Glede sprememb in dopolnitve odloka o grbu, zastavi in prazniku občine je podžupan Franc Rezar predlagal, da se sprejmeta namesto prvotnega odloka dva ločena. In sicer odlok o grbu in zastavi in odlok o občinskem prazniku. Prvega so nato sprejeh v predloženi obliki, odlok o prazniku pa se je dal v 15-dnevno obravnavo. Svetniki so nato sprejeh tudi program priprav proračuna za leto 2000. Polég tega so imenovah tri predstavnike v svet javnega zavoda OŠ Prebold in pred-
stavnika v projektni hm Zdrave šole. V slednjega so imenovah svetnico Anico Trivan, v svet javnega zavoda pa so potrdih Franca Škrabeta, Borisa Kupca in Janija Laznika. Poleg tega so svetniki na tej seji še razrešili starega in imenovah novega člana nadzornega odbora občine Prebold. To bo odslej Patrick Rogi, univ.dipl. ekonomist iz Latkove vasi.
O odlokih, ki so bili predloženi na tej seji, se bodo svetniki, kot' smo zapisah že v uvodu, odločali jutri, saj so jih dah v 15-dnevno javno obravnavo.
Sicer pa na tej seji tudi ni manjkalo vprašanj in pobud svetnikov. Govorih so o prometnih znakih, o javni razsvetljavi, o višini živih mej, o odvodnjavanju meteorne vode in tudi o vključitvi občine v kampanjo v boju proti nasilju nad ženskami ter otroki. Pri točki razno pa so svetniki presenetili župana, ki je ravno ta dan praznoval svoj rojstni dan.
D. N.
K	llKS ’ H 1	
		I’
		feJP- & C ■ ■- m
Občina Polzela in Turistično društvo Polzela sta v času praznovanja občinskega praznika pripravila sejem kmečkih dobrot z naslovom Dobrote s kmetij.
V središču Polzele so postavili kar precej stojnic, na katerih so kmetje številnim obiskovalcem ponujali domače dobrote. Tako ni manjkalo domačega kruha, potic in peciva, vina, kisa, žganja, suhomesnatih izdelkov in poljskih pridelkov. Svojo stojnico so imeli tudi gobarji, polzelski in andraški šolarji, čebelarji in drugi. Za veselo razpoloženje so poskrbeli domači godci in pevci iz Andraža, Babice iz Šmartnega ob Paki in drugi. Prvi sejem Dobrote s kmetij je dobro uspel in med obiskovalci je bilo pogosto slišati, da bi moral biti večkrat na leto.	T. T.
Ob prvem občinskem prazniku polzelske občine so se na družabnem srečanju v salonu gostilne Cizej zbrali najstarejši občan i, stari osemdeset in več let.
Na srečanju je zbranim najprej govorilpodžupan občine Stanko Novak, potem pa župan Ljubo Žnidar, ki je na kratko orisal pomen praznovanja. Občinski praznik vsako leto pomeni zaključek določenega obdobja, ob katerem se naredi obračun za nazaj in določijo načrti za naprej. V kulturnem programu je nastopil kvintet Lastovka, po kosilu pa so se udeleženci še kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetti.	T. T.
Vranski svetniki bodo imeli jutri 12. sejo
Svetniki Občine Vransko se bodo jutri, v četrtek, sestali na svoji 12. redni seji občinskega sveta Občine Vransko.
Po pregledu in potrditvi zapisnikov 11. redne ter 2. in 3. izredne seje bodo razpravljali o odloku o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve občinskih in lokalnih cest
Preboldski svetniki jutri o proračunu 2000
Svetniki občine Prebold bodo imeli jutri deveto redno sejo, na kateri bo predvidoma devet točk dnevnega reda. Med drugim bodo že opravili prvo obravnavo proračuna občine za leto 2000.
Poleg tega bodo v drugi obravnavi sprejemali predloge odlokov o občinskih cestah, o kategorizaciji občinskih cest, o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter odloka o merilih za sofinanciranje gradnje primarnih in sekundarnih vodovodov in kanalizacije.	K. R.
ter javnih poh, odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, odlok o načinu izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čišččnje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
Na svoji zadnji 8. seji, ki je bila 27. septembra, so svetniki občine Tabor razpravljali o najrazličnejših odlokih. 'Večino teh so dali v javno obravnavo, vendar najverjetneje o njih še ne bodo odločali na naslednji seji, saj želijo prej dobiti ustrezne informacije o delitveni bilanci. Ponovno se bodo zbrali na svoji seji okrog sredine prihodnjega meseca, ko bodo že govorili o predlogu proračuna za leto 2000.
Tako rekoč vsi odloki o ustanovitvah javnih zavodov glede II. osnovne šole Žalec, zdravstvenega doma Žalec, Upi-ljudske univerze Žalec, zavoda za turizem Spodnje Savinjske doline in o ustanovitvi glasbene šole Rista Savina Žalec so sedaj na čakanju. Po besedah županje so se enkrat
proračunu Občine Vransko za leto 1999- Sprejeh pa naj bi tudi sklep o pričetku postopka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v občini Vransko. Seveda pa bo župan, Franc Sušnik, podal na seji več aktualnih informacij.
T.T.
že prenaglili, zato želijo vse to temeljito proučih, predvsem pa videti, kakšen bo rezultat delitvene bilance. Med pomembnejšimi odločitvami te seje je tudi sklep o sofinanciranju investicij v lokalne in javne ceste. Sprejeh so dve tarifi, ena v višini 10 odstotkov zajema sofinanciranje daljših cestnih odsekov, druga pa 50 odstotkov. Pri slednji gre za kratke odseke, ki vodijo le do ene ah dveh hiš.
Tako kot že na nekaj sejah Uidi na tej ni prišlo do dokončne odločitve glede grba. Manjkalo pa ni raznih vprašanj in pobud. Med bolj razveseljivimi novicami te seje pa velja zlasti zapisah, da je Bergantov plaz dokončno saniran in da se v to domačijo zopet vrača normalno življenje.
V Taboru kmalu o proračunu
Po DOLINI
oktober 1999
Stanovanjska skupina
v
Senta v Petrovčah
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent je pred dnevi v. novem poslovno-stanovanjskem objektu v Petrovčah odprlo stanovanjsko skupino. Trisobno stanovanje je namenjeno štirim do petim osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju.
V Ljubljani pod okriljem Šenta že delujejo tri stanovanjske skupine, katerih namen je socialna in psihološka rehabilitacija oseb z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi stopnje prizadetosti ne morejo živeti sami, ki nimajo svojcev ali pa ti ne morejo ali nočejo skrbeti zanje. Stanovanjske skupine so namenjene tudi
preprečevanju ponovnih hospitalizacij v psihiatričnih bolnišnicah, saj lahko stanovalci krize prebrodijo ob pomoči strokovnih delavcev in podpori sostanovalcev. V Petrovčah bo zanje skrbela univ. dipl. socialna pedagoginja Petra Ž. Rošer, nameravajo pa zaposliti še delavca prek javnih del. Stanovanje v Petrovčah, ki bo pokrivalo potrebe širše celjske regije, je kupilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Šent pa ga ima v brezplačnem najemu. Stanovalci se prostovoljno odločajo za bivanje v takšni stanovanjski skupini, kjer nato ob pomoči strokovne delavke sami skrbijo zase, po svojih možnostih pa za bivanje plačajo določen prispevek. K. R.
Tama Pekel
Obnovljena gozdna in geološka učna pot
Ob odprtju obnovljene gozdne in geološke poti Pekel ter razglasitvi območja naravnega spomenika jame Pekel s Ponikvico so pred dnevi, Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Celje, Celjsko gozdarsko društvo, Občina Žalec in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, pripravili priložnostno slovesnost.
Zbranim je najprej govoril Stane Peterlin z ministrstva za okolje in prostor, nato pa Uroš Petrič iz
Zavoda za gozdove Slovenije - krajevna enota Žalec in Vlado Vrtačnik z Gozdne zadruge Vransko, ki je bil eden tistih, ki so pred petnajstimi leti osnovah to pot.
Gozdno in geološko učno pot okrog jame Pekel so uredili gozdarji Gozdnega gospodarstva Celje leta 1984. Pot je speljana kot krožna pot, ki se začne in konča pred vhodom v jamo Pekel. Dolga je 2400 metrov, vodi pa skozi gozdove in mimo kraških pojavov na Ponikvanski planoti. Ob 15-letnici delovanja so
gozdarji Območne enote Celje pot temeljito obnovili in jo opremili s štirinajstimi poučnimi tablami, ki tudi naključnim obiskovalcem predstavljajo marsikaj zanimivega o gozdu, živalskem svetu, kraških pojavih in odnosih v naravi. Sočasno z obnovo poti je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja postavil znamenja naravnih znamenitosti - jame Pekel in značilnih kraških pojavov s potokom Ponikvica. Jama Pekel je bila namreč z odlokom Občine Žalec razglašena za podzemeljski geomorfološko-hidrološki spomenik.
V kulturnem programu so sodelovali Savinjski rogisti, kvintet Po domače iz Velenja in učenci šempetrske osnovne šole.
T. T.
Slovesnost je bila predjamo Pekel
Univerza v Žalcu ustanovljena
doline nastopilo tudi KD Slap Mozirje.
Trobiš. Zadružni bal naj ostane prireditev, ki združi, sprošča in zabava.
Pripravili so tudi več zabavnih iger in podelili nagrade za naj kmetijske pridelke. Prvo nagrado za najtežjo bučo je dobil Milan Žolnir iz Vrbja, saj je tehtala kar 61 kg, zeljna glava, pridelek Jožeta Rojnika iz Zakla, je tehtala 6,70 kg, Franc Cukjati pa je s Polzele prinesel jedilno bučo, ki je merila kar 1,76 m, najtežjo krmno peso - po domače runkelj, pa je pridelal Karl Farčnik iz Prekope, tehtala pa je kar 6,70 kg, okrasno bučo - po domače cuk, v katerega gre nekaj manj kot 7 litrov tekočine, pa je prinesel Ivan Kuder iz Arje vasi.
T. T.
Nova streha
O tem ah ima kakšna zgradba dobrega ah slabega gospodarja veliko pove tudi streha. Vsak skrben gospodar namreč skrbi, da streha nikjer ne pušča saj ve, da tako puščanje lahko napravi veliko škode. Tega se dobro zavedajo tudi gasilci v Drešinji vasi. Svoj dom so se odločili prekriti prav v mesecu požarne varnosti, vsekakor pa mnogo prej preden bi streha začela puščati.
T. T.
Iskre tudi letos
V soboto je Grifon - kultumo-umetniško. društvo iz Šempetra skupaj s skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območno izpostavo Žalec pripravilo tradicionalno prireditev Iskre ustvarjalnosti. Na tokrat že četrti reviji, ki je namenjena predstavitvi ustvarjalnosti ljubiteljskih kulturnikov, je poleg kulturnih društev iz Spodnje Savinjske
Mednarodni dan starejših so v Žalcu proslavili tudi z ustanovnim zborom društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. Na njem so sprejeli statut društva in izvolili njegove organe. Ustanovitev univerze je v pismu pozdravil tudi minister brez listnice Janko Kušar.
Ustanovni zbor se je pričel z Zdravljico Planinskega pevskega zbora, zatem pa so zbrani, med katerimi sta bila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in poslanec Anton Delak, prisluhnih pismu ministra Janka Kušarja. V njem je minister izrazil zadovoljstvo, da se je žalska univerza pridružila 18 podobnim univerzam v Sloveniji, ki imajo približno osem tisoč slušateljev in 400 mentorjev, vključene pa so tudi v mednarodno zvezo Univerz za tretje življenjsko obdobje v Ulmu. Zatem je spregovoril predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev žalske univerze Janez Meglič. Med drugim je poudaril, da je pomen nenehnega izobraževanja velik tako za posameznika kot družbo in da so starejši lahko s svojimi izkušnjami še zelo koristni člani družbe. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje v Žalcu.
Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je med drugim omenil, da se vedno številčnejša generacija vse mlajših in bolj vitalnih upokojencev ne sme zadovoljiti le z izletom ah dvema na leto in novoletnim sprejemom. Izrazil je svoje prepričanje, da bo delo novega društva uspešno, ob tem pa člane univerze izzval s svojim prepričanjem, da bo na slovesnosti ob prvi obletnici ustanovitve gotovo prepeval mešani pevski zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Samo ustanovitev, sprejem statuta
Naj pridelki
odprl. Poudaril je, da je bal pomemben v tem trenutku Uidi zato, ker so časi vedno težji in si je treba vzeti v trenutkih, ko ni nujnega dela, čas za prijatelje, da se človek naužije jesenskih dobrot, da poskusi mošt, kostanj, da se sreča s prijatelji, ki so zadovoljni, da je v Petrovčah takšna blagovnica, kot je. Seveda je zbrane nagovoril tudi direktor KZ Petrovče Rudi Trobiš, ki se je zahvalil za zvestobo in naklonjenost zadrugi in poudaril, da so pred novim izzivom, nakupom Kmetijstva Žalec v stečaju. Dejal je, da bo to za njihovo kmetijsko zadrugo in vse druge v Savinjski dolini zahtevna in odgovorna naloga, hkrati pa zgodovinski dogodek za usodo savinjskega kmeta - hmeljarja.
Delovno predsedstvo: Pavlina Glušič (skrajno levo), Ferdinand Haler, Andi Goršek in Tonika Martinšek.
in izvolitev organov društva je vodilo delovno predsedstvo pod vodstvom Ferdinanda Halerja. Za člane programskega sveta so bili izvoljeni: Andi Goršek (predsednik), Irena Pražnikar (Center za socialno delo Žalec), Ferdinand Haler (predstavnik občine), Zdenka Ferlež (Dom Nine Pokom), Andrej Sotošek (Ljudska univerza), mag. Franjo Vehkanje (JZ zdravstveni dom Žalec) in Marjan Rojnik (kot predstavnik univerze za tretje življenjsko obdob-
je). Člani upravnega odbora so: Janez Meglič (predsednik), Pavhna Glušič (podpredsednica), Andi Goršek, Cirila Haler, Jože Jančič, Emilija Pešec in Marija Masnec. V nadzornem odboru so: Martin Pevec, Ivan Šuler in Ivan Jelen, v častnem razsodišču pa Lela Podgornik, Feliks Srebot in Marijan Turičnik.
V kulturnem programu so poleg planinskega zbora nastopili tudi učenci osnovne in glasbene šole Žalec ter Ubrane strune iz Griž.
K. R., foto: T. T.
UNIVERZA
ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
razpisuje pričetek delovanja krožkov:
-	računalništvo
- animator Andi Goršek
-	nemški jezik
- animator Jože Jančič
-	angleški jezik
-	animatorka Cirila Haler
- govorjena in pisana slovenska beseda
-	animatoka Emilija Pešec
- pozitivna vizualna komunikacija -vpliv barv na počutje človeka v prostorih in naravi - animatorka Marija Masnec.
Krožki bodo pričeli z delom (nekateri so se že pričeli!) ob zadostnem številu prijavljenih in v dogovoru z mentorji.
Kandidati boste pisno ali telefonsko obveščeni o času in kraju krožka.
PRIJAVITE SE NEPOSREDNO ANIMATORJEM ALI NA SEDEŽU DRUŠTVA V ŽALCU, Ul. Savinjske čete 4.
Uspel prvi zadružni bal
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče in Mesarstvo Čas sta pred blagovnico Bala v Petrovčah pripravila prvi Zadružni bal, ki je potekal vso dopoldne.
Zbrane je najprej pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je bal tudi
“Mislim, da smo našim dedom in očetom dolžni, da združimo moči vsi Savinjčani in da se je potrebno dogovoriti za skupni cilj, s polno mero optimizma in zagnanosti, kajti hmeljarstvo mora ostati paradni konj Savinjskega in slovenskega hmeljarstva," je zaključil govor Rudi
Oktober 1999
PO DOLINI
Cesta prijateljstva in sodelovanja
“Za belo cesto so včasih rekli, da odnaša ljudi v svet. Ampak ni bila cesta kriva, temveč pogoji in takratni standard življenja, ki je mlade primoral, da so odhajali v svet služit kruh zase in za svoje družine ... Danes gradimo črne ceste, pa ne zato, da bi bile to ceste smrti, čeprav žal tudi so, ampak da bi zamenjale bele, prašne, makadamske. Da bi še bolj povezale kraje in ljudi in zlasti tiste v hribih obdržale na njihovih domovih ... Tudi današnja slovesnost ob odprtju te ceste je pomemben kamenček prizadevanj naše družbe za ohranitev domačij v višjih predelih naše lepe Slovenije.” Tako nekako je razpredal svoje misli Ivan Kuder ob odprtju novega asfaltnega odseka na cesti
Šuster - Ožir - Jazbinšek, ki vodi iz Bezovnika proti Homu.
Nekdanja Slavkotova cesta poteka po meji dveh občin, preboldske in žalske. Zaradi tega se samo po sebi ponuja ime cesta prijateljstva in sodelovanja. Da cesta res združuje obe občini, se je pokazalo tudi ob njenem odprtju, saj sta se je udeležila oba župana, preboldski Vinko Debelak in žalski Lojze Posedel. Udeležil se jo je Uidi bivši župan nekdanje skupne občine Žalec Milan Dobnik, saj se je polovica tega cestnega odseka asfaltirala še v času njegovega mandata. Vsem trem so ob tej priložnosti izročili posebna spominska darila.
Sicer pa se je slovesnost pričela z omenjenim govorom Ivana Kudra, ki je zbranim spregovoril v imenu odbora za gradnjo ceste. V nadaljevanju
sta spregovorila še oba župana, ki sta poudarila pomen sodelovanja med občinami in pomen te ceste, ki naj bo res cesta prijateljstva, sožitja in sodelovanja. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci Savinjskega okteta- ter mladi domačinki Ines Jazbinšek in Lucija Zagajšek, je cesto blagoslovil griški župnik Jože Planinc. Nato je predsednik režijskega odbora tega cestnega odseka Karli Ožir s prerezom traku cesto uradno odprl.
Večina udeležencev slovesnosti na čelu z obema županoma se je po neuradnem delu, ki je bil v znamenju kulinaričnih dobrot in pijač, podala po novi asfaltiram cesti vse do njenega konca in nato proti Homu, kjer je bila še ena slovesnost.
D. Naraglav
S prerezom traku sta nov cestni odsek odprla domačin in svetnik občine Prebold Drago lobnikar in podžupan preboldske občine Franci Rezar.
Nov kilometer asfalta v Marija Reki
Nedelja, lO.oktobra, je bila kot nalašč za hojo in izlete v hribe. Sončni žarki so jesensko greli, nadvse prijetno in toplo pa je bilo to nedeljo tudi Marijarečanom in mnogim drugim, ki so se udeležili odprtja novega asfaltiranega cestnega odseka, ki je dokončno z asfaltno prevleko povezal Malo Reko in Marijo Reko.
Pred dobrimi tremi desetletji so se začele prve akcije povezav višinskih domačij z dolino. Tudi na hribovitem območju Marije Reke so v vseh teh letih povezah s cestami vse domačije. S tem se je zaustavilo izseljevanje v dolino. Nekatere opuščene domačije so znova zaživele, obstoječe pa so se okrepile in zadihale lepše življenje. Večina hiš ima sedaj telefonsko povezavo s svetom, zgradili so veliko rezervoarjev za kakovostno pitno vodo, nekdanje makadamske ceste pa asfaltirajo. V minulih letih so
položili že veliko metrov asfalta, s 1.100 metri, ki so jih slovesno odprli za vožnjo prvo oktobrsko nedeljo, pa so povezah že prej asfaltirani cesti. Sedaj se je mogoče do planinskega doma oziroma marijareške cerkve pripeljati iz dveh smeri.
Ob odprtju ceste so nastopili Marijareški ljudski pevci#s citrarko Cito Galič. Zbrane je nato pozdravil Andrej Zagožen, predsednik vaškega sveta Marija Reka. Za njim je spregovoril Drago Lobnikar, ki je pripovedoval o zgodovini povezav hribovskih kmetij z dohno. Zahvalil se je vsem, ki so vsak po svoje pomagali, da je njemu in vsem prebivalcem teh krajev sedaj dohna mnogo bhžje, kot je bila še pred desetimi, dvajsetimi leti. O pomenu te pridobitve, ki je še en kamenček pri zmanjševanju demografsko ogroženega območja, je nato spregovoril še podžupan občine Prebold Franci Rezar. Cesto je nato blagoslovil pre-
boldski župnik Franc Serec, s prerezom traku pa sta jo odprla domačin in svetnik občine Prebold Drago Lobnikar in podžupan Franci Rezar. Vrednost celotne investicije je dobrih 7,5 milijonov tolarjev. Krajani so zbrali 770.000 tolarjev, 50.000 je prispevala Gozdarska zadruga Vransko, ostalo pa občina Prebold. V to pa ni všteto prostovoljno delo domačinov, ki je vedno na zavidljivi ravni.
Kot je običajno v Marija Reki, se je slovesnost ob odprtju ceste nadaljevala s pravo pojedino. Za kakšnih 30 metrov dolgo mizo je sedelo vsaj sto gostov in domačinov, ki so tudi s tem pokazali pomen te nove pridobitve. Z gostoljubnostjo in petjem pa so domačini znova potrdih svoj slogan Pod Reško planino veselo živimo, ki so ga izbrali za ime svoje vsakoletne kultumo-zabavne prireditve.
D. Naraglav
Prva dela za nov železniški prehod
V Šempetru so se začela prva dela, povezana z gradnjo novega železniškega prehoda za cesti proti Podlogu in Grušovljam. Namesto sedanjih dveh prehodov bo zgrajen samo en železniški prehod, na severni strani železnice pa bo na novo zgrajena povezovalna cesta.
Zato so že skrajšali hmeljske žičnice na trasi, kjer bo nova cesta.
Kot smo že poročali, je bila v zvezi z ureditvijo vseh železniških prehodov na območju občine Žalec ustanovljena komisija. Ogledala si je vseh 19 križanj cest z železniškimi tiri. Kot je na zadnji seji žalskega
občinskega sveta povedal vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Aleksander Žolnir, naj bi se po predlogu komisije pet prehodov uredilo z avtomatskimi zapornicami, nekateri naj bi se ukinili ah pa povezah z drugimi, že urejenimi prehodi.
K. R., foto: T. T.

Krajšanje žičnic za povezovalno cesto
Konec s poplavami v Spodnjih Grušovljah
V Spodnjih Grušovljah pri Šempetru že nekaj časa rešujejo problem, ki zadeva celotno vas. Preglavice jim povzročajo meteorne vode, ki privrejo na površje ob vsakokratnem dolgotrajnejšem deževju ali močnejših nalivih. Jarek, namenjen odtoku teh vod, je zarasla trava in zasulo blato. Kanali, ki so speljani pod cestami in dovozi na dvorišča, pa so bili popolnoma zamašeni. Tako se je v teh ostankih kanalizacije nabirala voda in se razlivala po zelenicah in nekaterih kmečkih dvoriščih, ki se nahajajo v bližini tega kanala. Ob sušnih obdobjih pa se je tu ponekod nabirala tudi gnojnica in zaradi tega se je po vasi širil neprijeten vonj.
Danes je drugače. Tri tedne so potrebovah, da so ta prek 620 metrov dolg kanal popravili, tako da je spet uporaben. Pobudnik in nadzornik tega projekta je bil predsednik vaške skupnosti Ivan Četina. Po izdelanem predračunu so za finančno podporo zaprosili tudi krajevno skupnost Šempeter, ki je prispevala denar za nakup materialnih sredstev, medtem ko so stroške izvajalca del plačah vaščani. Krajevna skupnost je prispevala 1.050.000 SIT. S tem denarjem so kupih betonska korita in cevi. 950.000 SIT gotovine so zbrali krajani sami ter
opravili prek 220 delovnih ur. V to so všteti ročna fizična dela ter prevozi s traktorji in prikolicami. Če ovrednotimo še te delovne ure, dobimo več kot 700.000 SIT stroškov dela. 100.000 SIT pa je prispeval tudi oddelek za okolje in prostor občine Žalec. Tako je znesek celotne investicije znašal slabe 3 mihjone tolarjev. Vsa zahvala velja KS Šempeter, ki je pokrila celotne materialne stroške, čeprav je bil znesek na predračunu mnogo nižji. Do dodatnih stroškov je prišlo zaradi problemov pri niveli-ranju padca kanala in prestavljanju ostale že napeljane infrastrukture.
Dela so za letos končali, v naslednjem letu pa bo potrebno tisto stran kanala, ki poteka ob cesti, obložiti s kamenjem in zabetonirati, da ne bi prišlo do uničevanja bankine.
Z izvedbo tega projekta je lepši tudi videz vasi. Krajam so s tem pokazali dobro voljo za sodelovanje. Ob izvajanju del pa je prišlo med določenimi krajani tudi do nesoglasij, ker si nekateri ta kanal lastijo. Le-ti bi se morah bolj zavedati, da pomeni ureditev kanala reševanje problematike celotne vasi in ne problem posameznika ter da je bivanje v lepo urejeni vasi lahko vsakomur v čast in ponos. Le s složnostjo med krajani bo kraj živel, kot si lahko vsakdo želi. Kljub temu da je krajane težko pripraviti k sodelovanju v skupnem projektu, se je v zadnjem času uredilo kar nekaj problemov in si tisti, ki so v vso stvar vložili največ truda, žehjo, da bi bila to iztočnica tudi za nadaljnje sodelovanje.
Vas nima nobenega skupnega prostora, v katerem bi predstavniki vaške skupnosti lahko imeh sestanke. Tudi volitve se opravljajo v zelo slabih razmerah, zato si žehjo zgraditi stavbo, v kateri bi lahko opravljah te in podobne naloge.
R.O.
Po DOLINI
oktober 1999

Z vaje Podvin '99
Vaja Podvin '99
Med številnimi aktivnostmi v mesecu požarne varnosti sta Občinsko poveljstvo Polzela in Gasilska zveza Žalec pripravila gasilsko taktično vajo Podvin '99-Več o namenu vaje je povedal vodja vaje Lado Košec, ki je dejal, da so z njo preverili operativno sposobnost prostovoljnih in industrijskih
gasilskih enot na območju občine Polzela. Zamislili so si, da se je pod Vimperkom v Podvinu vnela trava, zraven pa je manjša zidanica, na katero bi se požar lahko razširil. Vaja je potekala tako, da so se po znaku sirene aktivirale vse gasilske enote. Vozila so napotili k potoku Struga, tako da se je vzpostavila veriga do
samega požara v dolžim 450 metrov in 60 metrov višinske razlike. Ostala vozila z vodo so se vključila v gašenje požara. Menijo, da je bila vaja uspešna. Ker je precej mladih gasilcev, je bilo tudi nekaj napak, ki jih morajo odpraviti, kar pa je bil namen vaje. Vajo sta si ogledala tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in Franci Naraks, ki sta pohvalila operativno sposobnost vseh petih enot, sodelujočih na vaji.	T. T.
Gasilke so imele srečanje na Gomilskem
Ob mesecu požarne varnosti je bilo v dvorani Doma krajanov Gomilsko srečanje gasilk, članic Gasilske zveze Žalec, ki jih je skupaj 580. Srečanje so organizirah PGD Gomilsko, kulturno društvo in krajevna skupnost Gomilsko.
O delu komisije za članice pri gasilski zvezi Žalec je spregovorila
predsednica te komisije Silva Štefančič. Poudarila je, da so mdi letos vso skrb namenjali izobraževanju in preventivi, gasilke pa so sodelovale mdi na tekmovanjih, kjer so dosegle lepe uspehe. Najuspešnejši sta bili desetini iz Braslovč in Grajske vasi, ki sta na regijskem tekmovanju zasedb prvi
mesti.
Na srečanju so gasilkam spregovorili mdi predsednik in poveljnik GZ Žalec Franci Skok in Franci Naraks ter žalski župan Lojze Posedel, ki se je od povabljenih srečanja udeležil kot edini župan.
T. T.
Resničen požar namesto osrednje vaje
Mesec požarne varnosti je Gasilska zveza Žalec pričela s posvetom predsednikov, poveljnikov in tajnikov prostovoljnih gasilskih društev, včlanjenih v to zvezo. Na začetku posveta so predstavili aktivnosti zveze in posameznih občinskih poveljstev ob mesecu požarne varnosti, ocenili so organiziranost gasilstva v novonastalih občinah in se seznanili z informacijami v zvezi z operativnimi in alarmnimi načrti, novostmi v sistemu ŽARE ter kategorizacijo društev v novonastalih občinah. Operativne in alarmne načrte morajo društva pripraviti najkasneje do konca tega leta, potrditi pa jih morajo župani, tako kot tudi novo kategorizacijo gasilskih društev v vsaki občini, ki mora biti po zakonskem roku za vsako občino sprejeta do 14. novembra
Aktivnosti v mesecu požarne varnosti so predstavih predsednik zveze Franci Skok, predsedniki
komisij za mlade, žene in veterane ter poveljnik Franc Naraks. Gasilke so imele srečanje na Gomilskem 15. oktobra, mladina pa se je to soboto srečala na Homu, kjer je bil orientacijski pohod. Datum srečanja veteranov v začetku oktobra še ni bil znan, vsi predsedniki komisij pa so povedali, da je načrtovanje srečanj zaradi spremenjenega načina financiranja precej tvegano. Zveza namreč v svojem proračunu denarja za srečanja letos nima, komisije pa se morajo zanesti na denar, ki ga za udeležbo na srečanju ob prijavi plačajo gasilci oziroma društva. Kljub tem težavam so na posvetu po krajši razpravi sklenili, da zaenkrat ostane tak način financiranja srečanj, poudarili pa so, da se morajo gasilska društva zavedati pomena teh srečanj. Prav gotovo tudi zaradi načina financiranja letos na primer ni bilo letovanja za mlade gasilce.
Poveljnik Franc Naraks je povedal, da bodo ob mesecu požarne varnosti gasilska društva pripravila dneve odprtih vrat svojih domov, v okviru
občinskih poveljstev so opravili inšpekcijske preglede, pripravili operativna usposabljanja (med njimi tečaj za strojnike), vključili pa so se tudi v preventivno akcijo, ki poteka na državni ravni pod geslom Gasilski aparat v vsako vozilo. Nekatera društva so organizirala tudi gasilske vaje. Osrednje vaje gasilske zveze Žalec pa letos niso organizirah, saj so morah gasilci prav v začetku oktobra gasiti enega največjih požarov v dolini v zadnjih letih, to je požar skladišča hmelja v Šempetru. Mesecu požarne varnosti pa bo posvečena tudi problemska konferenca, na kateri bodo delovanje zveze podrobneje predstavih vsem županom.
Na posvetu so spregovorili Uidi o organiziranosti gasilstva v novih občinah. Društva večinoma nimajo težav z vodstvi občin, v razpravi pa je bilo med drugim poudarjeno, da bi moralo biti v prihodnje informiranje med gasilskimi društvi, občinskimi poveljstvi in gasilsko zvezo še boljše.
K. R.
Delovno prvo leto
Gasilska zveza Prebold je imela ustanovni zbor 19. marca letos. Vanjo je vključenih 7 teritorialnih prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko, ki ima že 126-letno tradicijo, to pomeni približno tisoč gasilcev, od pionirskih do veteranskih vrst. V oktobru je zveza prvič pripravila aktivnosti ob mesecu požarne varnosti.
Gasilska zveza Prebold je sicer v začetku leta imela največ opravka z oblikovanjem predsedstva, poveljstva in komisij zveze. Izvedla je občinsko tekmovanje pionirjev in mladine (sodelovalo je 15 ekip), članov in članic (15) in veteranov (5 ekip). Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 10 mladinskih, 10 članskih in 3 veteranske ekipe. Zveza je pripravila dan gasilca v Preboldu z razvitjem svojega prapora. PGD Groblja je v tem letu pridobila visokotlačno črpalko. PGD Latkova vas je dobilo nov društven prapor, organziralo pa je tudi tekmovanje za memorial Draga Gajška. PGD Matke je izvedlo tekmovanje veteranov, ki je bilo nekakšno neuradno tekmovanje-aa pokal veteranov Slovenije, saj je sodelovalo 30 ekip. Za naslednje leto bodo kandidirah za eno tekmo za pokal veteranov Slovenije. V Matkah so pripravili tudi tekmovanje za memorial Boruta Lebra. Ta čas se v Šeščah
intenzivno pripravljajo za nakup novega orodnega vozila.
Ob mesecu požarne varnosti pa je Gasilska zveza Prebold v soboto pri graščini Prebold pripravila osrednjo vajo, s katero so preizkusih usposobljenost operativnih enot in sistem radijskih zvez. V nedeljo dopoldne so prostovoljna gasilska društva odprla vrata gasilskih domov in občanom predstavila svojo dejavnost in opremo, v Šeščah pa je bilo srečanje mladih gasilk in gasilcev. Včeraj so svojo dejavnost predstavih otrokom v preboldskem vrtcu in šoh, tradicionalna vaja treh vasi pa
bo to soboto. Pripravljajo tudi okroglo mizo na temo požarne varnosti.
Ob tem skrbijo tudi za izobraževanje in usposabljanje -štirje poveljniki PGD so bik na izobraževanju na Igu, pripravljajo tečaj za strojnike in tečaj za naziv gasilec, nekaj članov se bo udeležilo specialnega tečaja za dihalne aparate. V zaključni fazi priprave so operativni načrti in kategorizacija društev, ki jih potrdi župan, počasi pa se že pripravljajo tudi na občne zbore.
K. R., foto: T. T.
Osrednja vaja GZ Prebold je bila v soboto pri graščini v Preboldu,
Društvo upokojenih pedagoških delavcev
Na začetku lanskega leta so v Ljubljani ustanovili Društvo upokojenih pedagoških delavcev (DUPD) Slovenije in za predsednico izvolili upokojeno pedagoginjo gospo prof. Angelco Kunstelj. Na njeno pobudo so v občinah na območju regij že organizirali sekcije: Ljubljana, Kočevje, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Žalec. Slednja se imenuje Sekcija Savinjska dolina - Žalec. Člani te se sestajamo mesečno, in sicer vsako prvo sredo v mesecu. V DUPD Slovenije je vpisanih 150 članov in se večkrat letno srečajo tudi na skupnih ogledih naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije.
Sredi septembra (15. 9 ) se je zbralo v Šempetru v Savinjski dolini nad 80 članov tega društva Pripeljati so se z avtobusom, s kombiji in z osebnimi avtomobili. Največ jih je bilo s Ptuja. Organizacijo in program srečanja je usklajevala Sekcija Savinjska dohna Žalec. Učenci
osnovne šole Šempeter so pod vodstvom ravnateljice Ivice Čretnik lepo pripraviti dvorano v Hmeljarskem domu ter zbrane pozdravih z glasbeno točko. Predsednica RO DUPD-S, gospa Angelca Kunstelj, je v nagovoru omenila namen srečanja ter s spodbudno besedo povabila vse k nadaljnjemu delu in izvajanju programa ter medsebojnemu sodelovanju. Dobrodošlico, lep dan, dobro počutje med Savinjčani je zaželela predsednica sekcije gospa Rozka Kobale ter opozorila na ogleda vredne zanimivosti Savinjske dohne. Sledila je zakuska in k bogatim narezkom so kolegice Savinjčanke dodale še svoje domače pecivo. Nato so slediti ogledi zanimivosti občine Žalec: antični park v Šempetru, Hmeljarski muzej, skladišče hmelja v stolpnici Žalec. S ploščadi smo uživati ob lepem pogledu na mesto in okohco Žalca. Razvoj dohne od davnih dni do danes je udeležencem predstavila gospa Anči Skok.
Pot nas je vodila tudi v Zgornjo Savinjsko dotino; ogledati smo si
Mozirski gaj, v bližini razstavo slik slikarke Milice Zupan, baročno cerkev sv. Frančiška v Radmirju z zakladnico mašnih plaščev iz časov Marije Terezije. Gospodu župniku za vodenje po sakralnem objektu in prijetno razlago lepa hvala.
Nazadnje je bil možen še ogled Gornjega Grada s katedralo in
Vsem sponzorjem: Savinjka -trgovina (Žalec), Žana - trgovina (Žalec), RR - trgovina (Žalec) in Mesnine Celje - Žalec, Mestna skupnost, Občina, Turistična zveza Slovenije, -1. Osnovna šola, Občinska matična knjižnica, Hmezad Export-import (Žalec), Antični park (Šempeter), ki so kakorkoli pripomogli k pogostitvi, tiskovnemu in slikovnemu gradivu o Savinjski dolini in ogledom zanimivosti občine Žalec, lepa hvala.
manjših muzejev z bogatimi eksponati - vodjema hvala za razlago. V gostišču Pri Jožku je bilo kosilo in zaključek enodnevnega srečanja članov. Dan je bil lep, sončen, razpoloženje udeležencev pa temu primemo.
Vse upokojene pedagoge vabimo v našo družbo!
DUPD Slovenije Sekcija Savinjska dolina - Žalec
Srečanje je bilo zelo prijetno. (Foto: T. T. )
oktober 1999
Osrednje teme
Letošnta turistična bera
Slab začetek - dober konec
Zadovoljni tudi v spodnjesavinjskih turističnih agencijah
je bila v primerjavi s prejšnjimi izred-
Letošnja turistična sezona se končuje. Povsem pa sé bo po božičnih in novoletnih praznikih, ki bodo zaradi prehoda v magično leto 2000’ lahko še izboljšali rezultat. Glede na podatke, ki so na razpolago, je Slovenija lani gostila nekaj manj kot 1,8 milijona turistov, ki so ustvarili 6,3 milijona nočitev. Te številke pomenijo, da smo se lani po številu gostov vrnili na raven iz leta 1970. Medtem ko je število turistov v Evropi in po svetu naraslo, ostaja Slovenija še vedno na ravni izpred četrt stoletja. Spodbudno pa je to, da nas primerjava glede na prihodek na prebivalca (558 ameriških dolarjev) postavlja v sam svetovni vrh. To dejstvo pa je v prid želji, da postane turizem paradni konj našega gospodarstva. Ob tem je prav tako nesporno dejstvo, da sedaj že nekaj let domači turisti rešujejo sezono in da vsak tretji Slovenec pripomore k boljšemu turističnemu rezultatu. In kot je dejal državni sekretar za turizem Tomaž Zajc, bo prav po zaslugi domačih gostov tudi letošnja sezona uspešna. Kot vemo, se je začela zelo spodbudno, zaradi izbruha kosovske krize je že kazalo na katastrofo. V drugi polovici julija je bilo že precej boljše, avgust, september in oktober pa bodo celo boljši kot lansko leto. O takšnih rezultatih poročajo tudi spodnjesavin-jske turistične agencije, ki smo jih minule dni obiskali in jih povprašali, kakšna je bila za njih bila letošnja sezona, kam so popeljali svoje goste in kakšni so njihovi programi za božično-novoletne praznike.
Najprej smo obiskali TA Happy Holidays. Direktor Branko Korber nam je povedal: “Letošnja sezona
no dobra. Ob tem je treba reči, da so se aranžmaji potovanj precej spremenili. Gosti iščejo cenejše, ugodnejše variante. Za potovanja v tujino pa zlasti takšna, kjer lahko vskočijo v zadnjem trenutku, ker je iz takšnega ali drugačnega razloga cena bistveno nižja. Mi organiziramo potovanja na Malto, v Turčijo, Grčijo, prek drugih agencij pa tudi na dalmatinsko obalo. V letošnjem letu smo zelo veliko prodah Tunisa in Turčije. Skupno smo popeljali na poletni dopust okrog 6500 dopustnikov. Med poletjem organiziramo dosti potovanj. V Skandinavijo, na Škotsko in Irsko smo tako letos popeljali okrog 3500 potnikov, ki so imeli 7 ali 12-dnevna potovanja. Poleg tega smo v naši agenciji specializirani za male skupine, ki jih vodimo na tako imenovana interkontinentalna potovanja. Pri tem gre za daljnoazijska potovanja, za Severno in Južno Ameriko in Avstralijo. V letošnji sezoni smo imeli in še imamo nekaj akcij. Med njimi je bum Kostarika, ki je na našem trgu še zelo malo poznana. Zelo dobro smo prodajali Kalifornijo, kamor smo jih popeljali na 8 ah 12-dnevna potovanja, ki se verižno vežejo, tako da je naš predstavnik že dva meseca kar tam. Za prihodnje leto imamo v načrtu 1000 potnikov za Kitajsko, posebnost pa bo tudi Tajska in še zlasti Vietnam. Vse te izlete delamo samostojno, v svoji komerciali, s svojimi partnerji in ne prek velikih tur operatorjev iz Avstrije ali Nemčije. Novo leto je pri nas precej aktualno. Poleg evropskih ciljev, se pravi Amsterdam, Pariz, Praga, Barcelona, bomo pripravili silvestrovanja še v Pekingu, v Bangkoku, v San Franciscu in na ulicah New Yorka. Edini problem, ki ga imamo, so zelo zasedeni avioni. Prostore v hotelih se še da dobiti, čeprav se sedaj močno trudimo, da ujamemo pravi trenutek, ker so hotelirji močno dvignili cene. V tem času se s partnerji dogovarjamo za znosnejše cene. Zaradi tega bi gostom priporočal, da počakajo do prvih dni v novembru, ko bodo hotelirji začeli spuščati cene. Še posebno pa bo to očitno po 15.
novembru, ko se bo zaprla londonska borza.“
Tako Branko Korber, kaj pa o vsem tem pravi Borut Dolinar,
direktor TA Potepuh, ki
bo drugo leto praznovala že 10-letnico svojega delovanja.
“Letošnje turistično leto se je začelo pravzaprav zelo katastrofalno. V maju in juniju je kazalo precej slabo, kasneje pa se je zadeva obrnila vsaj za 180 stopinj, tako da lahko ocenjujemo sezono enako uspešno kot prejšnja leta. Kljub skoraj dvomesečnemu zamiku prijav se je zadeva ob precejšnem garanju nekako pokrila, tako da smo zadovoljni. Verjetno pa bi bili še bolj, če ne bi vmes prišlo do uvedbe DDV, ki je tudi turistične agencije precej udaril. To pa še tembolj, ker Uidi država ni bila pripravljena na način obračunavanja tega davka. Glede tega so v turizmu še danes nekatere neznanke. Ne nazadnje smo tudi zaradi teh problemov lahko še toliko bolj zadovoljni z doseženimi rezultati. Naše goste smo tudi v letošnjem letu nameščali v turistične kraje vse do srednje Dalmacije. Letovali so v Istri, v Kvamerju, na otoku Rabu, Pagu, Lošinju. Zelo dobro je bil letos prodan Zadar- Zaton in Murter. Nekaj manj, a še vedno uspešno Šibenik in Makarska riviera. Poleg tega smo v sodelovanju s turistično agencijo TenTours izredno dobro polnili avionski prevoz za Brač, se pravi namestitve na Braču in Hvaru. Lahko tudi rečem, da smo v sodelovanju z nekaterimi TA dosti gostov popeljali v Dubrovnik. Sicer pa je v glavnem naše tržišče še vedno Istra in pa otoka Hvar in Brač. Kar se tujine tiče, smo prek avstrijske agencije Gulet zelo dobro polnili Turčijo. Enako dobro smo prek Atlasa prodajah Tunis in Španijo, prek Kompasa pa vse te omenjene izletniške točke in še kakšno na drugi celini. Pri vsem tem naštevanju ne smemo pozabiti na še nekaj čezcelin-
skih potovanj, ki smo jih pripravili sami. Bik smo na Šri Lanki, v Avstraliji in Mehiki. Izjemno zadovoljni pa smo tudi s skupinskimi izleti, z zaključenimi družbami. Z našimi programi tako obvladujemo celo Evropo in severno Afriko, v sodelovanju z drugimi pa organiziramo skupinske izlete tudi na druge celine. Letos na primer je bilo 100 pravnikov v Ameriki. Skratka, s tujino smo v tej sezoni res lahko zadovoljni. Za božično-novoletne praznike smo pripravki poseben program pod imenom Potepuhovo silvestrovanje. V njem so zajeta silvestrovanja v slovenskih planinah, na hrvaškem Primorju, na turističnih kmetijah, v slovenskih zdraviliščih in na slovenski obali. Posebnost pa je Potepuhovo silvestrovanje na Šmarjetni gori nad Kranjem z organiziranim avtobusnim prevozom in silvesterskim menijem. Tja bomo odpotovali iz Žalca sredi popoldneva, vrnili pa se bomo drugi dan zjutraj. Računamo, da bo res lepo in prijetno. Naš program pa ponuja še razne izlete po Evropi in drugod po svetu. Prodah smo že kar nekaj aranžmajev za Maldive, Bah, Mehiko, za Dominikansko republiko in pa Kubo, in to pretežno prek avstrijske agencije Gulet. Za konec naj omenim še smučanje. V sodelovanju z znano slovensko agencijo Via Slovenika imamo kar precej kapacitet zakupljenih v Avstriji, Italiji in Franciji. Na ta smučišča bodo izletniki potovali z avtobusi. Odhodi bodo tudi iz Žalca. Skratka, možnosti je več kot dovolj.”
V Turistični agenciji Bemi, ki
prav te dni zaokrožuje desetletnico svojega dela, smo uspeh “ujeti” Mijo Berglez, ki je direktorica, turistična animatorka, vodnica, komercialistka in še kaj. In kako ona ocenjuje letošnjo sezono?
“Začelo se je dokaj slabo, glede na razmere, ki so takrat vladale na
našem tržišču. Kazalo je že, da to leto Slovenci ne bodo vehko letovali. Situacija se je začela z dvomesečno zamudo spreminjati konec maja. Še posebno pa je povpraševanje po dopustniških kapacitetah začelo naraščati junija oziroma julija. Precej je bilo prodanih aranžmajev v avgustu in nekaj Uidi v septembru. Zelo vehko zanimanja je bilo letos za Dalmacijo in zelo vehko za slovensko obalo, zlasti Portorož. Še največ aranžmajev pa smo prodah v slovenskih zdraviliščih. Pri prodaji tujine se je največ dopustnikov podalo v Tunizijo, Španijo, Grčijo in Italijo, in sicer Sicilijo.
Tako kot vsako leto smo se tudi letos dobro pripravili za božično-novoletne praznike. Nerodno je le to, da so zaradi pričakovanja leta 2000 hotelirji in gostinci precej dvignili cene. Ljudje precej povprašujejo po Pragi, Budimpešti, še največ pa iščejo prostor v hribih in na smučiščih. Žal teh kapacitet praktično že ni več. Nekateri so si prostor rezervirah že aprila, vsekakor pa pred dopusti. Jaz bom s svojimi gosti, tako kot že nekaj let nazaj, preživela Silvestrovo v Pragi. Mislim, da bo prijetno kot vsakič doslej.“
Ob koncu tega ocenjevanja turistične sezone poglejmo, kako so z njo zadovoljni v TA Dober dan v Šempetru, ki tudi že deset let uspešno deluje v naši dolini. Predvsem vehk sloves žanje v južni Dalmaciji, kjer je že nekaj let najmočnejša slovenska agencija. Ker ob našem obisku ni bilo doma lastnikov Edija in Zlatke Masnec, smo o oceni njihove turistične sezone in programu silvestrovanja povprašali Heleno Bregar.
“Letošnja sezona je bila kljub krizi, ki je vladala na Balkanu, zelo uspešna. V začetku ni tako kazalo, pozneje pa se je povpraševanje po južni Dalmaciji, kjer naša turistična agencija letuje že peto leto, močno povečalo. Na teden je z mariborskega letališča poletelo v Dubrovnik tudi po pet avionov. Ob tem pa je bilo vehko povpraševanja tudi po drugih izletniških mestih. Prvič smo zaorali ledino na Cipru, kamor smo skupaj s še dvema turističnima agencijama vsako
nedeljo z Brnika poslali en avion turistov. Tudi v prihodnje načrtujemo podobno sodelovanje z drugimi manjšimi agencijami, saj smo mnenja, da lahko več naredimo skupaj kot vsak zase, zlasti ko gre za nova tržišča. Ne nazadnje smo tudi mi agencija, ki se lahko pohvali z zavidljivimi rezultati. Da smo to dosegli, pa gre zahvala dobro izdelani mreži za prodajo naših programov. Prodajajo jih tako manjše kot večje turistične agencije. V vseh teh letih smo se močno ukoreninili na južnem Jadranu, poštah smo spoštovani in zaželeni, o čemer priča tudi letošnje priznanje, ki smo ga prejeli kot največji 'turoperator’ iz Slovenije. Tudi v prihodnje imamo zagotovljene kapacitete in čeprav hotelirji računajo na prihod tujcev iz drugih držav, se nam ni treba bati za naš položaj v tem delu Jadrana. Sicer pa naša agencija vehko vlaga tudi v lastne kapacitete. Posebno bi izpostavila Roglo, kjer imamo precejšnje število lastnih namestitvenih kapacitet. Od hišic do apartmajev in novega Petrovega doma, kjer imamo dodatnih sedem luksuzno opremljenih apartmajev. Tudi to zimo bodo gotovo zasedeni, saj je povpraševanje vehko. Za novoletne praznike imamo v programu novoletni Rim, Pariz, Rimini. Organizirani bodo tudi tradicionalni božično-novoletni nakupovalni izleti v prelepi Donalt, Salzburg, München, na katerih bomo izkazali pozornost vsem udeležencem s posebnimi darili. Silvestrovanje bomo imeli tudi v naših lastnih prostorih na Rogli, enako veselo in zabavno pa bo še v naših klubih v Cavtatu in Dubrovniku. V nekaterih tamkajšnjih hotehh bomo imeh silvestrovanje z našimi animatorji, ki jih tam že dobro poznajo. Ob slovenskih muzikantih in dalmatinskih klapah bo to gotovo lepo in prijetno. K temu pa v naši agenciji vedno stremimo, saj vemo, da je zadovoljen gost najboljši gost in tudi najboljša in najcenejša reklama.” K temu ni kaj dodati, morda le nasvet za vse tiste, ki še ne vedo, kje in kako bi preživeli najdaljšo noč v zadnjem letu tisočletja. Hitro se odločite, časa ni več veliko.
D. Naraglav
marginalija
Anketa
Rje bomo pričakali leto 2000
Do leta 2000 nam ob izidu časopisa ostaja le še 68 dni. Na ta preskok iz enega tisočletja v drugega, čeprav bo tisto pravo šele v najdaljši noči iz leta 2000 v 2001, se pripravlja skoraj ves svet. Letošnja silvestrovanja bodo po napovedih nekaj posebnega. Kje in kako bodo leto 2000 pričakali Savinjčani in kaj jim to leto morda pomeni, smo spraševali v tej anketi.
Franci Žagar, Polzela: “Odkrito povedano, kaj posebno se s tem ne obremenjujem niti še nisem odločen, kje bom preživel to noč. Za enkrat ob-stajata le dve varianti. Prva je, da ostanemo lepo doma in si v zavetju svojega doma organiziramo prijetno noč,
druga pa, da gremo na Kope, kjer imamo stanovanje, in si novoletne praznike obogatimo s smučarijo in sprehodi v naravi. Osebno mi leto 2000 ne pomeni nič posebnega, razen tega da sem eden izmed tiste generacije človeštva, ki ji je usojeno doživeti ta preskok iz enega v drugo tisočletje. Pravzaprav nikoh nisem prisegal na astrologijo in tisto, kar je povezano z njo. Živ-ljenje bo tudi po tem letu normalno teklo naprej.“ Stanko Krašovec, Prebold: “Cel X’-:,	-r ,$■ svet dela vehk
cirku» i/ tega in mnoRi tudi dober posel, !	I J kar je v času
^	potrošniške
rM	1&	povsem nor-
maino. Marsikdo bo to najdaljšo noč pričakal v kakšnem mondenem hotelu doma ah v svetu, jaz pa to noč
žehm biti doma v krogu svoje družine, s prijatelji. Povsod bo velika gneča, jaz pa sem tako raje v mirnejšem okolju. Tudi v preteklih letih sem večinoma pričakal novo leto doma, kadar pa smo se odločili drugače, je bilo to v hribih, kjer mi je tudi sicer zelo všeč. Vsekakor pa se meni zdi najbolje biti doma, v toplem zavetju svojega doma. Tudi hrana in pijača to noč nekaj pomenita, če so zraven še prijatelji, pa je lahko sploh lepo."
Mateja Rezar, Prebold: “Sama se že kar nekaj časa službeno ukvarjam s programi silvestrovanj doma in po svetu. Možnosti je vehko, kam bom šla oziroma kje bom jaz to noč, pa zaenkrat še ne vem. V mislih imam
kakšne daljne kraje ah katero od evropskih dežel. O tem se bom verjetno odločala bolj v zadnjem trenutku, ko se bodo neprodane možnosti pocenile. Vsekakor bo že marsikaj bolj jasno po zaprtju londonske borze. Sicer pa, če ne bo nič od tega, bo lepo in prijetno tudi doma v krogu svojih domačih in prijateljev.”
Anita Seles, Levec: “Name-rava-mo na Slovaško, v Visoke Tatre, v Liptovski Mi-kulaš. Tja bom odšla z družbo, s katero vsako leto smučamo skupaj^ in tudi novo leto običajno pričakamo na katerem od smučišč. Zadnja tri leta je bilo to na Rogli, kjer smo imeh kočo. Skratka v hribih, kjer je tudi najlepše in najbolj sproščeno. Lepo in prijetno pa je bilo pred leti tudi na Markovem trgu v Benetkah, takrat pa smo bili seveda še bolj mladi in polni energije. Silvestrovanja na prostem tudi pri
nas postajajo vse bolj zanimiva in dobrodošla. Verjetno bo ob tem prehodu v leto 2000 to še tohko bolj očitno. Kaj nam bo prihodnje leto prineslo, pa bomo še videli. Upam na najboljše.”
Mira Vinder, Žalec: “Kaj posebno se nisem obremenjevala s tem, kako preživeti in dočakati prehod v leto 2000. Odločili smo se enostavno za hribe, in sicer za Roglo. Prijema družba bomo in mislim, da se bomo imeh lepo in prijetno, vsekakor pa bodo prišli na svoj račun še posebno smučarji. Prejšnja leta smo v glavnem ■ silvestrovali doma, v družbi s sosedi in prijatelji, za to silvestrovanje pa smo si zaželeli iti v hribe, tako da bo malo drugače. Sicer ne pripisujem letu 2000 nič kaj večji pomen kot ostalim letom, je pa res, da so v tem štetju let bile le maloštevilne generacije človeštva, ki so doživele preskok v novo
tisočletje.”
Janko Zupanc, Žalec: “0 letu 2000 se že dolgo govori. Marsikateri so radi	kdaj
rekli, da se leto	2000
nikoh ne bo pisalo. Sedaj nas ločita do njega le še dobra dva meseca. Torej smo tik pred zdajci, da zakorakamo v novo tisočletje in z nami tudi vsi problemi in tegobe minevajočega tisočletja. Kje bom pričakal to leto, še ne vem zagotovo. V minulih letih je to bilo običajno v hribih. Sedaj je takšna norija, da je že skoraj vse zasedeno. S poslancem Delakom smo zmenjeni, da gremo skupaj, če bomo še kje dobili prostor, drugače pa bomo kar doma. Tudi sicer pravijo, da je človek v tretjem življenjskem obdobju najraje doma, pa tudi nobeden ti ne gleda pod prste, kaj spiješ in poješ.”
Osrednja tema
oktober 1999
Delnica pomeni vrednost, ki je ne gre kar tako zapraviti
Tranzicija sistema se bo zaključila s procesi združevanja podjetij in globalizacije gospodarstva
Slovenci smo ob prehodu v nov gospodarski sistem v veliki večini postali delničarji, čeprav mnogi v času šolanja niso slišali prav nič o kakšnih delnicah in vrednostnih papirjih. Zanimanje za delnice je danes veliko. Ne le, da bi ljudje vendarle radi z njimi kaj zaslužili. Prek delnic se prevzemajo podjetja in tisti, ki se na igro dobro spoznajo, kljub majhnosti slovenskega trga kujejo kar lepe dobičke. Podjetja, pooblaščene investicijske družbe in borzni posredniki tako imenovane majhne delničarje, ki so delničarji postali prek certifikatov, zasipajo z raznimi informacijami o “najbolj pametnih” naložbah. Trenutno najbolj aktualno vprašanje je, ali je pametno delnice pooblaščenih investicijskih družb zamenjati v pokojninske bone.
Številna vprašanja se postavljajo zaposlenim, ki so postali delničarji svojih podjetij. Certifikate so zamenjali za delnice tudi zato, da bi kot lastniki vplivali na razvoj svojega podjetja, a vedno pogosteje jih presenetijo novice, da s svojim lastniškim deležem nimajo nobenega vpliva in da ima podjetje pravzaprav povsem drugega lastnika, ki ima odločilno besedo. Vedno več savinjskih delniških družbe prehaja v večinsko last drugih večjih slovenskih podjetij. Na skupščini delničarjev Agrine, na primer, so pred kratkim potrdili sklep, da se bo s 1. januarjem leta 2000 Hmezad Agrina pripojila k Eri Velenje, prav tako naj bi že imela večinski delež Trgovskega podjetja Žana večja slovenska trgovska družba ...
Za pojasnila o tem, kaj se pravzaprav dogaja s savinjskimi delniškimi družbami in kakšni delničarji smo Savinjčani, smo prosili Marijo Rančigaj, direktorico Sitre, d.o.o., ki je pogodbeni partner Gorenjske borzno-posredniške hiše.
Kakšni delničarji smo Slovenci oziroma kaj smo počeli s certifikati in kaj počnemo z delnicami?
Marija Rančigaj: “Vaša uvodna ugotovitev o znanju Slovencev o delničarstvu je točna. V šoli smo pred leti lahko kar preskočili poglavje o delnicah, nismo smeli uporabljati izraza ostanek ali dobiček, ampak je bil to presežek. Primemo temu je večina Slovencev ob lastninjenju družbenega premoženja ravnala zelo slabo s svojimi certifikati. V bistvu zdaj obžalujemo zapravljene naložbene možnosti, ki so nam bile takrat dane. To je bil dejansko objektivni faktor, ne subjektivni, ker je šlo za transformacijo enega v drug sistem. Ta transformacija še vedno traja, smo pa v njeni predzadnji oziroma že počasi v zadnji fazi. V zadnji fazi namreč prihaja do združevanja in globalizacije. To, kar v Evropi imenujejo globalizacija gospodarska, se pri nas še ne dogaja, prihaja pa že do združevanja podjetij, čemur bo sledila globalizacija.”
Kaj smo torej počeli s certifikati?
Marija Rančigaj: “Veliko je primerov, ko certifikatov ljudje sploh niso vložili nikamor. To je najslabše in danes ti ljudje sploh ne morejo verjeti, da te možnosti nimajo več. Dejansko se je možnost naložbe certifikatov kar naprej podaljševala, tako da je samo po sebi umevno, da se je lastninsko preoblikovanje v tej fazi vlaganja certifikatov v debiice podjetij ali pooblaščenih investicijskih družb moralo zaključiti. Sicer pa je večina ljudi oziroma 1.400.000 Slovencev certifikate vložila v pooblaščene investicijske družbe - pide. Tudi zato, ker je bilo reklamiranje oziroma predstavitev pidov precej bolj markantno kot pa predstavitev podjetij. Dobra podjetja so čakala, da bodo tisti, ki poznajo razmere, pač vložili certifikate vanje. Za javne prodaje niso imela reklame, samo tisto najnujnejše. Zelo veliko vlogo je pri tem imela država, ki je zelo forsirala pide. Velik faktor pri tem je odigralo dejstvo, da so lastnice družb za upravljanje skladov oziroma pidov tudi banke, vlaganje certifikatov prek banke, katere komitent je vlagatelj, pa je bilo najbolj enostavno. Vedeti pa je treba tudi to, da bi v primeru, če bi več ljudi vlagalo certifikate v podjetja, ne dobili v takšnih deležih delnic teh podjetij. Lastništvo bi bilo še bolj razpršeno, vendar bi bilo po mojem osebnem mnenju to vendarle boljše. Če lahko sodim po svojih stikih z ljudmi bi rekla, da bi morala
država poskrbeti za bolj enakopravno porazdelitev certifikatov in s tem posledično tržne vrednosti •‘ega."
Če ocenite z vidika sedanjega dogajanja, katere naložbe certifikatov so bile najboljše?
Marija Rančigaj: “V veliki večini so danes na boljšem tisti državljani, ki so certifikate vložili v delnice podjetij. To seveda ne velja za tiste primere, ko je šlo tako podjetje v stečaj. Tudi na našem območju je precej takšnih, na primer Ferralit ali Kmetijstvo. Res pa je še nekaj - ob tako dolgem procesu lastninjena ljudje v tej fazi pravzaprav niso veliko pričakovali od certifikata. Drugače je zdaj, ko so delnice pooblaščenih investicijskih družb dobile določen zagon. Pametni zato s prodajo delnic pidov še čakajo.”
Se pravi, da bo vrednost delnic pidov še naraščala?
Marija Rančigaj: “Mislim, da bo. Tako kot se zdaj že obnašajo delničarji podjetij, velja tudi za delničarje pidov, da naj svoje delnice prodajajo izključno po potrebi, ne pa zato, češ: nočem delnic, ne verjamem v delnico. Delnice je treba smatrati kot naložbo, kot premoženje.”
Če ostaneva pri pooblaščenih investicijskih družbah. Ta čas lahko ljudje delnice pidov zamenjajo v-pokojninske bone. Ali je mogoče čisto preprosto reči, komu se takšna zamenjava najbolj izplača?
Marija Rančigaj: “Pri tem je najprej potrebno upoštevati starost lastnika delnic pidov. Velika razlika je med osebama, ki sta zdaj stari 10 ali 55 let. Prvi razkorak je že ta, da tisti, ki je starejši, že sploh razmišlja o pokojnini, mlajši pa predvsem na to, kako bo uspel. Vsekakor je dobro razmišljati o pokojninskih bonih, je pa pri odločitvi o zamenjavi poleg starosti pomembno tudi, katero delnico pooblaščene investicijske družbe imaš. Na primer: delnica Atene je ta čas vredna 60 tolarjev, pokojninski bon pa 45. Gre seveda za trenutne tržne vrednosti. Če gledamo kratkoročno, je zamenjava delnice Atene z bonom nesmiselna. Dolgoročno pa je, saj s pokojninskimi boni le prejemaš določeno rento. A problem je še nekje. Posameznik lahko v sklad vloži največ deset tisoč bonov za zamenjavo v pokojninsko polico. Delničarji imajo ponavadi tisoč do dva tisoč delnic pidov. Skoraj ne morem verjeti, da bi se jih veliko odločilo za nakup dodatnega števila pokojninskih bonov, kar
pomeni dodamo investicijo na borzo v vrednosti 200 do 300 tisoč tolarjev, da bi potem prejemali mesečno rento okoli 11.000 tolarjev. Upoštevati je torej treba najmanj kakšnih deset faktorjev za in deset proti. Moram reči, da ljudje glede tega Yeliko sprašujejo in si tudi vzamejo čas za pojasnila in razmislek.”
Je naložba v pokojninske bone vama?
Marija Rančigaj: ”Je. Celo za donos enega odstotka jamči država oziroma kapitalski sklad. Res pa je treba reči, da ljudje državi večinoma ne zaupajo in ne verjamejo, zato nekateri apriori nočejo niti slišati o pokojninskih bonih.”
Tudi pokojninske bone pa je mogoče prodajati, če na primer potrebuješ denar?
Marija Rančigaj: “To je seveda mogoče, pokojninski boni na borzi že kotirajo od 1. oktobra letos.”
Kako pa je z delnicami podjetij oziroma delniških družb? Je mogoče z delnicami podjetij na območju Savinjske doline že trgovati prek borze?
Marija Rančigaj: “Značilnost Savinjske doline je, da še nobena deklica podjetij ni na borzi oziroma na organiziranem trgu. So pa vpisane v centralni register klirinško-depotne družbe (KDD). Napačno pa si predstavljamo, če mislimo, da z delnicami podjetij ni mogoče trgovati drugače kot samo prek borze. Trgovati z delnicami je mogoče tudi mimo organiziranega trga, kot trgujejo med sabo podjetja ali borzne hiše s podjetji. Torej se lahko na tak način prav tako spreminja lastništvo podjetja.”
So pa vse spremembe lastništva delnic vidne v centralnem registru klirinško-depotne dmžbe?
Marija Rančigaj: “Načeloma naj bi bile, ko pa gre za večjo spremembo lastništva, se zelo pazi, kdaj se sprememba ali pa začasna sprememba vpiše v KDD. Taktično se tudi čaka."
Ali direktorji delniških družb lahko v vsakem trenutku vedo, kaj se dogaja z delnicami njihovih družb?
Marija Rančigaj: “Če so v igri. Znani so primeri, ko direktor oziroma vodstvo podjetja ne ve, kdo kupuje delnice, če se na primer tako dogovorijo lastniki tega podjetja, ali pa če se najde zunanji partner, ki kupuje delnice nekega podjetja.”
Kako se pravzaprav kupujejo delnice? To ni tako kot v trgovini: daš denar in dobiš delnico.
Marija Rančigaj: “Zakon o dematerializaciji vrednostnih papirjev določa, da so vsi naši vrednostni papirji zapisani na disketah oziroma diskih v klirinško-depotni družbi. Obstajajo samo potrdila, ki nadomeščajo kupe delnic, ki bi jih sicer dobili v materializirani obliki. S takim potrdilom se dokazuje, da je delnica v KDD-ju ali pa gre za potrdilo podjetja - izdajatelja delnic. Na osnovi teh potrdil se trguje, ob tem pa je potrebno predložiti osebne dokumente in podpis lastnika.” Imajo delničarji, ki so lastniki določenega podjetja postali prek notranjega lastninjenja oziroma prek certifikatov, možnost vedno izvedeti, kdo ima v lasti ostale delnice?
Marija Rančigaj: “Glede tega je zelo slabo, saj nimajo možnosti za to, da bi izvedeli, kaj se pripravlja v tistem obdobju, ko takšna zadeva še zori. Kot majhni delničarji so nemočni tudi na skupščinah delničarjev. Lahko pa pridobijo izpis iz delniške knjige.”
V zadnjem času tudi na našem območju slišimo o združevanju in prevzemih podjetij. Je mogoče čisto na kratko povedati, kaj se dogaja z našimi delniškimi družbami?
Marija Rančigaj: “V zadnjem letu smo res priča prevzemom in združevanjem podjetij. Govorimo o prijaznih in neprijaznih prevzemih, bolj s tega stališča, da bi morala podjetja oziroma njihova vodstva bolj težiti k temu, da bi šlo za dogovorjen prevzem, ker je tako dobro oziroma bolje tudi za vse ostale zaposlene. Po mojem mnenju se združevanju podjetij ne bomo mogli izogniti, vedno pa je potrebno glede tega iztržiti čim več, zlasti glede zaposlenih, vsaj v določenem prehodnem obdobju. Če smo se že odločili za transformacijo sistema oziroma lastninsko preoblikovanje, potem je prav tako, čeprav to ni vedno ekonomsko. Da je skrb za zaposlene večja, moramo vzeti tudi še kot del transformacije, če hočemo dogoročen uspeh. Nič ne pomaga, če naenkrat petsto ljudi ostane brez zaposlitve, ker se to vrne kot bumerang, že na primer na področju trgovine, saj pade kupna moč.”
Bi se strinjali z mojo trditvijo, da v Spodnji Savinjski dolini ta čas ni nobenega podjetja, ki bi lahko prevzelo drugo podjetje z drugega območja in da je to dokaz tudi gospodarske moči oziroma šibkosti tega prostora?
Marija Rančigaj: “Ta ugotovitev je povsem točna. Na našem območju doslej ni niti enega podjetja, ki bi prevzelo drugo podjetje, so pa nekat-
era savinjska podjetja že prevzela večja podjeta od drugod, predvsem z ljubljanskega območja. Era Velenje, kateri se pridružuje Hmezad Agrina, je pravzaprav še najbliže naši dolini. To prav gotovo pomeni gospodarsko šibkost tega prostora.”
Morda pomeni tudi šibkost vodstev podjetij?
Marija Rančigaj: “Ni nujno. Vprašanje je, kako dolgo bi lahko ta podjetja vztrajala drugače...”
Torej gre za procese, ki jim v bistvu lahko rečemo tudi naravni procesi tržnega sistema? Bi se lahko na primer občine vmešale v te procese in na kakšen način preprečevale prevzeme?
Marija Rančigaj:	“Lahko
rečemo, da gre za čisto naravne procese oziroma tržne zakonitosti. Vmešavanje občin bi bilo neplodno. Če se dotaknem celjskega primera -do prevzema Kovinotehne, ki ga je odobrila tudi vlada, bi v vsakem primeru slej ko prej prišlo. Če ne bi bil Merkur, bi bil lahko pa kakšen tujec. Še vedno je bolje, da gre za slovensko podjetje. Enako velja za savinjska podjetja.”
Torej bodo v bližnji prihodnosti slovenska it' s tem seveda prav tako savinjska podjetja prevzemala tudi podjetja oziroma lastniki iz tujine?
Marija Rančigaj: “Večja prav gotovo. Globalizacija je zadnja faza transforamcije, ki še poteka tudi po svetu oziroma smo ji priče na Zahodu,”
Če povzameva tale pogovor -se danes v Sloveniji dogaja približno tisto, kar ste strokovnjaki s področja ekonomije ob začetku procesa lastninjenja družbene lastnine in transformacije gospodarskega sistema pričakovali?
Marija Rančigaj: “Res se dogaja to, kar smo pričakovali. Zato bi tudi za v prihodnje svetovala lastnikom delnic, naj racionalno ravnajo s svo-
jimi delnicami, če nam je že bila dana možnost, da smo postali delničarji. Pred vsako spremembo v zvezi s svojimi delnicami moramo dobro premisliti. Glede na sedanje izkušnje pa velja misliti tudi na to, da se lahko nakupa delnic lotimo kot alternativne naložbe denarja. Seveda v takšni meri, kot je smotrno. Prav gotovo ni pametno vsega svojega kapitala vložiti v delnice. Zavedati se je treba, da je delnica vendarle tvegana naložba oziroma rizičen vrednostni papir.”
Pa je pri nas veliko tako imenovanih borznih špekulantov, ki služijo ogromne denarje prav s tveganimi naložbami v delnice?
Marija Rančigaj: “Takšnih je precej, zlasti zato, ker je naš trg kapitala še precej nerazvit in smo priča velikim padcem in vzponom vrednosti delnic. Ravno takrat, ko pride do velikih padcev, nekateri dobro zaslužijo. Čeprav je razmišljanje delničarjev zdaj že bolj dolgoročno in mnogi delnice jemljejo tudi kot boljšo alternativo na primer bančni naložbi.”
Samo še tole vprašanje: mnogi ljudje so zlasti ob začetku procesa lastninjenja prodali certifikate oziroma pozneje delnice na črno in pri tem veliko izgubili. Je zdaj drugače?
Marija Rančigaj: “Ljudje so za majhne denarje prodajah certifikate ah delnice certifikatov kar doma in so bili v bistvu zelo oškodovani. Zdaj je bolje, ker je začel veljati nov zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki skupaj z drugimi določbami prodajo na črno strogo sankcionira. Če ljudje še vedno nasedejo komu, ki hodi po domovih, naj se čim prej obrnejo na borzno hišo, prek katere lahko blokirajo svoje delnice, tako da tisti, ki jih je kupil, ne more do njih. Glede prodaje delnic iz certifikatov na črno v preteklih letih, pa je že prepozno, ker je lastništvo že prek-njiženo.”
K. Rozman, foto: T. T.
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703--30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022,
Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630
,	Zvestoba pekarne in trgovine
naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani potrošniki, prijatelji!
Vse bolj se približuje leto 2000. Že čez dobra dva meseca bomo naredili korak v novo tisočletje, čeprav se bo tisto pravo začelo šteti z letnico 2001. Srčno upamo, da boste z nami tudi v prihodnje, mi pa se bomo potrudili, da bodo nakupi v naših trgovinah in postrežba v gostinskih lokalih še naprej vsem vam v zadovoljstvo. Ob tem bi vam radi tudi povedali, da bomo našo verigo trgovin in lokalov kmalu še razširili. V Grižah, bomo poleg naše trgovine odprli še gostinski lokal. V Žalcu, poleg naše slaščičarne na Kidričevi 17, pa odpiramo še eno trgovino z mešanim blagom. Odprtje predvidevamo v drugi polovici novembra. Znova se tudi pripravljamo na novo nagradno igro. V decembru pa bi vas radi razveselili s kakšnim koncertom.
NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE
Vabljeni v vse naše poslovalnice, še posebno pa v blagovnico na Vranskem, trgovino v Grižah in slaščičarno v Petrovčah, kmalu pa tudi v Žalec.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Oktober 1999
Podjetništvo
V takšnih nogavicah boste stopile v leto 2000.
Modna revija Polzele
Kristalna dvorana Zdravilišča Dobrna je bila prizorišče modne revije, na kateri je Polzela, tovarna nogavic svojim poslovnim partnerjem predstavila novosti za sezoni jesen - zima 1999/2000 in pomlad - poletje 2000.
POSVETOVANTE O TURIZMU NA VASI
Izmenjava izkušenj, pogledov in načrtov
Grajska vas uspešno uresničuje projekt CRPOV
Na
Hmeljarski prenovljena enota banke
jPribližno leto dni zatem, ko se je Banki Celje priključila Hmezad banka in so na Hmeljarski ulici nameščali nove table, je Banka Celje tudi uradno odprla prenovljene prostore te enote.
Ob odprtju, ki so ga z glasbo popestrile kitaristke žalske glasbene šole pod vodstvom Marije Alatič, je spregovoril direktor podružnice Jože Veber. Med drugim je povedal, da je leto hitro minilo, v tem času pa so v podružnici Hmezad precej povečali bilančno vsoto in tudi število zaposlenih. Pred letom dni je imela Hmezad banka 11,9 milijard tolarjev bilančne vsote na zbranih sredstvih, 63 zaposlenih in 7 enot v širši celjski regiji. Kot samostojna enota Banke Celje je bilančno vsoto povečala na 18,1 milijardo tolarjev, zaposlenih pa je 80. Banka Celje ohranja v Žalcu obe enoti: na Savinjski cesti in v Hmeljarski ulici, s tem da je slednja poleg poslovanja pravnih oseb namenjena predvsem samostojnim podjetnikom in obrtnikom, tu pa odobravajo tudi kredite za fizične osebe.
Prenovljeni prostori v pritličju omogočajo poleg dovolj hitrih in strokovnih storitev tudi ustrezno mero zasebnosti vsake stranke. Sodobno je urejen prostor likvidature s tremi bančnimi okenci, strankam sta na voljo dve finančni svetovalki, uredili pa so tudi oddelek posojil, kjer kreditni referenti v ločenih prostorih svetujejo posojilojemalcem.
O posvetu in o turizmu
na vasi so povedali:
Marjan
Rožič, predsednik TZS: “To posvetovanje je bilo resnično zanimivo. Pokazalo je, da je delo TD, vsaj teh, ki so se danes predstavila, zelo uspešno. Vsa so v svojih krajih veliko napravila, predvsem glede na razmere, kakršne v določenem kraju vladajo. Dejstvo je, da je povsod neka zavzetost, iskanje poti in možnosti, da bi se turizem razvijal. Marsikje gre za bolj skromne korake, a tudi počasi se kam pride. Na posvetu se je pokazalo, kako nujno je imeti turistična društva na podeželju in kako nujno je, da bi jih ustanovili tam, kjer jih ni, pa hočejo razvijati turizem. Dobra TD so na tem posvetovanju predstavila svoje rezultate, poglede in težave, pa tudi to, kako se s temi težavami spopadajo. To slednje je bilo zlasti dobrodošlo za tista društva, ki se težje znajdejo in ki imajo veliko težav in problemov pri svojem delu. Največkrat gre za to, da za svoje programe in projekte težko dobijo finančna sredstva. Brez teh pa se, kljub obilici prostovoljnega dela, določenega dela ne da opraviti. Pomembno sporočilo tega posveta je tudi, da bi morah društvom bolj prisluhniti na občinah, v podjetjih in drugih inštitucijah, saj bodo le tako imeli možnost razviti svoje znanje, strokovnost, prostovoljnost ... Poleg tega se je na posvetu pokazalo, da je
Številnim gostom je manekenska skupina Error iz Lenarta pod vodstvom Gordane Jelenko najprej predstavila kolekcijo za sezono pomlad -poletje 2000. V Polzeli so se zelo potrudili, da bi sledili modnim usmeritvam za to obdobje. Optimizem in vitalnost sta zapovedi za novo tisočletje. V svoje izdelke so vpletli sanje in funkcionalnost, lahkotnost in zmogljivost, sožitje in čutnost, ki simbolizirajo modo pomladi in poletja. Ni več strogosti in čistosti Unij in barv. Barve so v skladu z naravo, pa tudi s tehnologijo, barvami mest, betona, jekla in stekla. Ženske hlačne nogavice poudarjajo ženskost in ponujajo maksimalno udobnost nošenja z ele-
nujno v društvih oblikovati turistično ponudbo svojega kraja. Vsaka vas, ki želi iti po poti turizma, pa če je še tako majhna, mora vedeti, kaj lahko ponudi turistu, izletniku. Mogoče je to zanimiv spomenik, etnografski objekt, kolesarska steza, kmetija odprtih vrat ah kaj drugega. Skratka, uspeh tega posvetovanja vidim predvsem v tem, da je odprlo nove poti za delo TD na podeželju, ki bodo morda že jutri obrodile sadove.”
Henrik Kranjc, v. d. predsednika TZ Spodnje Savinjske doline: "Zelo sem vesel, da je v tem času, ko hlastamo za denarjem, dobičkom, nakopičeno toliko pozitivne energije tudi v prostovoljnem delu posameznih TD na tem našem podeželju. Tu so ljudje, ki kljub številnim oviram že dolgo let vztrajajo v turizmu in izdelujejo kakovostne programe, turistične izdelke in tako vlečejo, čeprav prostovoljno, turistični voz slovenskega gospodarstva tudi v naši dolini. Vesel sem Uidi, da je bilo to posvetovanje znova v Savinjski dolini, Žalcu, saj gre za okolje kjer je visoka stopnja kmetijske proizvodnje. Zdaj se nam je ta zgodba o hmelju, ki je stoletje in več pomenil in dajal vir zaslužka, močno spremenila. Potrebno bo iskati nove alternativne pogoje za preživetje. Menim, da je eden takšnih tudi turizem in zato se splača vložiti, včasih morda tudi malo čudne napore, za vlečenje tega voza naprej. Posvet je po mojem zelo dobro
gantnim videzom. Pri moških nogavicah so vodilo diskretni vzorci, mehki naravni materiah, lepa oblika in dobro prilagajanje nogi. Otroška moda pa je moda jeans vzorcev iz rastlinskega in živalskega sveta v modni in udobni bombaž-lycra mešanici. Za sezono jesen - zima 99/2000 pa so značilne nogavice, ki so zimsko mehke, izdelane po najnovejši tehnologiji. So debelejše in iz mehkega bombaža z lycro, z dodatki sintetičnih materialov, ki zagotavljajo dobro počutje, večjo udobnost in lep videz. Novost pa je nova finija Glamour, ki je obogatena z lureksom, bleščicami in sijajem, kot nalašč za vstop v novo tisočletje.
T. Tavčar
uspel. Poleg vsega ostalega je nakazal tudi možnosti, kako potegniti stvari z mrtve točke in kako se projektov lotiti bolj strokovno in profesionalno. Dobro je bilo to ilustrirano na primeru Haloz, kar bi nam lahko bilo za zgled.”
BS t a n e Bizjak, sekretar ministrstva za malo gospodarstvo in turizem: “Današnji posvet sem doživel tako, kot ga običajno, kadar sem med ljudmi, ki imajo v sebi veliko delovne vneme, zagona, želja in načrtov. V Grajski vasi smo videli čudovito zastavljen projekt CRPOV in njegovo izvajanje. Ob tem velja reči, da so ubrali res pravo pot, saj so k sodelovanju pritegnili tako rekoč vse vaščane. Le tako je mogoče izpeljati tako obsežen načrt, ki bo v zadovoljstvo vseh tudi obrodil sadove skupnega dela, ki bodo omogočali razmah turizma. Ponudba tistega, kar ljudje pridelajo in predelajo, pa je ob tem lahko dober vir za zaslužek. Tu vidim tudi osnovno vsebino teh programov in društvenih aktivnosti. Če bodo takšni celoviti pristopi, katerim smo priča danes v Savinjski dolini, potem ni bojazni, da ne bi uspeh. Na podeželju gre za mostiček med pridelavo in predelavo, oboje skupaj pa je treba znati tržiti in ponuditi turistom, izletnikom. Mi, ki delamo profesionalno na področju turizma, vidimo, da se zelo -veliko dela na področju izletniškega turizma. V tej zvezi bi bilo potrebno več sodelovanja s stacionarnimi tu-
V dvorani gasilskega doma Žalec so se konec septembra sešli na drugem posvetovanju (prvo je bilo lansko leto prav tako v Žalcu) predstavniki turističnih društev s podeželja. Celodnevnega posvetovnja se je udeležilo še veliko drugih predstavnikov, ki delajo v turizmu in kmetijstvu bodisi na ministrstvih, v občinah ali na ravni regije. Poleg predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča so bili v Žalcu še Stane Bizjak, Anton Rous, Franjo Šauperl, Milan Krešelj..., skratka ljudje, ki se v veliki meri posvečajo turizmu in še posebno turizmu na vasi. Sam posvet pa je bil obogaten še z obiskom Grajske vasi, ki se je uspešno vključila v program CRPOV, Celostnega razvoja podeželja in vasi.
Tudi tokratno posvetovanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj pri delu turističnih društev, obravnavi pogojev za njihovo delo, utrjevanju nalog v sodobnih pogojih in načrtih bodočega delovanja. Izmenjava izkušenj, pogledov in načrtov je lahko prepričljiva spodbuda za prihodnje dejavnosti,
povezane z razvojem turizma na podeželju. Kot smo lahko razbrali iz razprav, bo tudi to posvetovanje pomembno prispevalo k temu.
Udeleženci posvetovanja so najprej
rističnimi objekti, kjer turisti bivajo dalj časa. Od tam bi jih lahko vsakodnevno popeljali v globino, na podeželje tega našega slovenskega prostora. V tem pa je tudi pomen in možnost za uspešnejše trženje produktov na vasi. Ob tem ne gre pozabiti na našo naravno in kulturno dediščino, ki je prav tako dober izziv za turista. Danes smo videli kar nekaj primerov organiziranega pristopa k ohranjanju naravnih krajinskih vrednot. Tudi na tej domačiji, kjer smo sedaj, je to več kot pohvalno. Ta domačija je vrednota, ki bo zanamcem morda pomenila veliko več kot nam, ki imamo še svež spomin na nekatere stare arhitektonske in arhitekturne vrednote, ki žal izginjajo. Tisti, ki čutijo izziv in potrebo, da je potrebno ohraniti našo kulturno in naravno dediščino, so na pravi poti. In ti na Siršetovi domačiji so že eni izmed njih.”
Majda
Širše, vodja projetov CRPOV v Grajski vasi: "Danes nam je bila dana možnost, da širši slovenski javnosti, ki dela na
prisluhnili Franju Šauperlu, ki je govoril o položaju in vlogi turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju. Za njim so nekatera društva predstavila svoje dejavnosti. Predstavili so se TD Limbuš, TD
Semič, TD Loška dolina Kozarišče, TD Šentviška planota, TD Gorje, Kulturno TD Moščanci in še nekateri. O programu CRPOV v Grajski vasi in izkušnjah, ki so si jih pri izvajanju tega programa pridobili, je zbranim spregovoril tehnični vodja tega projekta Vinko Drča. Zelo zanimivo je bilo potem še predavanje o pomoči podjetniških centrov pri delovanju turističnih
društev na podeželju. Podjetje Halo d.o.o. je to dobro predstavilo na primeru Haloz. Predstavnica kmetijske svetovalne službe Celje pa je udeležencem posvetovanja spregovo-
področju turizma, predstavimo naše dosedanje rezultate in načrte za prihodnost, ki so “ujeti” v projekt CRPOV. Z uresničevanjem tega projekta smo pričeli že pred petimi leti. Dosti kmetij je kar s korajžo pristopilo k njemu. Vsaj pet kmetij se je v okviru tega projekta tudi letos uspelo prijaviti za nepovratna sredstva. Med njimi tudi mi s tem projektom Rezarjeve hiše.
Želja po ohranjanju naše dediščine in pa relativna dobra ohranjenost skoraj 200 let stare hiše sta nas navedli, da smo se lotili tega zahtevnega zalogaja. Mislim, da bo potem, ko bo urejena tako, kot smo si zamislili oziroma kakor od nas zahteva Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, dober promocijski objekt naše vasi. Hišo smo že precej obnovili, v njej pa bi radi vzpostavili takšno podobo življenja, kot je bila vsaj pred 50,60 leti. Dejansko bo ta hiša muzej, najprej že sama, potem pa tudi s pohištvom in opremo in morda še s čim.” Vinko Drča, predsednik KS Gomilsko in tehnični vodja projekta CRPOV
rila o sodelovanju in možnostih sodelovanja njihove službe pri delovanju turističnih društev na podeželju.
Zelo bogata je bila tudi razprava, v kateri so sodelovali predstavniki obeh ministrstev, predsednik TZS Marjan Rožič, dr. Vlado Pečnik, Danica Jezovšek- Korent in še nekateri.
Med odmorom posvetovanja so bili udeleženci prijetno presenečeni. V enem izmed prostorov gasilskega doma so bili deležni prave kmečke malice s širokim izborom jedi, sadja in zelenjave, ki so jo pripravile gospodinje iz Grajske vasi. Dopolnila pa sta jo še Vinko Drča s svojim pivom in Caffe Tropic s kavo.
Po končanem uradnem delu posvetovanja (neuradno se je nadaljevalo
pozneje v Gotovljah in v Grajski vasi) so bili udeleženci povabljeni na kosilo v Gotovlje. Znova jih je presenetila domačnost in urejenost turistične kmetije Pri Mlinarju. Presenečenj pa ta dan še ni bilo konec. Zanje je najprej poskrbelo vreme, saj je kakšno uro lilo kot iz škafa in vse je že kazalo, da bo “finalni” del posvetovanja precej okrnjen. Kot da bi organizatorji imeli kakšno vezo 'z “onim zgoraj”, se je po prihodu v Grajsko vas pričelo jasniti in dežniki kmalu niso bili več potrebni. Ogled središčnega dela vasi, ki se ponaša s cerkvijo in urejenim sejmiščem okrog nje, bližnjim pokritim periščem, urejenim vodnjakom, spomenikom v spomin padlim v I. svetovni vojni in še čim, je bil tako prijetnejši. Lepo in prijetno je bilo, zanimiv pa je bil nato še ogled lesene Rezarjeve hiše iz leta 1806, ki jo Siršetovi urejujejo za etnografski muzej pod budnim očesom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Celje.
Posvetovanje je zelo dobro uspelo. Piko na “i” pa so mu dali še člani konjeniškega kluba Mustang z Gomilskega, ki so z vozovi popeljali udeležence na ogled Grajske vasi in njene bližnje okolice.
danes skupaj ljudje, ki vemo kaj hočemo in kaj pričakujemo Od države, ki se je nekako le zganila tudi v tej smeri razvoja turizma. Sicer še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, se pa premika in to nam vsem daje upanje, da bo jutri bolje. Glede projekta CRPOV, ki ga izvajamo v naši vasi, bi dejal, da je bil zelo dobro ocenjen in da smo že na drugem razpisu za javno infrastrukturo dobili v Ljubljani pozitivno mnenje. Na podlagi le-tega bomo dobili tudi finančna sredstva. Poleg tega smo prijavili tudi sedem individualnih projektov, za katere prav tako upamo, da bodo dobili pozitivno mnenje do konca tega leta ali v naslednjem letu, ko bo ponoven javen razpis. V vasi sta sedaj dve usmeritvi, in sicer pridelava zelenjave z živinorejo in pa hmeljarstvo. Poraja in oblikuje se Uidi turistična ponudba. In sicer vzreja konj in pa prenočišča z gostinskimi uslugami. Te bi v našo vas pripeljale turiste, izletnike, ki bi potem naše pridelke, izdelke pokupili na naših kmetijah in glas tako ponesli v širšo javnost. Nekaj tega, kar lahko ponudimo, so naše gospodinje pokazale že v Žalcu, ko so za udeležence srečanja pripravile res prave dobrote.“
K. R.
Med posvetom so za pravo pojedino poskrbele gospodinje iz Grajske vasi.
D. Naraglav
v Grajski vasi: “ Vesel sem, da smo bili
Posvet je vodil Milan Krišl, predsednik komisije pri TZS za lokalne turistične organizacije. V predsedstvu so bili še Matjan Rožič, Henrik Kranjc in Franjo Šauperl.
Podjetništvo
oktober 1999
Lipa naj bo simbol sodelovanja in prijateljstva tudi za slovensko hmeljarstvo.
Inštitut zgradil nov, večnamenski hmeljarski objekt
Savinjska hmeljišča morajo obdelovati savinjski kmetje
Kljub temu da status Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec še vedno ni določen, v inštitutu investirajo v prihodnost raziskovalne dejavnosti. Tehnološki center za hmeljarstvo so tako posodobili za nov, večnamenski hmeljarski objekt, ki so ga uradno odprli 6. oktobra.
Odprtja so se udeležili predstavniki ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za znanost ter predstavniki občin, obeh slovenskih pivovarn, hmeljarskih organizacij, kmetov in hmeljarske starešine. Pozdravil jih je direktor inštituta mag. Iztok Košir, ki je zatem predstavil razloge za gradnjo novega hmeljarskega objekta: “Prvotni objekt, ki je stal na tem mestu, je bil zgrajen v začetku šestdesetih let, torej v času intenzivnega uvajanja strojnega obiranja v slovensko hmeljarstvo. Od takrat je preteklo že več kot 35 let in v tem obdobju je razvoj tehnike spravila hmelja izredno napredoval. Zaostrili so se tudi tržni in pridelovalni pogoji, še posebej na področju kakovosti pridelka oziroma proizvoda in na področju ekonomike pridelave, ki za ohranitev konkurenčnosti zahteva minimalni strošek za delo na enoto proizvoda. To še posebej velja za hmeljarske dežele, kot je naša, saj moramo večino pridelka izvoziti na zahtevna tržišča. Vse to pa je moč doseči le z znanjem, uvajanjem sodobnih tehnik v proizvodnjo, sodobno opremo in urejeno logistiko proizvodnje. Dosedanja oprema oziroma logistika na poskusnem
posestvu vsega naštetega ni omogočala.”
Odločitev za investicijo, vredno med 80 in 90 milijonov tolarjev, za inštitut ni bila lahka, vendar so se z upanjem na razumevanje odgovornih ministrstev, lokalnih skupnosti in zaradi nujnosti posodobitve projekta kljub temu lotili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zanj prispevalo 42 milijonov tolarjev, nekdanja občina Žalec 13 milijonov, v letošnjem letu pa sta del sredstev prispevali tudi novi občini Žalec in Braslovče. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je prispevalo del sredstev za nakup raziskovalne opreme v objektu. “Tako smo s skupnimi močmi uspeli zgraditi sodoben tehnološki center za hmeljarstvo, ki bo služil raziskovalnim, razvojnim in svetovalno-izobraževalnim namenom. Seveda se zavedamo, da ni moč postaviti idealnega centra, kritična presoja narejenega in prenos izkušenj pa bosta gotovo prispevala k pocenitvi gradnje in prenove kapacitet v Sloveniji.
Objekt pa je le del načrtovanega tehnološkega centra na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Že sedaj uspešno opravljamo aktivnosti na področju razvoja tehnologij za področje alternativnih kultur v kmetijstvu in pivovarstvu. Za potrebe varstva poljščin pred boleznimi in škodljivci smo v letošnjem letu z najemom zemljišč povečali njivske površine, za letošnjo jesen pa imamo v programu tudi gradnjo prvega dela centra za vrtnarsko pridelavo. Seveda si želimo, da bi bila vsa
našteta področja v tehnološkem centru tako kakovostno opremljena, kot je hmeljarski del. To pa bo odvisno tudi ah pa predvsem od pripravljenosti odgovornih ministrstev, lokalne skupnosti, hmeljarjev in pivovarjev za uspešno rešitev problemov v zvezi s statusom inštituta,” je med drugim povedal mag. Košir.
Da je ministrstvo za znanost in tehnologijo naklonjeno delovanju takšnih tehnoloških centrov, kakršen je hmeljarski v Žalcu, je v pismu zagotovil tudi minister Lojze Marinček. Ker sta bila ministra Ciril Smrkolj in Lojze Marinček na seji vlade, da bi se dogovorili o proračunu, je zbranim ob odprtju novega hmeljarskega objekta spregovoril podsekretar na ministrstvu za znanost dr. Aleš Mihelič, ki je v imenu ministra mag. Koširju izročil pogodbo o sofinanciranju nakupa razvojno-raziskovalne opreme. Spregovoril je tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je hmeljarje še enkrat pozval, naj bodo v tem za Savinjsko dolino prelomnem trenutku enotni, inštitutu pa je obljubil podporo lokalnih skupnosti.
V spomin na odprtje novega večnamenskega hmeljarskega objekta so dr. Aleš Mihelič, župan Lojze Posedel, direktor mag. Iztok Košir in hmeljarski starešina Ivan Povše posadili lipo, ki naj postane simbol sodelovanja in prijateljstva ter znamenje boljših časov za hmeljarstvo. Da bi bil hmelj spet predvsem zeleno zlato in ne grenka roža, je ob tem zaželel tudi hmeljarski starešina.
K. R.. foto: T. T.
V zvezi z vprašanjem, kdo bo obdeloval hmeljišča v Savinjski dolini po stečaju Hmezada Kmetijstva Žalec in po prvem letu, ko je pridelavo hmelja prevzela in zaključila Perutnina Ptuj, je bilo v septembru in oktobru več sestankov. Med drugim je župan občine Žalec pripravil sestanek z direktorji vseh kmetijskih zadrug v Savinjski dolini, župani in podžupani spodnjesavinjskih občin ter predstavniki hmeljarjev, kmetijske svetovalne službe in inštituta. Dan kasneje so se hmeljarji in direktorji zadrug sestali tudi z vodstvom Hmezada Export Importa Žalec.
Župan Lojze Posedel je navedel razloge, ki so tudi občino prisilile k temu, da je aktivno posegla v reševanje problematike hmeljarstva. S predlogom, da bi vse kmetijske zadruge v dolini in zainteresirani hmeljarji skupaj nastopih na javni dražbi za prodajo premoženja (hmeljskih žičnic, objektov in naprav) Hmezada Kmetijstva v stečaju, pri tem pa bi pomagale tudi občine, so se strinjali župani vseh občin, razen v Taboru. V Taboru podpirajo rešitev, da bi to premoženje kupila država in ga dala v najem kmetom hmeljarjem, kar pa
Reševanje problematike slovenskega in predvsem savinjskega hmeljarstva je tesno povezano s potekom stečaja Hmezada Kmetijstva Žalec. Zato smo za kratek pogovor o tem prosili stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca.
Kako daleč je stečajni postopek Hmezada Kmetijstva Žalec?
Zlatko Hohnjec:	“Stečajni
postopek je v polnem teku, če se tako izrazim. Ena od ključnih zadev, ne pa edina, je vnovčitev premoženja stečajnega dolžnika. Prejšnji teden smo prodah tri farme: Zalog, Podlog in Žovnek. Pri tem je treba povedati, da prodajamo samo stavbna in funkcionalna zemljišča, ne pa kmetijskih. Vsi kupci farm so nekmetijci, tako da se s tega vidika kmetijska dejavnosti na njih najbrž ne bo nadaljevala. Že pred dobrim mesecem in pol sta bili prodani enota Celje in farma Založe. Ta čas pa se pripravljamo na vnovčevanje ostalega premoženja Hmezada Kmetijstva v stečaju, se pravi vključno z delom, ki se nanaša na hmeljastvo. Za prodajo so ostale še tri od štirih enot, ki pa so vse večje od že prodane enote v Celju. Glede na prejeto ponudbo, ki je izražala interes za nakup pravne osebe, smo naknadno izdelali tudi cenitev pravne osebe.”
Koliko ponudb imate do tega četrtka (21. oktobra)?
Zlatko Hohnjec:	“V tem
trenutku imamo samo to ponudbo, imamo pa tudi dopis župana občine Žalec, kf zastopa občine in zadntge na območju Savinjske doline, ki kažejo skupni interes za nakup pre-
je po besedah Lojzeta Posedela kmetijski minister že odločno zavrnil.
Na sestanku je Rudi Trobiš, direktor KZ Petrovče, prisotne seznanil s tem, da je Hmezad Export Import od Hmezada Kmetijstva v stečaju že kupil celjsko enoto Šmarjeto, stečajnemu upravitelju pa je poslal še ponudbo za nakup pravne osebe. Rudi Trobiš je povedal, da o tem začasni nadzorni svet Exporta, katerega član je tudi sam, pred nakupom ni bil seznanjen, prav tako pa na seji nadzornega sveta ni dobil odgovora na vprašanje, od kod denar za nakup pravne osebe. Zaradi tega je v znak protesta sejo zapustil. Posedel je poudaril, da je potrebno z Exportom prav tako doseči dogovor o skupnem nastopu na javni dražbi, saj to podjetje še vedno ostaja glavni prodajalec slovenskega hmelja. Glavni cilj vseh prizadevanj pa je, da hmeljišča oziroma žičnice in naprave odkupijo savinjski kmetje, ki se že ukvarjajo s pridelavo hmelja in so zainteresirani, da se hmeljišča ohranijo.
Direktorji kmetijskih zadrug so se dan po omenjenem pogovoru v sejni sobi žalske občine sestali tudi z vodstvom Hmezada Export - Importa. Sprejeh so naslednje zaključke: Vse sile se morajo posvetiti ohranitvi
ostalega hmeljarskega premoženja. Zaenkrat smo prejeh samo ta dopis, v katerem omenjajo možnost nakupa celote premičnin in nepremičnin, kot možnost pa je omenjen tudi nakup pravne osebe. Na skupnem pogovoru smo jim namreč predstavih, kaj pomeni nakup pravne
osebe, kakšne prednosti prinaša. Po mojem občutku so z zanimanjem sprejeh to razlago in bodo tudi o tej možnosti resno razmislili. Upniški odbor je pred dvema dnevoma te zadeve tehtno predelal in se strinjal s predlogom, naj se predstavi ponudba skupine zadrug, katere predstavnik je Rudi Trobiš, tej skupini pa bomo predvidoma danes predah tudi cenitev pravne osebe in se pogovorih o podrobnostih. Ocenjujem, da bodo zadeve zdaj tekle pospešeno. Mi bomo v novembru razpisali dražbo, kdaj natančno bo znano potem, ko bo stečajni senat obravnaval predloženo gradivo. Še enkrat želim poudariti, da se bo premoženje pro-
proizvodnje hmelja na vseh hmeljiščih Hmezada Kmetijstva v stečaju. Vsi prisotni na sestanku podpirajo enoten nastop na trgu. V danem položaju je potrebno poskrbeti za najcenejši možen nakup kapacitet Hmezada Kmetijstva v stečaju, da bo zaradi nakupa obremenitev na kilogram pridelanega hmelja čim manjša in za vse enaka. Vsi so se strinjali, da naj zato k nakupu pristopi samo en kupec. Na seji predstavljen koncept konzorcija zadrug podpira tudi Hmezad Export -Import, s tem da se konzorcij zadrug obveže, da bo ves pridelan hmelj pogodbeno prodal le prek Exporta. V ta namen bo Hmezad Export Import umaknil svojo vlogo za nakup celotne pravne osebe. Naslednji sklep pravi, da se naj v nadaljevanju tudi Export aktivno vključi v pomoč pri iskanju čim ugodnejših pogojev kreditiranja zagona proizvodnje. O obdelavi hmeljišč že kupljene Šmar-jete naj se odločijo lastniki. Za nadaljnje pogovore na ministrstvu za kmetijstvo so imenovah komisijo, katere člani so: Ferdinand Kunst, Slavko Leskošek, Lojze Posedel, Andrej Natek in Rudi Trobiš. Omenjene sklepe so podpisali vsi prisotni na tem sestanku.
K. R.
dajalo na javni dražbi. Predlog pa je takšen, da se prodaja pravna oseba, če ne bo ponudnikov za nakup pravne osebe, pa se na isti dražbi pod točko 2. prodajajo nepremičnine in oprema, povezane s hmeljarstvom: sušilnice, obiralni stroji, traktorji in ostalo.”
Kakšna pa je vrednost tega premoženja, ki se bo prodajalo na novembrski javni dražbi?
Zlatko Hohnjec: “Vrednost pravne osebe je 846 milijonov tolarjev, skupna vrednost premičnin in nepremičnin, ki bi se prodale po drugem predlogu, pa je 721 milijonov.”
Kot stečajni upravitelj ste bolj zainteresirani za prodajo pravne osebe. Kakšne prednosti za kupca bi to imelo?
Zlatko Hohnjec:	“Kot
stečajni upravitelj ne dajem prednosti nobeni možnosti, vendar pa upniki ocenjujejo, da bodo s prodajo pravne osebe iztržili več, saj se tako prodajo tudi nekatere stvari, ki se sicer ne morejo. Če namreč Hmezada Kmetijstva kot takega ni več in ne opravlja kmetijske proizvodnje, nima več pravice koriščenja teh kmetijskih površin. Teoretično se vrnejo skladu, ki potem zanje na novo razpisuje najem po svojih pravilih. Ima pa Kmetijstvo priznano terjatev do sklada, ker je prenesel na sklad tudi zemljišča, ki jih je kupil. To pa je mogoče koristiti le, če Kmetijstvo še naprej ostaja pravna oseba. So še nekatere druge podrobnosti, ki pa jih zdaj ne bi našteval.” K. R.
V novembru dražba hmeljarskega dela premoženja
Kmetijstva
Oktober 1999
Podjetništvo
60 let žalskega Juteksa
Grb občine direktorju Milanu Dolarju
Žalski Juteks praznuje letos 60-letnico svojega delovanja. Seveda so temu častitljivemu jubileju namenili primerno pozornost, počastili so ga z družabnim srečanjem zaposlenih in gostov, ki je bilo v žalskem hotelu.
0 Juteksu je zbranim govoril direktor Milan Dolar. Uvodoma je na kratko orisal razvojno pot podjetja, pri čemer se je omejil predvsem na zadnjih deset let. Sicer pa je poudaril, da se je Juteks vseskozi razvijal na osnovi lastnih moči, brez znatnih družbenih pomoči. Podjetje je prešlo od tipično delovno-intenzivne dejavnosti predelave jute z veliko zaposlenimi in nizkim družbenim proizvodom v kapitalsko intenzivno dejavnost, predelavo plastičnih mas z bistveno manjšim številom
zaposlenih in veliko večjim družbenim proizvodom na zaposlenega.
Tretja značilnost podjetja je tudi stalna usmerjenost v izvoz, že z izdelki iz jute v šestdesetih letih. Ob srečanju podjetja z abrahamom so zaključevali številne investicije in se tehnološko primemo usposobili za štiri programe:	plastiflciranje,
netkani tekstil, monofilamente in notranje avtomobilske obloge. Dobro zastavljene programe pa je izničila izguba velikega dela trga, ki je celotni prihodek iz 45 milijonov DEM v letu 1990 v štirih letih znižala na 17 milijonov DEM. Tudi to krizo je Juteks prebrodil s tem, da je od štirih programov obdržal plastifici-ranje, to je proizvodnjo talnih oblog. V tem času so izpeljali Uidi privatizacijski postopek in tri denacional-
izacijske.
Trenutno Juteks izvaža v 27 držav Evrope in sveta, delež izvoza je okrog 90-odstoten, pri tem pa so še posebej zadovoljni, ker v zahodno Evropo izvažajo okrog 40 odstotkov proizvodnje. Tudi v bodoče bo Juteks ostal specializiran proizvajalec CV talnih oblog, s tem da bo vlagal vse napore v kvaliteto in zniževanje stroškov in cen. Tako bo ostajal v koraku z najboljšimi tekmeci v Evropi.
“Letos bomo prodali okrog 3,4 milijonov kvadratnih metrov talnih
oblog, proizvedli pa le 2,9. Razlika pomeni izredno zmanjšanje zalog gotovega blaga, kar stroškovno deluje zelo pozitivno, vprašljivo pa lahko postane brezhibno servisiranje kupcev”, je ob koncu dejal direktor Milan Dolar.
Na slovesnosti so podelili simbolične nagrade za 10, 20 in 30 let dela v Juteksu, podžupan občine Žale Janko Kos pa je Milanu Dolarju - dolgoletnemu direktorju Juteksa za gospodarske dosežke in prizadevanja na športnem področju podelil zlati grb Občine Žalec.	T. T.
Zaščita
potrošnikovih
pravic
V Žalcu že več kot leto dni deluje potrošniška pisarna v prostorih GIZ, podjetniški center Žalec (Ul. heroja Staneta 3, tel.: 717-533), ki sicer deluje kot “izpostava” celjske organizacije CARSTVO POTROŠNIKOV CEIJE. Mnogi prebivalci Spodnje, pa tudi Zgornje Savinjske doline iščejo pri njenih svetovalcih nasvete in pomoč, kadar ^ so prizadete njihove "potrošniške pravice”. V žalski pisarni, ki je odprta dvakrat tedensko (ponedeljek dopoldan in sreda popoldan), sicer nekaj manj, zato pa več v celjski pisarni. V obeh poteka svetovanje osebno ah po telefonu in je brezplačno.
Svetovalci vedo povedati, da potrošnikom primanjkuje predvsem primernega poznavanja njihovih pravic in načina, kako jih zaščititi, kadar so prizadete.
Najpogosteje se potrošniki obračajo po nasvet v zvezi s trgovci. Najpogostejše so pripombe v zvezi z odnosom trgovcev do strank, dalje upoštevanje reklamacij zaradi nekvalitetnega ah pokvarjenega blaga, zaradi t. i. skritih napak na blagu
ipd.
Če ugotovi kakršnokoli napako na blagu, ki ga je kupil, mora potrošnik pri trgovcu napako reklamirati takoj, ko jo je opazil, oz. najkasneje v 8 dneh, sicer pa (zlasti t. i. napake, ki se pokažejo kasneje in ob nakupu niso bile vidne) v lem dni.
Kakor preberemo v zakonu o varstvu potrošnikov (ZVP), ki ga je konec februarja 1998 sprejel državni zbor, ima potrošnik v takem primeru pravico:
-	zahtevati, da mu podjetje (trgovec) blago z napako zamenja z novim blagom ali
-	vrne plačani znesek ah
-	odpravi napako na blagu ah
-	vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako.
Isto velja tudi za storitve.
Če napaka ni sporna, mora podjetje (trgovec, obrtnik) takoj ugoditi potrošnikovi zahtevi, sicer pa v osmih dneh odgovoriti potrošniku, če je napaka sporna (39- člen ZVP). Seveda lahko pride pri reklamiranju do zapletov, zlasti kadar gre za uvoženo blago, zato je priporočljivo izbrano blago pred nakupom ah ob njem dobro pogledati. To seveda ne velja samo za tekstil, kozarce, čevlje ipd., torej blago relativno manjše vrednosti, marveč tudi za avtomobile. Mnogo je namreč primerov, ko potrošnik izbranega avtomobila ob nakupu ni dobro pogledal, po nekaj
dneh pa je opazil napake (da je avto na nekaterih mestih preiakiran, da je ponekod karoserija poškodovana, da se nä laku pojavljajo rjaste pikice, ki kažejo, da vozilo pred lakiranjem ni bilo dobro zaščiteno ipd.). Svetovalci bi lahko povedali še marsikaj, npr. o pogodbah, ki jih pogosto lahkomiselno podpisujemo, potem pa nas boh glava. Pa o tem več prihodnjič.	J. T.
Uspešno zaključen 13. natečaj
V času od meseca maja lani, ko je bil objavljen 13 natečaj za dodehtev posojil za pospeševanje podjetništva in obrtništva na območju šestih občin Spodnje Savinjske doline, do porabe sredstev septembra letos je upravni odbor Sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec je, ki ga vodi g. Vinko Vučajnk, na desetih sejah obravnaval kar 42 vlog podjetnikov in obrtnikov v skupni predračunski vrednosti načrtovanih investicij skoraj 477 mio SIT.
Upravni odbor je odobril 29 posojil v skupni višini skoraj 87 mio SIT, s katerimi bi sofinanciral 350 mio SIT naložb podjetnikov in obrtnikov, ki naj bi v naslednjih petih letih zago-
tovile 54 novih delovnih mest.
Doslej je bilo prek banke koriščenih 21 posojil po 13. natečaju v skupni višini 63,7 mio SIT, nekaj posojilojemalcev je odklonila banka, trije posojilojemalci pa še urejajo dokumentacijo.
Če k navedenim številkam dodamo še dejstvo, da se je na GIZ Podjetniški center Žalec, ki za sklad opravlja strokovna opravila in svetovanje podjetnikom, oglasilo praviloma najmanj še dvakrat toliko podjetnikov, kot je bilo oddanih vlog, ki so se na podlagi svetovanja odločili za katero drugo obhko pomoči ah pa se zaradi neizpolnjevanja pogojev niso odločili za posojilo, je interes za ugodnejše kredite kljub zanimivejši ponudbi bančnih posojil kot pred leti še vedno zelo velik.
Takšen interes je pripomogel k odločitvi za 14. natečaj, ki je bil razpisan septembra meseca in omogoča pridobitev investicijskih posojil v višini od enega do petih milijonov za dobo od enega do petih let in z ugodno obrestno mero T+2 %. Posojila se bodo dodeljevala podjetnikom in obrtnikom iz tistih občin na območju Spodnje Savinjske dohne, ki bodo še naprej podjetništvo spodbujale prek skupnega sklada. Trenutno se je le občina Prebold opredelila, da v tem skladu ne bo sodelovala.
Zaradi kvalitetnega informiranja
Vć>L, £l E>l 5C. RADI PR.E.IZIČrtć>ILI V P0DJETNI.5TVU, DA 3G. Nam pejdejjžijzz
USTREZEN PRDATDR ZA URESNIČITEV VAŠE POi>LDVNE. IDEJE
V mirnem zzkCzzi_iu PAE.IĆA NicNo Celje Nudi de-čiNa Žalec
220 m! PO-SLOVNllJ prostorov za pisarne oz razne z>erVij>ne dejavnosti
Novi podjetnici iz SAMOZAPOSLITVENECA PROGRAMA IMAJO UGODNOST
NizCa Najemnina
■SCUPNl ADMINISTRATIVNI SjERVI* '
stroCoVNa pomoč
ÒCUPAJ LAUCO RAZVIJEMO IN IZPELJEMO VAŠE IDEJE
Informacije in pruaVe
GIZ Podjetniški center, Žalec 063/717-533 - Danica Jezovšek -Korent ali 041/726-546 - Roman Virant
prek Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec ter strokovnega svetovanja in informiranja s strani GIZ Podjetniški center Žalec so bik podjetniki in obrtniki izredno uspešni tudi pri koriščenju regionalnih podjetniških spodbud - razpisa RRA Celje za poroštva regionalnega garancijskega sklada in razpisa za mikrokredite.
Od obeh razpisov v mesecu aprilu letos do konca meseca avgusta je bilo prosilcem z območja šestih občin Spodnje Savinjske dohne odobrenih :
-	10 mikrokreditov v skupni vrednosti 34 mio SIT (od razpisanih 100 mio SIT za celotno regijo!) za skupno 34 novih delovnih mest, za katere je naš sklad prispeval po 100.000 SIT depozita za vsako novo delovno mesto oziroma skupno 3,4 mio SIT;
-	deset garancij v skupni višini 19,4 mio SIT (od razpisanih 86 mio SIT, ki še niso izkoriščeni!) za posojila, ki so jih podjetniki in obrtniki pridobih na razhčnih naslovih (banke, sklad, mikrokrediti).
D. J. K.
VULKANIZMSTVO IM AVT®PS»AlNi©A
Jure VIUGOŠEK, s.p.,GRIŽE
tel.: 063 716-320, 041 656 041
PRODAJA iN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA.
Ugodni plačilni pogoji in pdpuiH
V AKCIJI
"OBNOVLJENE GUME od 3.800 SIT dalje * BREZPLAČNA MONTAŽA IN VIJAČENJE!
»SIPR O«	d o o
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu oktobru ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 1999 11.570,70 SIT in 236,79/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 10.986,69 SIT, na Polzeli pa 12.246,18 SIT.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu oktobru 1999 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za nr’ poslovnega prostora v občini Žalec znaša 865,27 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo znaša v mesecu oktobru 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem septembrom.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah stanovanjskih objektov.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
CERTIFIKAT it 129
ISO 9001
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABQR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico.
V manjših količinah je na voljo v vrečah.
Gnojilo je primemo za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin.
Za vse informacije lahko pokličete ČISTILNO NAPRAVO KASAZE, tel.: 703-17-50, od 7. do 15. ure.
Politične stranke
oktober 1999
13
Evropske usmeritve SICD
V času po drugi svetovni vojni sta v evropskih državah, kjer so imeli demokracijo, prevladovali v glavnem dve politični usmeritvi. Na eni strani so bile stranke, ki so se zavzemale za razvoj podjetništva in s tem gospodarstva, za odgovornost države za vse sloje prebivalstva, za delavnost, varčnost in odgovornost posameznika. Svoje prizadevanje so opirali na tradicijo svojih narodov, v bistvu na evropsko tradicijo. Zaradi zagovarjanja tradicije so običajno označevali te stranke kot konservativne ali desne. V ta krog spadajo konservativne, ljudske in krščansko-demokratske stranke. Na drugi strani so bile stranke, ki so zagovarjale potrošnjo, omejevanje podjetništva, močno poseganje države v gospodarstvo in v skrajnosti tudi odpravo demokracije. Njihova glavna skrb je bila, kako dobrine deliti ne kako jih proizvajati. Ker so nastopale proti tradicionalnim vrednotam, so si nadele vzdevek napredne ali leve. Sem štejemo socialdemokratske, socialistične, delavske in komunistične stranke. Kadar so vladale desne stranke, so v državah opazili hitrejši razvoj in napredek in na tej osnovi bogatejše življenje. Kadar so oblast prevzele leve stranke, so povečevali državno upravo, državne izdatke in socialne pravice brez re*alne osnove. Pri vseh strankah je prevladovalo prepričanje, da lahko država s pomočjo inflacije, ki pospešuje potrošnjo,
pospeši tudi gospodarski razvoj. V sedemdesetih letih je ta politika doživela polom. Kljub vse večji inflaciji in vse večjemu vmešavanju v gospodarstvo je naraščala brezposelnost. Najboljši ekonomisti so prišli do spoznanja, da je oživljeno podjetništvo oziroma privatna iniciativa ključ za izhod iz krize. Skoraj vse države so pričele izvajati obsežno privatizacijo državnih podjetij, pospeševati podjetništvo, zniževati davke in krčiti socialne pravice. Države, ki so izvedle temeljito reformo, so hitro izšle iz krize. Brezposelnost je padla, državni izdatki so se zmanjšali. V svetu je prišlo do prevrednotenja vrednosti, ljudje, predvsem izobraženci, so spoznali, da je napredno tisto, kar temelji na tradicionalnih vrednotah. Spoznali so, da nekaj kar je novo in moderno ni vedno dobro, še več, lahko je celo zelo slabo. Zelo velik pomen so pričeli pripisovati človekovim pravicam.
V evropski politiki so pred desetimi led skoraj izginile razlike med političnimi strankami. Tudi leve stranke so postale zagovornice podjetništva. Po novem vzponu levih strank, ki so pred nekaj leti prevzele oblast v večini držav Evropske zveze, se je pokazalo, da niso sposobne izpolniti obljub, ki so jih dajale pred volitvami. Še enkrat se je pokazalo, da volk dlako menja, čudi pa ne. Razočaranje volivcev nad levico je prineslo veliko zmago krščanskim
demokratom na volitvah v evropski parlament. Še bolj izrazito se kaže to razočaranje v Nemčiji. Potem ko so socialdemokrati zmagah na zveznih volitvah, doživljajo sedaj na deželnih volitvah poraz za porazom. Volitve so izgubili celo v takšni tradicionalni socialdemokratski trdnjavi, kot je Westfalija. Krščanski demokrati doživljajo velike zmage in skoraj povsod dosežejo absolutno večino v deželnem zboru.
Še nekaj je značilno za dogajanje v Evropi. Liberalci, ki so sicer že dobrih 100 let najbolj nazadnjaški med demokratičnimi strankami, izgubljajo sedaj še zadnje položaje. Izjema so samo tam, kjer so se oprijeli starih predsodkov in na njih temelječem vzbujanju sovraštva med ljudmi. V sosednji Avstriji in Rusiji -Hajder in Žirinovski nastopata s protižidovstvom in velikonemškim oziroma velikoruskim nacionalizmom. Pri nas liberalni demokrati nadaljujejo ideološko gonjo proti drugače mislečim in boj proti tradicionalnim vrednotam, kot je to prej počela komunistična partija. Žalostno in smešno je, da pri nas podpira LDS precej podjetnikov in izobražencev, čeprav so dedič ideologije, ki je njihov smrtni sovražnik. To, da podjetniki in izobraženci podpirajo neokomuniste, se zdi podobno, kot bi v Nemčiji Židje podpirali neonaciste.
Naše pero
SLS - stranka za jutrišnji dan
Volitve so za nami in za nami je Uidi odvečna skrb o tem, ah je naša SLS na pravi poti ah ne.
Volitve so nam pokazale, da SLS je na pravi poti in da to ni več stranka, ki bi se jo morah bati, češ da s svojimi idejami in programi zavaja svoje člane in simpatizerje. Pokazalo se je, da je stranka odprta za ljudi in hoče delati v dobro predvsem ljudi na terenu. Da visoka “ljubljanska" politika ni prednost, ampak je včasih tudi v škodo ljudi s terena, ki mislijo, da je poštenost malih ljudi vrlina, ki jo je treba varovati in ji dati prednost.
Še vedno smo prepričani, da politika smo ljudje, ki živimo in delamo skupaj v domačem okolju, kjer se pratkično vsi poznamo in smo pripravljeni kot sosed sosedu priskočiti na pomoč.
Dobri medsosedski odnosi, pa čeprav po ideoloških prepričanjih različnih osebnosti, ne morejo in ne smejo biti ovira za skupno dogovarjanje brez zamer in globokih udarcev, ljudi, ki živijo svoj vsakdanjik v okolju, katerega so si sami izbrali ah pa so zaradi pripadnosti svojemu pokolenju ostali na tem prostoru. Slovenci nismo Nomadi, ki bi svoj povešen nos skrih pod pazduho in odšh tja, kjer bi morah hlapčevati. Slovenci smo ponosen narod svojega okolja in prostora, v katerem snujemo in delujemo v prid minulih in bodočih generacij, ki so nam zapustile samobitnost in to moramo storiti tudi mi za naše zanamce. Vodilo naše SLS je prav to, da najprej pometimo pred svojim pragom, šele potem lahko pričnemo tudi drugje. Visoka politika brez malih ljudi iz domačega okolja ne more biti politika. Politika so ljudje,
ki si s svojimi pravih urejujejo svoj vsakdanjik tako, da jim je lepši in enostavnejši za življenje. Le tako lahko človek najde svoj notranji mir in si naredi življenje kar se da prijetno. Pravila, ki bi jih morah pisati ljudje iz domačega okolja, bi bila sigurno najboljša, vendar se včasih temu ne da pokoriti vseh želja. Nova lokalna samouprava zdajšnjih volitev je pokazala, da ni pomembno iz kako prepariranega testa si, ampak predvsem, kakšen človek si. Ljudje znajo včasih bolje oceniti - in Uidi prav je tako - da je pripadnost "sekti" samo del sistema in da v novem volilnem sistemu večinskem, za katerega smo se Slovenci odločili z večino.
Takšno združenje enako mislečih pa lahko na vseslovenskem proštom da stranko, ki bo uskladila za potrebe ljudi svojo vizijo tudi v široki mednarodni in svetovni politiki.
V SLS smo mnenja, da v kolikor bomo uredili naše vrste in uskladili želje in interese v tem slovenskem prostoru, potem se nam ni treba bati, da bo stranka izgubila na svojem pomenu, da je slovenstvo ne samo Ljubljana, ampak tudi podeželje in da si žehmo, da se naše skupno življenje ne neha pred sosedovim prostorom. Razne novice, ki prihajajo iz sredstev javnega obveščanja, da pred domačim pragom visoke strankarske ljubljanske politike le ni vse tako čisto, kot bi moralo biti, nas skrbi, da bi v domačem okolju morah prepirljivost in zdrahe prenašati na domače dvorišče, ampak zato, ker izgubljamo preveč energije, ki bi Jo lahko koristneje uporabili v prid socialni in materialni pravičnosti, za katere se zavzemajo načela SLS. Samovoljneži s pridušenim občut-
SLS
Slovenska ljudska stranka
kom diktata našo visoko politiko znotraj SLS ne bodo mogli dolgo voditi proti volji ljudi iz terena. Slej ko prej bo prevladala razumnost tistih, ki so voljeni delegati iz domačega okolja, da bodo znali pravočasno in s kopico modrosti narediti red pred domačim pragom.
Upajmo, in to tudi mislimo v naši SLS, da so se voljeni politiki naše vseslovenske SLS kaj naučili iz teh krajevnih volitev, da politiko sestavljajo samo ljudje in da samovolja nekaterih samodržcev ne vodi v boljši jutri malih ljudi iz domačih okohj in ognjišč. Spoznati bodo morah - slej kot prej, da so bomo na domačem dvorišču usodo krojih sami in da ultimate in grožnje lahko obeležijo samo za svojo samopaštnost.
Tudi zato so volitve in zato vsem, ki ste prišli voliti, iskrena hvala, saj le na tak način lahko samodržcem in svetu pokažemo, da smo za demokracijo in da si bomo voditelje izbirah sami.
I.J,
Spet o pokojninski reformi
Menim, da je prav, če tudi v lokalnem časopisu izčrpno pojasnimo zlasti tiste spremembe pokojninske reforme, ki naj bi prizadele nas, upokojence.
Naša stranka je namreč ves čas snovanja, usklajevanja z ostalimi socialnimi partnerji, razprav v vladi in državnem zboru imela pred očmi našega upokojenca.
Tudi ob tej priliki se je treba vprašati, kaj bi bilo z našimi pokojninami, če upokojenci ne bi še pravočasno ustanovili svoje stranke. Gotovo se še spominjamo obljub raznih strank, ko pa je šlo za zastopan-
je naših interesov ter branjenje naših pravic, so nas pustih na cedilu. Tako smo bili v prvih nekaj letih po osamosvojitvi z raznimi proračuni in formulami ob nekaj mesečnih pokojnin. Šele ob vstopu naše stranke v vlado in parlament pred tremi leti so se razmere normalizirale, kar potrjuje pravilnost naše odločitve, t.j. ustanovitev DESUS.
Že ob izidu Bele knjige smo trdih, da imamo dober pokojninski sistem, ki ga je potrebno samo izboljšati in dopolniti. Z našo Sivo knjigo smo dokazovali in dokazali, da povsem novega pokojninskega sistema v

Sloveniji ne potrebujemo. Sedaj že lahko trdimo, da nam je to v celoti uspelo, saj je drugo branje novega zakona v državnem zboru zaključeno, medtem ko v tretjem branju pride lahko le do lepotnih popravkov.
To je le uvod v pisanje o pokojninski reformi, ki bo sledilo v naslednjih številkah tega priljubljenega mesečnika.
Rado Rotar predsednik 00 DESUS Žalec
Prvih devet mesecev na oblasti
V	mesecu oktobru je Občinski odbor LDS Žalec imel mesec odprtih vrat. V tem mesecu smo pregledali preteklih devet mesecev dela v stranki in imeli mesečno akcijo vključevanja v-stranko. To akcijo smo podaljšali vse do konca leta.
V	februarju smo imeli v Levcu letni občni zbor stranke, kjer smo ustanovili novo vodstvo stranke. LDS Žalec je dobila 25-članski svet stranke, 11-članski izvršni odbor, za predsednika je bil izvoljen Dimitrij Pur in za sekretarja Gregor Vovk Petrovski. Izvršni odbor se je v prvih devetih mesecih sestal šestkrat in v tem času pripravil vrsto prireditev in aktivnosti. Med najpomembnješimi naj izpostavim cvetlični ples v mesecu maju, vseslovensko srečanje liberalk in liberalcev na Gorenjskem v juniju, modri tenis turnir v avgustu, vsakoletno srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici. Bili smo pokrovitelji vrsti mladinskih in sub-kulturnih prireditev, pokrovitelji smo bik tudi prireditvi žalskih planincev Jesen na Bukovici v oktobru. Svet stranke, ki ga vodi Janez Meglič, se je prvič sestal v juniju na Mrzlici. Tema seje sveta sta bik ekologija in turizem. Sveta so se udeležili tudi gostje iz repubhke in nekaterih krajevnih skupnosti iz občine Žalec.
Gregor Vovk Petrovski, vodja svetniške skupine, ki je najštevilčnejša v občinskem svetu, je redno poročal o delu svetniške skupine, ki se redno sestaja en večer pred sejo
občinskega sveta. Svetniki so aktivno sodelovali pri razglasitvi začasnega ukrepa zaščite ribnika Vrbje, pri sprejemanju proračuna občine Žalec za leto 1999, v delu krajevnih skupnosti ter v vseh aktivnostih občine Žalec. LDS Žalec je koordinirala delo koalicije štirih strank (DeSuS, ZLSD, SLS in LDS), ki se je v prvih devetih mesecih sestala enajstkrat in uspešno nastopila na krajevnih volitvah, saj so bile vse liste polne in kar v šestih smo dobih najmanj 50%, v treh 35% in v Levcu 15%.
Stranka je bila aktivna tudi v delu republiških organov, saj imamo predstavnika v svetu stranke, gospod Vovk pa je tudi predsednik Koordinacije občinskih odborov LDS. V letu 1999 smo pripeljali v občino Žalec na uradne obiske več ministrov. V januarju smo v
LDS
Šempetru ob otvoritvi nove telovadnice gostih dr. Slavka Gabra, zdaj že nekdanjega ministra za šolstvo in šport, v marcu je občino in občinski odbor obiskal dr. Pavle‘Gantar, v septembru pa smo za potrebe občine in Manager kluba organizirali delovni obisk ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Do konca leta nameravamo pripeljati še dr. Pavleta Zgago in Toneta Ropa. V Žalcu smo gostih žensko mrežo LDS in tudi liberalne župane 40 občin iz vse Slovenije.
Zadnji dan v oktobru stranka organizira za svoje člane in simpatizerje obisk dveh vinogradniških kleti na Štajerskem.
Člani 10 IDS Žalec na eni iztned sej
Spoštovane bralke in bralci!
Še nekaj tednov nas loči od novega tisočletja, v katerem nam naši voditelji napovedujejo skorajšnje pridruževanje Evropi, ki nam bo vsem prinesla blagostanje in srečo a se po dogodkih zadnjega tedna zdi, da ne bo tako. Pot v Evropo bo namreč tlakovana s trdim delom sicer bomo ostali pred njenimi vrat. Socialdemokratska stranka Slovenije je že večkrat opozorila, da nimamo usklajene zakonodaje z Evropo, da
t
G/murna
èempeter v 5. d. 13a tel 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 G/Žnuma Čč^vc/mn, s./i.	tel. 063/415-065
OKULISTIČNI PREGLEDI v četrtek, 18. 11. 1999
OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE!
so pravilniki zastareli, skratka, da Slovenija deluje bolj po balkansko in ne evropsko. Kljub zagotovilom ministra za evropske zadeve, da je zadnje poročilo, ki smo ga prejeh o naši prilagoditvi evropski zakonodaji boljše kot prejšnje leto, nas je naslednji dan novica, da bo za Slovenijo veljala prepoved izvoza rdečega mesa v Evropsko zvezo, postavila trdo na realna da. Prepoved je sicer po sklepu evropskih komisarjev prestavljena na mesec februar, vendar visi nad Slovenijo kot Demoklejev meč. Kaj pa so si mislili evropski komisarji ob tem, da v Sloveniji po izjavah odgovornih za nastalo stanje ni nihče kriv, oziroma so odgovornost prelagali drug na drugega, lahko samo ugibamo.
Predsednik sosednje države, s katero smo še v bivši državi živeli v bratstvu in enotnosti, je na tiskovni konferenci ugotovil, da je Piranski zaliv njihov. Odgovor naših predstavnikov je bil, da izjava ni bila
SDS
izražena s takšnim pomenom. Pa naj to razume, kdor moreisancta simpli-ca- sveta preproščina).
Zgodba o uspehu torej že kaže rezultate, le Evropa se s to zgodbo nekako ne strinja. In vendar graditelji te zgodbe tolmačijo slovenskemu narodu, da imajo prav in da jih Evropa ne razume. Nekdo je nekoč dejal, da ne “čuje" dobro, Evropa pa nas je z zgodbo o rdečem mesu opozorila, da pri nas nekdo ne shši dobro njenih pravil.
Naj vam dragi bralke in bralci tole razmišljanje ne pokvari dneva, kot smo zapisah v prejšnji številki, je še čas za spremembe. Za njih ni nikoh prepozno.
Socialdemokratska stranka Občinski odbor Žalec
14
Oktober 1999
Po DOLINI
Mladosti ni več - žar in zanos ostajata
Srečanje brigadirjev na Gomilskem - 50 let od posodobitve ceste Celje- Vransko
Mladinske delovne akcije so nedvomno svetel primer žara in zanosa številnih mladih v prvih letih po vojni, ko so s krampi, lopatami in samokolnicami gradili in obnavljali porušeno domovino. Samac - Sarajevo, Brčko - Banoviči, Cesta bratstva in enotnosti. Novi Beograd, Nova Gorica, Dutovlje -Sežana, Pesnica in mnoge druge mladinske akcije, vključno s cesto Celje -Vransko, ostajajo del naše zgodovine, za takratne graditelje pa neizbrisen spomin na čas njihove mladosti, ki je kljub trdemu delu in žuljavim rokam bila lepa in duhovno bogata. Mladosti ni več -žar in zanos pa sta ostala in vsakič, ko pridejo skupaj, ko oživijo spomini, so spet tisti stari mladi graditelji. Tako je bilo tudi tokrat na Gomilskem, ko so praznovali 50-letnico posodobitve ceste Celje -Vransko.
Organizator tokratnega srečanja je bil v dogovoru s koordinacijo klubov MDB Celje Klub brigadirjev MDB Žalec. Na Gomilsko so prišli brigadirji iz vseh krajev Slovenije. V imenu kluba brigadirjev*Žalec jim je zaželel dobrodošlico predsednik žalskega kluba MĐB Ivan Jurhar. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovab učenci osnovne šole in okteta Gomilsko, pozneje pa so nastopih tudi sami brigadirji kulturniki. Dobrodošlico je zbranim izrekel tudi Vinko Drča, predsednik KS Gomilsko, ki je poudaril pomen nekdanjega brigadirskega dela ter predstavil utrip njihove krajevne skupnosti ter nove občine Braslovče. V vlogi osrednjega govornika je nato brigadirjem spregovoril župan občine Žalec Lojze Posedel. V svojem govoru je dejal, da je bil čas po
Posnetek z mladinske delovne brigade vojni težak in pobi pomanjkanja. Prav zato je brigadirsko delo še pomembnejše, saj so ga opravljah v zelo težkih pogojih in s skromnimi delovnimi orodji. Zanos svobode in želja po lepšem življenju sta bila močnejša od vseh tegob in žuljavih rok. Ob tem je poudaril, da bi sedanji mladi morah vzeti nekdanje brigadirje za zgled. Slovenija tako ne bi bila druga dežela po samomorih na število prebivalcev ne dežela, ki jo vedno bolj obdajajo slabosti potrošniške družbe in razvitega sveta. Dotaknil se je tudi problema savinjskega hmeljarstva, nedavnega pogorišča in drugih problemov, ki smo jim priča v naši družbi. Ob koncu je še dejal, da je vesel takšnih srečanj in več kot jih bo, bolj bomo znali ceniti brigadirski čas, njihovo delo in sedanje življenje.
Ob glasbi, petju in plesu ter nastopih brigadirjev kulturnikov se je nato nadaljevalo zelo sproščeno srečanje. Uvodni ples je pričel žalski župan, ki je zaplesal
z brigadirko, imenovano Srna. Njima so se nato pridružili še nekateri drugi udeleženci srečanja, veliko pa se jih je raje odločilo za obujanje spominov na njihove akcije. Čas je naredil svoje in šele v medsebojnih pogovorih so nekateri prišli do spoznanja, da so pravzaprav bili na kateri izmed akcij takrat kot njihov sogovornik iz Ptuja, Maribora, Jesenic ... Ta čas, ko so nekateri plešah, drugi obujali spomine, smo nekatere o njihovem brigadirskem delu in vtisih povprašali Uidi mi.
Najprej smo o tokratnem srečanju pobarali glavnega organizatorja in predsednika kluba MDB Žalec Ivana Jurharja: “Pred 50. leti se je nadaljevalo posodabljanje ceste od Šempetra do Vranskega, ki je trajalo - na celotni
trasi od Celja do Vranskega - polna štiri leta. Pred dvema letoma smo v Levcu s takšnim srečanjem praznovali 50-letni-co začetka mladinske akcije na tej cesti, lani je bilo množično srečanje brigadirjev v Novi Gorici, letos tukaj. Kje bo prihodnje leto, se moramo še dogovoriti na koordinaciji klubov MDB. Tako kot vsakič je tudi današnje srečanje nadvse prijetno. Tu so brigadirji veterani tako rekoč iz vseh koncev Slovenije. Veseh in ponosni smo, da smo prispevali k obnovi in gradnji domovine, in to v času, ko nas je Vzhod zapustil, z Zahodom pa nismo imeli ravno prijateljskih odnosov, tako da smo se morah zanašati le nase in na naše delo. To pa je bila tudi pomembna izkušnja za naše nadaljnje življenje.”
Kaj pa o akciji na tej cesti pravi nekdanji komandant Janez Železnik z Gorenjske: “Zelo sem vesel, da sem se	danes
znova srečal s tovariši in tovarišicami, s katerimi smo v povojnih	letih
gradili našo takratno domovino. To je bil čas, ki je v marsičem zaznamoval naše nadaljnje življenje. Dolgo je sicer že od takrat, mi smo se postarali, a spomini so še vedno živi. Tudi na to akcijo, katere se spominjamo danes. Jaz sem bil komandant akcije leta 1952. Akcija je potekala v poletnih mesecih, na njej pa so tega leta delale štiri brigade z okrog	600	do 650	brigadirji in
brigadirkami.	S krampi, lopatami in
samokolnicami smo širih cesto, delali nasipe in utrjevali cestišče. Naše življen-
je je bilo kljub težkemu delu in prenekateremu žulju radostno, veselo in izpolnjeno z bogatim vsakodnevnim večernim kukurnim utripom. Ob vsem tem pa so nas tudi ljudje teh krajev ob trasi imeli radi, nam pomagali, prihajali med nas in se udeleževali naših kulturnih večerov. Vsem tem domačinom tudi danes iskrena hvala."
Ivica Fišer pa je povedala: “Zelo sem vesela vsakega takšnega srečanja, to pa še tembolj, ker sem Uidi sama med ustanovitelji klubov brigadirjev MDB. Že ves čas od ustanovitve aktivno delam v njem, sem pa tudi članica in aktivistka pokrajinskega odbora kluba brigadirjev. Na tej cesti takrat nisem delala kot brigadirka, sem pa pogosto sodelovala z vodstvom akcije kot mladinska aktivistka. Sicer pa sem pred tem že bila udeleženka MDA na progi Šamac -Sarajevo, Brčko - Banoviči in pozneje še pri regulaciji potoka Pesnica. Od povsod imam lepe spomine, čeprav je velikokrat bilo zelo težko. Vsako takšno srečanje je priložnost, da spomini ponovno oživijo. Meni in gotovo tudi drugim pomenijo takšna srečanja za zdravje več kot deset obiskov pri zdravniku. Dokler mi bo zdravje dopuščalo, ostajam z vsem srcem in dušo aktivna udeleženka tovrstnih srečanj.”
Enakega mnenja je bil tudi Gusti Palir s
P o 1 z e 1 e : “Takšna in podobna srečanja so zame postala kar nekakšna duhovna hrana, želja in
potreba. Z njimi širim krog znancev ah obnovim znanstva, saj se zaradi časovne odmaknjenosti hi'naše spremenjene podobe ne prepoznamo več. Ob pogovorih in obujanju spomina pa kdaj le ugotovimo, da smo bik skupaj. Na Polzeli nas je kar nekaj, ki smo bili skupaj na akcijah. Večkrat se srečamo in se med sabo dobro poznamo, drugače pa je s tistimi, ki so od drugod. Z njimi se poznamo le s takšnih srečanj, čeprav smo bik morda skupaj na isti akciji. Čas je pač naredil svoje, saj je od moje prve akcije Brčko - Banoviči kjer sem bil v tretji izmeni brigade Dušana Mravljaka, minilo že 53 let.”
Za konec pa še Stefan Matko iz Braslovč. Štefan je tapetnik in zato se vsakemu predstavi za filozofa (fila zofe). “Spomini na brigadirski čas so še vedno živi, samo svojih sobrigadir-jev iz drugih delov Slovenije večinoma ne poznam več. Vsi smo se postarali in spremenili. Delal sem na štirih velikih akcijah. Leta 1947 sem bil med graditelji proge Šamac - Sarajevo, leto pozneje	sem delal	na	progi Sežana -
Dutovlje.	Za	tem	sem bil graditelj
Novega Beograda. Leta 1951 pa sem delal na progi Doboj - Banja Luka. Današnji dan je tudi zame nekaj prijetnega. Vesel sem, da se nas je tohko zbralo, kar je nedvomno dokaz, da nam je tisti čas, ko smo gradili, še vedno zelo pri srcu. Želim si, da bi tako bilo še dolgo.”
Ob vsem povedanem še dodajmo, da bi bilo prav, da bi se tovrstnih srečanj začeh udeleževati tudi nekdanji brigadirji iz poznejšffi mladinskih delovnih akcij, saj bo tako brigadirski duh še dolgo živel.
Darko Naraglav
Vse o zdravstveni kartici
Letos in v prvi polovici naslednjega leta bodo vsi zavarovanci v Sloveniji prejeli kartico zdravstvenega zavarovanja - nov, sodoben dokument, ki smo ga v sodelovanju z zdravstveno službo, zavarovalnicami in strokovnjaki organizacije Eurocards pri Evropski zvezi pripravljali že nekaj časa. Spomladi 1998 smo jo uspešno preizkusili med prebivalci posavske regije, ki obsega brežiško, krško in sevniško občino.
Prednosti kartice
S kartico želimo čim prej vnesti prednosti novih informacijskih tehnologij v zdravstveno varstvo, ki je eno najpomembnejših področij javnega živi-, jenja in skrbi za državljane. Skrajšala bo postopke in izboljšala kakovost storitev tako v zdravstvu kot pri zdravstvenem zavarovanju. Bolj uporabna od zdravstvene izkaznice bo olajšala delo zdravnikom in medicinskim sestram, zavarovancem pa omogočila, da bodo sami, brez posredovanja tretjih oseb, preverjali in potrjevali podatke o svojem zdravstvenem zavarovanju.
Da bi zagotovili tudi popolno varnost in zasebnost podatkov, smo ob njej razvili posebno profesionalno kartico za pooblaščeno zdravstveno osebje. Šele z njo bo mogoče priti do podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja.
S svojo veljavno kartico boste pri zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, lekarni in drugod dokazali, da ste zdravstveno zavarovani in s tem uživah vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja. V primerjavi z dosedanjo zdravstveno izkaznico bodo podatki s kartice avtomatsko prebrani, potrjevanje bo lažje in enostavnejše. Kartica je tudi bolj
priročna, spravite jo lahko v denarnico in jo vedno nosite s seboj.
Kartico in postopek zamenjave smo pripravljah temeljito, da bi res kar najbolj poenostavili njeno uporabo.
Kaj je kartica zdravstvenega zavarovanja?
Kartica zdravstvenega zavarovanja je nov, sodoben in računalniško berljiv dokument za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in nadomešča dosedanjo zdravstveno izkaznico. S kartico bo zavarovanec:
-	dokazoval, da je zdravstveno zavarovan;
-	na samopostrežnem terminalu obnavljal in dopolnjeval podatke o zdravstvenem zavarovanju sam, brez 'posredovanja tretje osebe (kadrovskih služb pri delodajalcih ipd.);
-	hitreje in preprosteje uveljavljal zdravstvene storitve in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja.
Kartica ni plačilno sredstvo niti kartoteka s podatki o zdravju oz. boleznih zavarovanca.
Kdo je upravičen do kartice zdravstvenega zavarovanja?
Kartico dobijo vsi državljani Slovenije, ki so zdravstveno obvezno zavarovani. V našem primeru so to vsi stanujoči in zaposleni na območju celjske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Območna enota Celje obsega: izpostavo Celje z občinami Celje, Dobrna, Vojnik, Štore, izpostavo Laško z občinama Laško in Radeče, izpostavo Slov. Konjice z občinami Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, izpostavo Šentjur z občinama Šentjur in Dobje pri Planini, izpostavo Šmarje pri Jelšah z občinami Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sodi, Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina in izpostavo Žalec z občinami Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor.
Kartica je osebni dokument z vpisanim imenom in osnovnimi podatki
vsakega posameznika in bo vsakemu posebej poslana po pošti kot vrednostno pismo. Prosimo, da to poštno pošiljko zagotovo prevzamete, da ne boste imeli nepotrebnih poti na Zavod in nevšečnosti pri obisku zdravnika.
Kateri podatki so shranjeni na kartici?
Na kartici bo vidno izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja. Izboklina v zgornjem desnem kotu je namenjena slepim. Na kartici bo v čipu (torej v elektronski obliki) zapisan naslov in spol zavarovanca, podatki o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju pri Zavodu in Adriaticu ter o veljavnosti teh zavarovanj. Elektronski zapis bo vseboval tudi podatek o izbranem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu. Na zadnji strani kartice vbo kratko obvestilo o njeni uporabi.
Na kartici bo tudi prostor za vpis podatka o darovanju organov in tkiv. Podatek bo vpisan samo za tiste zavarovance, ki se bodo za darovanje organov in tkiv prostovoljno odločili. Podatek se bo na kartico vpisal prek samopostrežnega terminala in bo pri običajni uporabi kartice neviden, saj bo vpisan v njen čip. Brali ga bodo lahko le pooblaščeni zdravniki - bolnišnični koordinatorji v desetih bolnišnicah z enotami za intenzivno terapijo.
Ali bodo na kartici tudi medicinski podatki?
Medicinskih podatkov na kartici zaenkrat ne bo. Ko bodo rešena vsa pravna, humanitarna in medicinska vprašanja, se bo zavarovanec sam odločil, ah žeh imeti na kartici tudi podatke o, na primer, krvni skupini, alergijah, cepljenjih in o pomembnih kliničnih stanjih. Kartica že v svoji zasnovi upošteva tudi te možnosti - z izbrano tehnologijo tako imenovanih pametnih kartic in s strogim sistemom varovanja podatkov. Uvaja namreč sis-
tem dvojnega varovanja, pri katerem podatka ni mogoče prebrati brez sočasne uporabe profesionalne kartice zdravnika ah pooblaščenega zdravstvenega delavca. In še enkrat poudarjamo: na kartici ne bo nobenega medicinskega podatka, če zavarovanec tega ne bo želel.
Kaj, če kartico izgubimo?
V tem primeru si bo zavarovanec moral priskrbeti novo kartico, zato naj se čim prej oglasi na najbližji izpostavi Zavoda, kjer bo napisal izjavo in plačal 1.500 SIT za novo kartico. Zavod mu bo izdal začasno potrdilo, ki bo nadomestilo kartico, dokler ne dobi nove.
Kaj je profesionalna kartica?
Profesionalna kartica je ključ zdravnika ah pooblaščenega zdravstvenega delavca za dostop do podatkov na zavarovančevi kartici. Profesionalna kartica bo osebna, torej imenska in bo uporabna samo s predhodno vtipkano osebno številko (PIN). Pooblaščeni zdravstveni delavec je tudi osebno odgovoren za profesionalno kartico. Po zunanjosti se bo profesionalna kartica razlikovala od zavarovančeve kartice, da ne bi prihajalo do zamenjav.
Kakšen bo postopek dela s kartico zdravstvenega zavarovanja?
Ob obisku zdravstvene ustanove ah Zavoda bo zdravstveni delavec oziroma pooblaščeni referent na Zavodu vstavil svojo profesionalno kartico v posebno napravo - čitalnik, se prijavil s svojim osebnim geslom ter jo s tem aktiviral. Kartico zdravstvenega zavarovanja pa bo vstavil v drugo režo istega čitalnika. Med karticama se bo vzpostavil dialog, na podlagi katerega bo zavarovančeva kartica pripravljena prikazati dovoljene podatke na zaslon osebnega računalnika profesionalnega delavca.
Kje boste potrjevali kartico
zdravstvenega zavarovanja?
Kartico bodo zavarovanci potrjevali na samopostrežnih terminalih. To so naprave, podobne bankomatom, vendar mnogo preprostejše za uporabo. Zavarovanec bo kartico vstavil v terminal, počakal na izpis na ekranu in vzel kartico. Prek samopostrežnega terminala bodo podatki na kartici takoj avtomatsko preverjeni, dodani jim bodo podatki iz glavnega računalnika Zavoda in veljavnost zavarovanja bo potrjena. Postopek traja od štiri sekunde do ene minute, odvisno od prepustnosti omrežja.
Terminal kartice ne bo potrdil, če zavarovanec ne bo imel urejenega zdravstvenega zavarovanja. V primeru poškodovane ah napačne (npr. telefonske ah kreditne) kartice pa bo javil napako.
Kje bodo nameščeni samopostrežni terminali?
Na Celjskem bodo terminali nameščeni v vseh zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, v Splošni bolnišnici Celje in na sedežu enote Zavoda. V samih objektih bodo zavarovance do terminala vodile posebne smerne oznake. Če se bo pri potrjevanju kaj zataknilo, si boste lahko pomagali Uidi z natančnimi navodili, ki bodo nameščena na vidnih mestih ob terminalih, ah pa poklicali kadarkoli med 7. in 18. uro službo za poslovanje s kartico na telefon 061/17-21-466.
Kako pogosto boste potrjevali kartico?
Po novem to ne bo več potrebno vsak mesec, temveč vsake tri mesece. Upokojenci in otroci bodo svoje kartice za obvezno zdravstveno zavarovanje potrjevali enkrat letno. Najpomembneje jt\ da to vsekakor storijo pred obiskom pri zdravniku ah če uveljavljajo druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Kartico bodo lahko potrjevali vsak dan, od 6. do 22. ure.
Če zavarovanec ob obisku zdravnika ne bo imel potrjene kartice, ga bo sestra napotila do najbhžjega terminala, kjer bo kartico potrdil. Če pa zavarovanec kartice ob obisku zdravnika ne bo imel s seboj ah ne bo imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, velja enako kot doslej: storitev bo moral plačati sam, razen če gre za nujno medicinsko pomoč.
Kartice, ki jih bodo zavarovanci prejeli s priporočeno pošto, bodo že potrjene, zato jih zavarovancem naslednje tri mesece oz. eno leto ne bo potrebno ponovno potrjevati.
Kdaj boste prejeli kartico zdravstvenega zavarovanja?
Uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja bo potekala postopno. V Območni enoti Celje bodo prvi zavarovanci kartico prejeh sredi novembra letos, distribucija kartic pa bo zaključena v decembru.
Najprej bodo kartico prejeh zavarovanci izpostave Laško, nato bodo sledili Slovenske Konjice, Šentjur, Celje, Šmarje in Žalec.
Kartico zdravstvenega zavarovanja bodo zavarovanci prejeh po pošti kot vrednostno pismo. Pismu bo priložena tudi knjižica z navodili o uporabi kartice in izpisani podatki, ki so zapisani v čipu. Dokler ne bo kartica uvedena v vsej Sloveniji, ohranite tudi zdravstveno izkaznico, ki bo veljala v dehh naše države, kjer bo kartica uvedena pozneje kot na Celjskem.
V primeru, da zavarovanec iz kakršnegakoli razloga kartice do določenega roka ne bi prejel, mora to sporočiti na najbližjo izpostavo OE Celje ah svojemu delodajalcu.
Vsa vprašanja v zvezi s kartico lahko naši zavarovanci naslavljajo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Celje, Gregorčičeva 5/a, 3000 Celje ali na telefonsko številko 482-302, vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
Po DOLINI
oktober 1999
Partizanska Creta znova praznovala
.•
"Še pomnite, tovariši, kako bilo je sleherno jesen. Kako smo verovali v tistih dneh, spomladi zdramilo se bo v ljudeh. Kako smo vselej hrepeneli, brez hrepenenja ne bi doživeli jeseni, ki prihaja zdaj, jeseni, ki ni naša, a vendar naša bolj kot vse doslej ...” S temi verzi pesnika Karla Destovnika - Kajuha je letošnjo slovesnost v spomin na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona obudila tudi Vera Amenitsch iz Žalca. Sicer pa je bila partizanska Creta tudi tokrat prizorišče neizbrisnega spomina na čas NOB in takratne bitke, ki je leta 1941 predstavljala nezaslišano dejanje v okupirani Evropi.
Letošnjo slovesnost so pričeli člani pihalnega orkestra Tekstilne tovarne Prebold, nadaljevala pa moderatorka Jožica Ocvirk, ki je najprej pred mikrofon povabila župana občine Vransko Franca Sušnika. Ta je izrekel dobrodošlico vsem udeležencem proslave in poudaril pomen vsakoletnega srečanja na Čreti. Zbrani množici je nato spregovoril slavnostni govornik, župan žalske občine Lojze Posedel. V svojem govoru je spomnil na pomen te bitke v takratni okupiram Evropi, na pomen prenašanja tega spomina na mlajši rod, na junaštvo slovenskega naroda, na poskuse razvrednotenja narodnoosvobodilne borbe in slovenskih partizanov ter na dejstvo, da je Evropa že zdavnaj
opredelila, kdo so tisti, ki sodelujejo z okupatorjem. Dejal je tudi, da povojni dogodki, ki so sicer obsojanja vredni, nimajo nobene zveze s herojstvom in borbo slovenskih partizanov in narodno zavednih ljudi, ki so bili za svobodo pripravljeni dati svoja življenja. Morah bi nam biti svetal vzor, saj brez njih morda danes ne bi govorih slovensko in ne živeli v svobodni in samostojni Sloveniji. Poudaril je, da leto 1941 in leto 1991 pomenita najsvetlejši točki v zgodovini slovenskega naroda in njegove enotnosti. Obakrat je bil ogrožen naš obstoj in obakrat smo z orožjem v roki pokazali, da hočemo biti gospodarji na svoji zemlji. Opozoril pa je na čas, ki prihaja, na čas, ko bomo vstopih v Evropo. Ob tem je dejal, da se nam slabo piše, če ne bomo enotni in če ne bomo zmogli osebnih, strankarskih in drugih interesov podrediti skupnemu cilju za blagor slovenskega naroda.
Županovemu govoru, ki je požel vehk aplavz, je sledil kulturni program. Letos so ga pripravili učenci podružnične osnovne šole Letuš pod vodstvom učiteljice Damjane Lukman. S svojo prisrčnostjo so slovesnost naredili še prijetnejšo. Nato se je zvrstilo še več govornikov. V imenu borcev I. slovenske brigade II. grupe odredov je zbrane pozdravil Metod Jurčič. Nagovoril jih je tudi Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOB Slovenije, ki se je med drugim zahvalil Lojzetu Posedelu za, kot je dejal, sijajen govor, kateremu ni moč nič dodati. V imenu obeh predsednikov organizacij ZZB NOB Mozirje in Žalec je spregovoril tudi Ludvik Zupanc - Ivo, eden od dveh še živečih udeležencev bitke na Čreti. Uradni del slovesnosti je bil s tem končan, srečanje pa se je nadaljevalo ob hrani in pijači, za katero so poskrbeli planinci PD Vransko, ki imajo v bližini svoj planinski dom, ki nosi ime po herojskem I. Štajerskem
bataljonu.
Družabno srečanje smo izkoristili za pomenek z nekaterimi udeleženci srečanja:
Vera Amenitsch: “Tudi danes so moji občutki en sam spomin. Morda ste opažih, da pogosto pogledujem po vrhovih smrek, po tistih divjih starih češnjah, ki me spominjajo na čas, ko sem bila pogostokrat tukaj. Tudi sedaj rada prihajam sem gor, saj vem, da bom srečala nekaj svojih starih znancev iz vojnih dni. Vsi smo se že precej postarali, a se še ne damo. Veseh me, da je danes tukaj tohko ljudi in da sem lahko ob vseh besedah govornikov osvetlila hk Kajuha, ki je bil in ostaja moj pesnik. Pesnik, katerega pesmi so mi lajšale domotožje v času življenja v tujini.
Med vojno sem bila na tem terenu mladinska aktivistka, o borbi na Čreti pa mi je veliko pripovedoval Ivan Farčnik - Buč, ki žal ni dočakal svobode.”
Janko Kos: “Danes sem na Čreti
zaživi in tako je tudi prav, saj gre za spomin na najtežje trenutke obstoja slovenskega naroda. Na čas njegovega poguma, hrabrosti in boja za svobodo. Vsako leto videvam tukaj znane obraze, prijatelje in znance. Vesel sem in ponosen hkrati na ljudi, ki so tu ne glede na vreme in ne glede na težo let, ki jih pestijo. Marsikateri med njimi se ne vidijo celo leto, Čreta pa jih vsaj enkrat na leto “spravi” skupaj. Ta kraj je bil in ostaja, ne glede na poskuse omadeževanja NOB in partizanstva, eden od simbolov boja za svobodo slovenskega naroda, hkrati pa kot oznanilo sedanje samostojne Slovenije. Naj bo vedno tako.” Viljem Petek: “Reči moram, da sem vsakič, ko sem na Čreti, bolj vesel. To pa predvsem zato, ker vidim, da nam ni vseeno za sicer vedno bolj odmaknjen čas naše zgodovine. Današnja proslava in še zlasti govor župana
občine Žalec so zgovoren dokaz, da je res tako. Tudi sam sem vsako leto na Čreti, to je moja prepoznavnost, to je moja preteklost. Skozi njo gledam tudi prihodnost našega naroda. Proslave so namenjene nekemu jubileju, spominu in tudi ta na Čreti ima pomembno sporočilo. Z njo se spominjamo preteklosti, hkrati pa se obračamo v prihodnost. Škoda je, da ni danes tukaj več mladih, saj bi tako slovesnost imela še večjo vrednost.” Adi Vidmajer: “Čreta je kraj, kamor vedno rad prihajam. Je simbol slo-venskega poguma, mesto, kjer sta se dokazala srčnost in odločnost takratnih borcev za svobodo, ki so se spopadah z mnogo številčnejšim sovražnikom in na koncu šh iz boja brez izgub. V marsičem imamo zrcalno podobo tistega časa tudi v dogodkih iz leta 1991- To pa je še razlog več, da ne pozabljamo ne leta 1941 in ne leta 1991- Obe letnici sta za Slovence mejnika, ki sta nas združila bolj kot kadar koh prej ah pozneje v zgodovini slovenskega naroda. Vse čestitke borcem NOB, ki so okupatorjem pokazali, da nočemo biti njihov hlapci, ampak hočemo živeti kot gospodarji na svoji zemlji. Čeprav ni mogoče enačiti NOB z osamosvojitveno vojno, saj je bila slednja bolj psihičnega značaja, prva pa zelo krvava in dolgotrajna, je prav, da se na takšnih srečanjih dobivamo eni in drugi. V spomin in opomin, da se kaj takšnega nikoh več ne bi zgodilo.”
D. Naraglav
Gostitelj in gost v veselem klepetu	Foto: P. Gominšek
Piknik
Socialdemokratske stranke
Karel Antloga - Drago iz Žalca 80-letnik
Med govorom dr. Janeza Cukjatija
Do združitve ni več daleč
Konec septembra je bilo v letnem gledališču Limberk v Grižah družabno srečanje socialdemokratov, ki se ga je udeležilo prek sto članov SDS in somišljenikov. Udeležili so se ga tudi vabljeni gostje iz lokalnega političnega življenja in vodilni člani stranke, med njimi: dr. Milan Zver, predsednik sveta SDS, generalni tajnik SDS Tone Krkovič, predsedniki sosednjih občinskih odborov SDS in tajnik regije SDS. Kot predstavnika občine Žalec sta se srečanja udeležila Gregor Vovk Petrovski in Janko Kos.
Predsednik občinskega odbora SDS Žalec Jurij Blatnik je v poz-
dravnem govoru na kratko opisal delovanje stranke na občinski ravni v letošnjem letu. Kulturni program je vodila Saška Pukl, ki je recitirala domoljubne pesmi pesnika in igralca Toneta Kuntnerja. Matic Kriter je recital pospremil z igranjem na harmoniko in kitaro. Slavnostni govornik dr. Milan Zver je v svojem govoru pozdravil številne udeležence, med drugim pa je omenil tudi problematično pokojninsko reformo. Po uradnem delu je sledila zabava s plesom in glasbo, za kitaro je poskrbel Stane Gaberšek. Obiskovalci so se zabavah do poznih nočnih ur, saj je bilo poleg glasbe poskrbljeno tudi za hrano in pijačo.
Saška Pukl
V začetku oktobra je Drago Antloga slavil že 80-letnico. Leta uspešno skriva, le z nogami in hrbtenico ima nekaj težav. Čilost ohranja z rednim delom in zvestim delovanjem pri Zvezi borcev NOV, saj je že skoraj 20 let predsednik krajevne organizacije v Žalcu in prav tohko let predsednik partizanskih kurirjev in vezistov za Štajersko.
Drago s ponosom pove, da je rojen Gotovljan in se često vrača v Gotovlje, kjer z ženo Hermino rada kaj postorita pri družini hčerke Tanje. Prav ponosna sta na svoje vnuke oziroma otroke hčerk Tanje in Dragice, še zlasti pa na pravnuka Žiga.
Da ne pozabim zapisati, da je bil oče Ivan priznan pevec, gledališki igralec in sploh veseljak v Gotovljah. Drago še danes hrani izvirnik šaljive pesmice o volitvah župana, ki velja še za današnji čas.
Za kovinarja se je Drago izučil pri Josipu Lorberju v Žalcu in se nato zaposlil v Železarni Štore. Nekaj časa je delal tudi v tovarni Westen (pozneje EMO v Celju). Sredi leta 1944 je odšel v partizane in deloval v kurirski postaji - 3- relejni sektor za Štajersko. Osvoboditev je pričakal na Pohorju, po osvoboditvi pa je deloval v Mariboru, Celju in Ljubljani. Ker ga je kovinska dejavnost najbolj zanimala, se je ob delu usposobil za višjega specialista kovinske stroke in se vrnil v Savinjsko dolino v Kovinsko podjetje Žalec, ki se je kasneje preimenovalo v Ferraht. V tem podjetju je leta 1954 prevzel dolžnost direktorja in jo upravljal do upokojitve leta 1973. Podjetje je v tem
obdobju doseglo lep razvoj in bilo z raznimi oblikami pomoči v korist razvoja Žalca in okoliških vasi.
Kot vsestransko aktiven je imel
Drago vehko razumevanja za družbenopolitične organizacije in društva, saj je v mnogih aktivno sodeloval, zlasti v športu in planinstvu. V družbenopolitičnih organizacijah in organih oblasti je imel razne odgovorne dolžnosti. Dve mandatni dobi je bil predsednik krajevne skupnosti Žalec. Bil je tudi sodnik porotnik in še mnogo drugih odgovornih nalog je opravljal. Ponosen je na mnoga priznanja in odlikovanja. Vesel je bil vseh uspehov v gospodarstvu in razvoju mesta Žalec, pri čemer so znane tudi njegove zasluge.
Tovariš Drago, ob tvojem življenjskem jubileju ti kličemo vsi, ki te poznamo kot dobrega soseda, prijatelja, nekdanjega sodelavca in borca za delavske pravice in osvoboditev Slovenije - še na mnoga leta! Ostani čil in zdrav!
za KO ZB NOV Žalec Janez Meglič
Člani stranke SKD in njihovi simpatizerji so se pred dnevi že osmič srečali na Gori Oljki. Organizator srečanja je bil občinski odbor SKD Polzela, v njegovem imenu pa je navzoče pozdravil predsednik dr. Janez Cukjati.
Srečanja sta se udeležili tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak in sekretarka poslanske skupine SKD v državnem zboru Marjeta Ateljšek. Hilda Tovšak je v svojem nagovoru poudarila, da glede na to, da imata
SLS in SKD podobne programe, ne vidi ovir, da se 23. decembra stranki ne bi združili. Tako bo nova stranka v koaliciji s SDS pripravljena, da prevzame odgovorne naloge po naslednjih volitvah. Udeležence srečanja je pozdravil tudi predsednik občinskega odbora SDS Polzela Slavko Lenič, v kulturnem programu pa so nastopih citrarka Marija Završnik, vokalni kvintet Lastovka s Polzele in Vesele babice iz Šmartnega ob Paki.
T.T.
KUHINJE - KOPALNICE
gorenje
BELA TEHNIKA
RAZVOJ
POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure
PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala NAČRTOVANJE KUHINJ GORENJE IN SVEA Z IZBIRO VGRADNIH APARATOV
Oktober 1999
Po DOLINI
OŠ Griže - Unescova šola
279 glinenih izdelkov
2. oktobra se je osnovna šola Griže priključila Unescovi mreži šol, vrtcev in dijaških domov, ki delujejo po vsem svetu. Gre za poseben certifikat, ki ga ima le 18 osnovnih šol v Sloveniji, poleg teh pa si je mesto v tej Unescovi mreži prislužilo še 11 vrtcev oziroma dijaških domov. Med šolami v celjski regiji se s tem certifikatom ponašajo še osnovna šola v Zrečah, osnovna šola v Rogaški Slatini ter dve osnovni šoli iz Celja. Ob relativno majhnem številu šol Unescove mreže v Sloveniji, ki ima kakšnih 460 osnovnih šol, je torej dosežek osnovne šole Griže še toliko večjega pomena.
Pred dnevi smo jih obiskali in v pogovoru z Bredo Veber, mentorico Unescovega projekta na OŠ Griže, ter njenimi varovanci- Saro Železnik, Žigom Gričnikom in Sašo Drugovič -izvedeli vse o tej listini in delu, na podlagi katerega so bili izbrani za eno od Unescovih šol. Beseda pa je tekla tudi o mednarodnem Unescovem taboru v Piranu.
. “Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Leta 1998 smo od Zavoda za šolstvo dobili dopis, s katerim so nas povabili k sodelovanju v Unescovo mrežo šol. Odzvali smo se povabilu in se intenzivno lotih našega prvega mednarodnega projekta Človekove pravice. Projekt je potekal celo leto. Komisija v Parizu ga je nadvse dobro ocenila in letos, 2. oktobra smo na Unecovem taboru v Piranu prejeli ta certifikat, ki nam daje naziv Unescova šola, kar velja tudi za našo
Prejšnji konec tedna so potekale na OŠ Vransko v okviru kongresa RO celodnevne predstavitve računalniške dejavnosti v novi, sodobno opremljeni računalniški učilnici.
Uvodoma so predstavih strategijo razvoja računalništva v vrtcu in šoh
ter dosežke na tem področju. Nato so posamezni učitelji predstavih uporabo računalnika pri pouku, in sicer na razredni stopnji pri likovni vzgoji, na predmetni stopnji pa pri slovenskem jeziku, gospodinjstvu in zemljepisu.
V okviru zemljepisa so predstavih posebno metodo sodelovanja učenca z uporabo vsega multimedijskega gradiva. V popoldanskih urah je sledilo izobraževanje strokovnih delavcev v vrtcu in šoh za uporabo digitalnega fotoaparata in LCD-pro-jektorja. Dneva RO na šoh so ovrednotili na zaključni okrogli mizi, ki so se je udeležili poleg učiteljev, staršev in učencev tudi predstavniki občine in kraja. Zelo so se razveselili tudi gostov iz PILA, ki so pohvalili tako dejavnost pri pouku kot na okrogli mizi.
podružnično šolo v Libojah, ki je prav tako intenzivno sodelovala pri tem projektu. V letošnjem šolskem letu delamo projekt Mednarodno leto starejših ljudi, v naslednjem šolskem letu pa bomo sodelovali v Unescovem projektu Mednarodno leto kulture in miru. Skratka, dela nam ne bo manjkalo,” je povedala Breda Veber.
V nadaljevanju pogovora je dodala, da se vsakega projekta lotijo zelo resno in odgovorno. Najprej se zbere ožji tim učiteljev, ki prouči projekt. Z njim gredo potem pred učence in ostale učitelje, ki imajo možnost projekt dopolniti, spremeniti, nato pa se začne njegovo izvajanje.
In kaj o podelitvi certifikata in vključitvi v Unescovo mrežo šol pravijo Sara, Žiga in Saša, ki so skupaj z mentorico Bredo Veber predstavljah griško šolo na Unescovih dnevih po Slovenije? Dejali so, da so zelo veseh, ker so poštah ena od Unescovih šol,
Učenci in učitelji so razpravljali predvsem o sodobnih oblikah in metodah pri pouku, kjer lahko ustva-rjalno vključijo računalnik kot učni pripomoček. Kajti umetna inteligenca brez človekove ustvarjalnosti nima prave vrednosti. V razpravi so tudi ugotovili, da je šola
najsodobneje opremljena, vsi računalniki so povezani v omrežje za dostop do interneta, pravkar pa pričakujejo še nastavitev ruterja in priključitev na ISDN-linijo.
Vizija vranske šole je, da bi bil vsak učenec ob koncu šolanja računalniško in informacijsko opismenjen. Šola se lahko v zadnjih šestih letih pohvali z visokimi dosežki, saj je pridobila naslov Šola leta 1998 na področju uvajanja izbirnega predmeta HShnalništva, vodi inovacijski projekt, izbrana pa je bila tudi za mednarodno sodelovanje na področju računalništva v povezavi s slovenskim jezikom.
Doseženo je zagotovo rezultat učinkovitega vodenja šole, prizadevne računalnikarke Zvonke Cencelj in timskega dela vseh učiteljev.
T.T.
še bolj pa, ker se kot predstavniki šole sedaj udeležujejo Unescovih dnevov. Nepozabno pa je bilo zlasti na Unescovem taboru v Piranu, kjer so se družili s sovrstniki iz več držav.
“Na taboru nas je bilo okrog 13o učencev in učenk iz sedmih držav. Že šesto leto je bil organiziran na piranski šoh, ki je tudi prva slovenska Unescova šola. V času tabora so bile
organizirane najrazličnejše delavnice. Jaz sem bil v skupini za interkultumo učenje. Prvi dan smo na papirju upodabljali naša čustva, drugi dan smo slikali planine, tretji dan smo ustvarjali v ghni itd. Skratka, bilo je zanimivo in nepozabno,“ je med drugim povedal Žiga. Enakega mnenja je bila Sara, ki je bila na taboru v skupini za praznovanje mednarodnega leta ostarelih. Dejala pa je še: “V tej delavnici smo se lotih tudi izdelovanja daril in z njimi pozneje obdarili varovance doma ostarehh v Izoh. Poleg te delavnice, v kateri sem bila jaz, so
Že nekaj let pripravimo na šoli Griže dan z “aktualnimi" vsebinami. Tako smo tudi za letošnji športni dan izbrali štiri vsebine, ki so po mišljenju otrok zanimive, hkrati pa jih v takšnem obsegu pri rednih urah športne vzgoje ni mogoče izvajati.
Petošolce je na pot prod Bukovici in nazaj vodil zunanji sodelavec, g. Polavder. Učenci so se seznanili z osnovami orientacije v naravi ob pomoči kompasa in tudi brez njega.
Šestošolci in spremljevalci so se najprej odpeljali z avtobusom, nato pa so pot nadaljevali peš proti plezališču v Kotečniku. Tam so spoznali opremo in osnove plezanja ob varovanju izkušenih alpinistov.
skupine učencev delovale še v delavnici na temo človekove pravice, okoljski problemi, interkuiturno učenje ter Unesco in novo tisočletje. V popoldanskem času smo imeli še debatne klube in pa delavnice na različnih krajih v mestu, kjer so izdelovali nakit iz školjk, pa mreže, zapestnice in še kaj,” je pogovor dopolnila Sara. Saša Drugovič pa je povedala: “Tudi jaz sem bila v delavnici za interkultumo učenje. Risah smo hiše, pokrajino ter barvah delo norveškega slikarja. V popoldanski delavnici pa sem izdelovala ploščice iz gline. Predzadnji dan tabora sem tudi narisala logotip naše šole na steno piranske šole. Nepozabno pa je bilo seveda v soboto, ko smo prejeli certifikat Unescove šole. Nam in tudi ostalim 12 šolam oziroma dijaškim domovom ga je podehla Štefka Kučan, ki je bila častna pokroviteljica tega mednarodnega tabora Unescove mreže.”
Ob koncu tega zapisa še povejmo, da so vsi naši sogovorniki pridni in odlični učenci, ki so s svojim delom in znanjem dokazali, da so vredni zaupanja in pravi učenci za predstavljanje njihove šole znotraj Unescove mreže šol. Breda Veber pa je še dejala: “Lepo je delati z mladimi, s temi tremi pa se je stkala neka posebna vez, ki se je še zlasti utrdila v Piranu, ko smo bili cel teden skupaj. Skupaj z njimi se veselim jaz in vsa naša šola. Naj bo tako tudi v prihodnje. Dela, volje in načrtov nam ne manjka. Sedaj ko smo Unescova šola, pa se bomo gotovo še bolj trudili, da opravičimo zaupanje, ki nam je bilo dano s podelitvijo certifikata.“	D. Naraglav
Sedmošolci in učitelji, ki si “upajo na konja”, so ob pomoči g. ravnatelja opravili kratek tečaj jezdenja. Pred tečajem so si učenci ogledah uro profesionalnega jezdenja, ki ga je izvedla članica konjeniškega društva Gotovlje.
Osmošolci - predvsem dekleta se iz leta v leto bolj navdušujejo nad rekreacijo v celjskem fitnes centru. Športni dan so pod vodstvom pedagoginje zaključiti še z ogledom Celjskega obrtnega sejma in tako smo združiti rekreacijo in poklicno usmerjanje.
Tako je bilo letos, vsebine športnega dneva pa vsako leto spreminjamo glede na želje otrok.
Metka Umek,vodja športnega dneva
Ob tednu otroka so na osnovni šoli Braslovče pripravili kulturni dan. Namenili so ga oblikovanju iz gline pod vodstvom učiteljev in likovne pedagoginje Jolande Tomazin Petek.
Učenci od 1. do 4. razreda so ustvarjati po razredih, od 5. do 8. razreda pa skupaj v telovadnici. Ob oblikovanju gline so začutiti tisočere možnosti, ki jih človeku že skozi tisočletja ponuja ta material pri izdelovanju uporabnih ah okrasnih predmetov. Gost kulturnega dneva je bil
Osnovna šola Prebold je pred dnevi pripravila roditeljski sestanek za vse starše, na katerem je predstavila svoje delo v preteklem in tem šolskem letu, ravnatelj Milan Jezernik pa je spregovoril tudi o načrtih za prihodnost. Ti so povezani predvsem z uvedbo devetletnega osnovnega šolanja.
Uvedba devetletke zahteva zagotovitev materialnih pogojev, kamor sodijo ne le učilnice, ampak tudi spremljajoči prostori, ustrezno usposobljeni učitelji, pri čemer je po ravnateljevih besedah še najmanj težav, z novim programom pa morajo do obvezne devetletke v vseh šolah soglašati tudi starši. To šolsko leto je z uvajanjem devetletke pričelo deset odstotkov slovenskih šol, naslednje šolsko leto jih bo še dvajset odstotkov. Obvezna uvedba bo v šolskem letu 2002/2003. Osnovna šola Prebold se bo v devetletno šolanje vključila v šolskem letu 2001/2002, ko bo število oddelkov manjše. Število otrok namreč tudi v preboldski občini pada, letos imajo tako samo dva prva razreda, prihodnje leto bodo še trije, potem pa spet samo po dva. Število učilnic bo torej ustrezno, potrebne pa bodo določene dograditve. Premalo je
Sredi oktobra je bilo v Velenju 34. prvenstvo Slovenije v krosu za pokale Dela. Ekipa občine Prebold, v kateri je nastopilo 16 učenk in učencev iz OŠ Prebold, je dosegla zelo dobre rezultate.
Učenke in učenci so tekmovati v šestih kategorijah. Proga, na kateri bo v tem letu tudi šesto evropsko prvenstvo v krosu, je bila zelo zahtevna. Največ uspeha so imeli v ekipni uvrstitvi sedmošolk, ki so osvojile prvo mesto med manjšimi občinami, in ekipa sedmošolcev, ki je dosegla
likovni umetnik Anton Herman, ki je bil navdušen nad domišljijo in sposobnostjo učencev ter dobro organizacijo kulturnega dne. Ob koncu so mladi ustvarjalci razstaviti svoje izdelke, ki se jih je nabralo kar 279 (na stiki).
Najboljše izdelke bodo učenci podariti starejšim občanom in tako praznovati tudi mednarodno leto starejših, ki je namenjeno poglabljanju sožitja med otroki in starejšimi generacijami.
telovadnih površin, ni ustrezne knjižnice (zdaj je na 60 kvadratnih metrov zloženih okoli 27.000 knjig), potrebna bo nova učilnica za naravoslovje in tehniko, za učence prve triade bo potrebno urediti poseben vhod v šolo, prilagoditi prostore za 6-letnike, iz učilnice novih prvih razredov pa bo moral biti tudi neposreden dostop do zunanjih površin. Občina Prebold za potrebne investicije intenzivno pripravlja potrebno dokumentacijo, saj je ministrstvo za šolstvo po dolgih letih spet objavilo razpis za sofinanciranje naložb v šolstvu.
Sicer pa je tako kot v vseh šolah tudi v preboldski šoti jesen zelo živahna. Za njimi je že športni dan, pa kulturni dan, ki so ga poimenovati Dan brez torbic. Nanj so učenci povabili svoje babice in dedke, ki so jim pokazati, kako se tička koruza, kako se naredi punčka iz koruze, lušči fižol, šiva prtičke, ustvarja iz jesenskih dobrot in še veliko zanimivega, dan pa so zaključiti s kostanjevim piknikom. V okviru dnevov računalniškega opismenjevanja pa so v računalniške učilnice povabiti svoje starše in jim pokazati, kako spretni so za računalniki in kako je učenje z njimi veliko bolj zanimivo.
drugo mesto. Med posamezniki pa velja posebej pohvaliti 3- mesto Roka Cizeja v kategoriji učencev sedmih razredov in 5. mesto Katje Huš v kategoriji učenk sedmih razredov.
Zagotovo so uspehi na tem tekmovanju vzpodbuda za nadaljnje delo v atletiki na OŠ Prebold. Športni pedagogi s te šole smo prepričani, da ob strokovnem delu in prizadevni vadbi otrok uspehov na spomladanskih tekmovanjih ne bi smelo manjkati.
Marjan Plavčak, prof. šport, vzgoje
Dnevi računalništva na Vranskem
Konji so pri učencih vzbudili veliko zanimanja.
Športni dan malo drugače
Utrinek s celodnevne predstavitve računalniške dejavnosti
Četverica ambasadorjev griške Unescove šole: mentorica Breda Veber, učenki Saša Drugovič in Sara Železnik in v sredini Žiga Gričnik.
T.T.
i
Pestri dnevi v preboldski šoli
K. R.
Preboldske sedmošolke prve v krosu
Napovednik
oktober 1999
PRIREDITVE V NOVEMBRU 1999						
DATUM, ura 1999	•		KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
4.11. ob 19 h	PROJEKT UMETNOST ČUTENJA		SALON SAVLNOVE HIŠE	VITICA S.P.	Tanja Vovk Petrovski	(041) 789-300
6.11. ob 10 h	LOKOSTRELSKA TEKMA - FINALE CAMO '99		POLZELA	LOKOSTRELSKI KLUß POLZEIA	Vida Romih	(063) 720-200
6. 11. ob 18 h	PROJEKT UMETNOST ČUTENJA		KAVARNA HOTEL ŽALEC	VITICA S.P.	Tanja Vovk Petrovski	(041) 789-300
13.11.	SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV - MARTINOVANJE		V DOMU KRAJANOV TABOR	DRUŠTVO UPOKOJENCEV TABOR	Anton Kozmelj	(063) 726-508
18. 11.	KONCERT LJUBKE DIMITROVSKE IN IVICE ŠERFEZIJA		KULTURNI DOM ŽALEC	UNIGRAF VODICE PRI LJUBLJANI	Mitja Hribar	(061) 824-198
22.11.ob 19.30h	ABONMA		KULTURNI DOM ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
22.11.	RAZSTAVA NOVOLETNIH VOŠČILNIC DESE JEŠIČ		OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
25. 11. ob 18 h	PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE IVANA DOBNIKA “KALIGRAFIJA URE”		OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-7176.
11. ob 16 h	LUTKOVNA PREDSTAVA "KONCERTO GROSSO” LUTKOVNO GLEDAUŠČE MARIBOR		DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA ŽALEC	Vida Slakan	(063) 718-203
V Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete:	
Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524	od 8. do 12. ure, tel.:715-300.
♦ ♦♦	♦ ♦♦
Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo	Savinov likovni salon
spominsko sobo	Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in
Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do	praznikov, od 10. do 12. ure, za skupine po dogo-
18. ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717.	vorn.
♦♦♦	♦ ♦♦
Gasilski muzej Žalec	Spominsko sobo Slavka Šlandra
Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do	Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066.
18. ure ah po dogovoru, tel.: 718-272.	♦ ♦♦
♦♦♦	Občinsko matično knjižnico Žalec
Hmeljarski muzej	Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure,
Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830.	torek, četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.:
♦♦♦	717-717.
Muzej motociklov Vransko	♦ ♦♦
Odprto: Muzej je odprt čez celo leto od 10.	Jamo Pekel pri Šempetru
do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126.	Ogled v oktobru: od 8. do 17. ure, TD Šempeter, tel.:
♦♦♦	702-138.
Muzej parnih cestnih valjarjev	♦♦♦
Tel: 718-108	Rimsko nekropolo v Šempetru
♦♦♦	Ogled v septembru in oktobru od 8. do 17. ure, TD
Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah	Šempeter, tel.: 702-138.
Ko knjižničar na tuje gre ...
Iz starih zapiskov
Ob šestdesetletnici, kar so namestili Sokoli v 1. 1939 odprt Sokolski dom kinoaparature in pričeli predvajati kino-predstave, se spomnimo še enega napredka iz tistega časa. Leta 1912 je pričela v Žalcu obratovati elektrarna, ki je napajala tudi kinematograf v Žalcu. Med I. svetovno vojno je bilo veliko pomanjkanje goriva za elektrarno in njeno delo je bilo ogroženo. Zato je vodstvo elektrarne med drugim 7. 7, 1918 sklenilo: “Sklene se, da se dovoli obratovanje kinematografa šele tedaj, ko bo dobila elektrarna ono množino olja, glasom dobavnega dovoljenja, ki je v ta namen določeno in sicer tako dolgo, da bode porabljena ona množina olja, katero je podjetnica izposlovala svoj čas.”
30. 8. 1918 so sklenili: “Podjetnici kinematografa se izjemoma dovoli, z ozirom na njeno eksistično vprašanje, da se vrše predstave po enkrat vsako nedeljo in sicer samo v času, kadar je motor že za razsvetljavo v obratu”.
Po ustnem izročilu naj bi kinematograf deloval v stavbi, kjer je danes dvorišče trgovine TUŠ. Lastnica je bila Malči Virant, ki naj bi imela več kot 10 otrok in dva liliputanca, ki sta vabila na predstave.
Zgodovina se ponavlja. Tudi danes je “direktorica" kinematografa ženska, le liliputancev nima, da bi povečala obisk.
F-J.
v
60-letnica kina v Žalcu
Letos mineva 60 let kina Žalec. Osrednja slovesnost ob tem je bila v petek, 15. oktobra, v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Ob glasbi iz filmov, ki jo je izvajal pianist Emil Glavnik, je prireditev z rahločutnimi besedami povezovala Irena Štusej. Po pozdravnem govoru Anke Krčmar, direktorice Zavoda za kulturo Žalec, so podelili priznanja. Najprej je priznanje z grafiko prejel prvi kinooperater Anton Petelin, Zinka Mastnak za 55 let neprekinjenega dela v blagajni kina in Ivan Centrih za 20-letno vodenje kino sekcije Žalec. Priznanje so prejeli tudi sedanji delavci: Dominik Pongračič in Zlatko Miklaužič, kino-
operaterja že 20 let, ter Stojan Despotovič (zaposlen tam 5 let) in Pavla Založnik, blagajničarka. Posebna zahvala je šla kino podjetju Velenje in njegovi direktorici Mileni Breznik, in sicer za dobro sodelovanje in pomoč pri izbiri filmov... ter vsem osmim slovenskim distributerjem. Slovesnosti je sledil ogled filma Emirja Kusturice, nato pa zakuska. Jubilej pa so pred slavnostnim dnevom in po njem počastili še z več filmskimi predstavami, še posebej odmeven pa je bil nedeljski filmski maraton. Za tako majhno ceno -100 tolarjev za film, pa bi lahko bilo tudi več gledalcev! Upajmo, da se bo še ponovilo.	P. Z.
KINOSKOP
Matična služba naše nacionalne knjižnice ali natančneje: dr. Silva Novljan je za slovenske knjižničarje organizirala ogled belgijskih knjižnic in kolnske nacionalke.
Moj namen ni strokovno popisovati delovanja teh knjižnic. Strnila bom le nekaj vtisov, za katere želim, da jih tudi v svojo dobro primerjate z delom naših knjižnic, ki že nekaj let čakajo na zakon, ki bi uredil knjižnično-informacijski sistem. Belgijski je bil sprejet 1978. leta. Je preprost, jasen, življenjski in tak izraža močno voljo države, da želi imeti izobražene in informirane ljudi.
Ali želi naša država imeti neuke in neinformirane državljane, ne vem, res pa je, da na zakon čakamo že nekaj debelih let, za knjižničarstvo usodnih.
Se bomo mar morah čutiti nacionalno ogrožene, kot se počutijo Flamci, da bodo naši odgovorni parlamentarcem nehali ponujati strankarskim interesom všečne verzije zakona, za katerega je pristojna stroka?
V Belgiji so knjižnice od leta 1978, kar je bil sprejet ustrezen zakon, doživele pravi razcvet. Postale so knjižnično - informacijska središča, prijazna bralcem in obiskovalcem. Arhitekti in oblikovalci svoje rešitve domiselno in premišljeno prilagajajo tistim, ki jim je knjižnica namenjena. Ni pomembno, ali je knjižnica v novi ah stari stavbi, v cerkvi, kjer se police s knjigami in računalniki nizajo vzdolž glavne ladje do oltarja, višino pa mehčajo svetila v prijaznih lokih, ah v gradu z lepim parkom, ki oznanja, da knjige za svoje poslanstvo zaslužijo vso lepoto.
Posebno doživetje je bil obisk knjižnice za slepe in slabovidne, ki skrbi za bralce in poslušalce po vsej
Belgiji. Poslušalce pravim zato, ker m “delajo” zvočne knjige, ki nastajajo v studiu. Knjižničarji so povedali, da razpošljejo ( izposoja poteka zgolj po pošti ) več knjig v Braillovi pisavi kot zvočnih, morda zato, ker glas, naj bo še tako čustveno nevtralen, ne nudi takšnega užitka lastnega čustvovanja kot knjiga, ki jo sam prebiraš. Pred vhodom v knjižnico je bil na lični tabli napis, ki bi se v prevodu glasil : Z ljubeznijo dajemo luč. Ob njej sem pomislila na tiste slabovidne bralce, ki na naših policah zaman iščejo knjige z večjim tiskom. Splošno izobraževalne knjižnice, ki smo jih obiskali, so imele kotiček za slabovidne. P£ bo kdo, ki nima problemov z vidom ah mu težave drugih niso mar, najprej pomislil, kako drage bi bile takšne knjige, ki bi imele večje črke, pri nas, ko bi izšle v vehko manjši nakladi. Res je, verjamem pa tudi, da obstajajo v našem parlamentu ljudje, ki bodo glasovah za državno subvencioniranje knjig in drugega knjižničnega gradiva za slabovidne.
To so tiste drobne posebnosti, ki smo jih bili knjižničarji veseh. Tamkajšnji knjižničarji pa, hvala bogu, niso zadovoljni. Zehjo več knjižničnega gradiva, več strokovnih kadrov, iščejo nove in nove poti, da bi bik prepoznavni v svojem okolju, da bi našli pot do novih bralcev in bralci do njih. Knjižnice so zrasle v informacijska središča. So osrednje ustanove mestec in podeželja. Da so to postale, so zaslužne lokalne skupnosti, ki spoštujejo zakon, skladno z njim financirajo gradivo, vzdrževanje in strokovne delavce. Kakšen je odnos lokalne skupnosti do knjižnic, najlepše ilustrira naslednja drobna zanimivost : ko sem v neki knjižnici vprašala knjižničarko, kdo je upodobljen na doprsnem kipu, ki je
stal v najlepšem kotičku knjižnice, je povsem vsakdanje povedala, da je to pokojni župan, zaslužen za gradnjo njihove knjižnice.
Belgijski knjižničarji so bili veseh našega obiska in gostoljubni. Kavico, Uidi kozarec črnega piva z okusom divje češnje ah z vonjem po vrtnicah, kot so nekateri prepoznali vonj, so ponudili povsod, Uidi v osrednjem zaporu, varovanem z visoko ograjo iz bodeče žice in širokimi kanali z vodo. Tam nam kava sicer ni tako teknila, kar tesnobno je bilo hodih po mračnih hodnikih, da smo si ogledah knjižnico, ki je edini svetel prostor, kamor so nas popeljali.
V njej knjižne pohce niso natrpane, knjige so odbrane, v njej zaprti berejo, študirajo in se tako pripravljajo na življenje, ko bodo odslužili kazen. Če prekršijo zaporniški red, je povedal direktor, jim med drugim prepovedo obisk knjižnice - tega, za marsikoga, ki bo m do smrti, edini most z zunanjim svetom.
Oh, kakšno razkošje brati svoboden! Privoščite si ga še pa še !
Med lepimi spomini na Belgijo pa bo ostal tudi obisk naše ambasade v Bruslju. Njena gostoljubnost in prijaznost sta nas spomnili na dom, po katerega udobju smo hrepeneli zaradi naporne vožnje z avtobusom.
In vendar ima potovanje z avtobusom vehko prednost: skoraj povsod je moč ustaviti in popasti radovednost. Tudi v kolnski knjižnici na soboto dopoldan. Ta knjižnica je presegla vsa naša pričakovanja, je najbolj dograjen most v tretje tisočletje. Zaposleni v njej, še posebno pa njen direktor dr. Horst Neisser, so pripravljeni na vsak izziv, ki ga bo prineslo, predvsem pa na bralca, ki hoče vsak dan več znanja in potrebnih informacij.
Anka Krčmar
Morda oziroma gotovo ste opazili, da ima filmska rubrika pred vami novo ime. Se strinjate, da je bil prejšnji Gremo v kino dolgočasen in brez pravega zamaha? Tale naslov - vpogled v kino, bi ga lahko prevedli - je mnogo bolj primeren. Pa še krajši je. (Hvala, Andreja, za pomoči pri iznajdbi.) Kinoskopiranje za mesec mrzli nam jesenski, enajsti letos, torej sledi.
DESET RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM spada med tiste vrste filmov, kakršni se zadnje čase pravzaprav zelo radi gledajo. Najstniška komedija, ki malce, pa ne preveč, diši po vselej in vedno znova popularnem Shakespearju. Na razpolago imate Bianco Stratford, ki je simpatična in družabna, in starejšo sestro Kat, ki je njeno nasprotje, kajti ne samo, da ljudi odbija, še dober razlog ima za to - sovraži jih. Problem je, da bi Bianca rada čim prej začela z napetim poslom zmenkarij, pa ji na poh stoji hišno družinsko pravilo: najprej bo šla na zmenke starejša sestra (ki seveda ni niti najmanj zainteresirana), šele potem mlajša. Zaplet se začne, ko Bianchi potencialni fantič podkupi še enega šolskega depresivneža, da bi ta zapeljal Kat, in tako omogočil izhode tudi Bianci. Kar, kot verjetno predvidevate, ne bo enostavno. Med igralci so Patrick Verona, Julia Stiles ter Joseph - Gordon Levitt, ki ga morda poznate iz humoristične
nanizanke na Kanalu A, Tretji kamen od sonca. Film je zrežiral Gii Junger.
GO, bi rekli Američani, Ljubljančani pa takoj: KAJ DOGAJA? Dogaja se film, ki ga je zrežiral Doug Liman, in ki je, hm, kako se že reče, omnibus treh razhčnih zgodb, povedanih v atmosferi, ki bo še najbolj podobna atmosferi filmov Quentina Tarantina. Po povedanem je že jasno, da vas pričakuje vehko včasih tudi nenavadnih dialogov, marginalni junaki, ki hlepijo predvsem po zaslužku, če že ne po golem preživetju, in ščepec ah malo več (recimo kar kilogram ah dva) grobega humorja. Naj bo to vse o vsebini - za usmeritev bo menda zadostovalo. Se opravičujem, ampak tri različne zgodbe je zelo kompleksno razlagah na tako malo prostora. Omenim naj le še to, da igrajo Scott Wolf, Sarah Polley in še ena znanka iz nadaljevank, tokrat Simpatij: Katie Holmes.
INSTINKT je zgodba, ki Se razvija med pragozdom in ustanovo za duševno prizadete. Anthony Hopkins (saj načeloma ga cenim, celo zelo, ampak njegovi zadnji filmi ...) se znajde povsod. Najprej kot antropolog, ki zapusti svoje taborišče in se za dve leh pridruži gorilam - ko pa ga civilizacija znova najde, se je loh dokaj surovo: dva svoja najditelja ubije, enega rani. Ostali ga odpeljejo v hsh drugi, prej omenjeni prostor. Tam ga prične zdraviti oziroma raziskovati okohščine njegovega izginotja ter
najdenja Cuba Gooding Jr., star znanec že od Jerry Maguierja oziroma Tom Cruisea naprej. Samo v opozorilo - kljub na začetku opisanim grozotam tole ni akcija, temveč drama. Na trenutke sicer sunkovita, toda večkrat tudi zelo počasna. Poleg omenjenih igra še Donald Sutherland, kamero pa je bolj ah manj učinkovito nosil po rokah oziroma nekaj pač počel z njo Jon Turteltaub.
Tokratni presek vsebin filmov je krajši tudi zato, ker bi rad na koncu posebej opozoril, da se od novembra naprej, na vsak prvi petek v mesecu, v Žalcu znova začnejo vrteti nekomercialni, umetniški ah evropski filmi (da se malo oddahnemo od amerikanščine - bravo, Irena!) Sladokusci, katerikoli od pridevnikov naj velja, pomembno je le, da se začne z GLASBO IZ DRUGE SOBE režiserja Charlieja Petersa. Ki je film o usodni, ne, usojeni ljubezni. Ampak res, že od zibelke, ne, od samega rojstva oziroma kar trganja popkovine naprej usojeni. Tako vsaj zadevo vzame petletni Jude Law, ko pomaga Gretchen Moll, da prijoka na svet. In se takoj priduša, da jo bo nekoč poročil. Zapleti sledijo. Jennifer Tilly v vlogi sestrice je menda zelo luštna. V decembru pa nas verjetno čaka ponovitev boljšega od Altmanovih poslednjih dveh filmov, poimensko DRAGULJ Z MISSIS-SIPIJA. O tem več naslednjič.
Peter Zupanc
Oktober 1999
Kultura
Občinska matična kniižnica
Literarni večer
*
Zavod za kulturo Žalec in Občinska matična knjižnica sta v mesecu juniju pripravila literarni večer. Gost je bil prevajalec Jean Francois Arnšek, pogovor z njim pa je vodila dolgoletna poznavalka makrobiotike Jolanda Maruša.
Na literarnem večeru niso prisluhnili samo izbranim odlomkom iz Dnevnika, ampak tudi Materinemu glasu in Njeni glasbi, predstavljen pa je bil jedilnik ašrama integralne joge.
Jean Francois Arnšek je leta 1970 postal član francoskega društva prevajalcev v Parizu, leta 1984 pa Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije v Ljubljani. Prevedel je Makrobiotični zen bi v samozaložbi izdal prozno verzijo indijskega epa Ramajana ter Materin dnevnik L, n. in III. del.
Prvič v zgodovini Zemlje imamo zapis prehoda iz ene vrste v drugo, iz človeka v nadumsko bitje. Vesoljna božanska Mati je uresničila sanje človeštva: božansko življenje na zemlji.
Znameniti indijski ep Ramajana, eden najlepših v svetovni bteraturi, po širini svojih pogledov prekaša homerske pesnitve, ohranja pa še vedno svež dih, neposredno bi pristno moč, veličino, življenjski utrip, preprostost v mogočnosti bi lepoti.
IV. del Materinega dnevnika (oktober 1999) bo prevajalec predstavil 18. novembra ob 18. uri v knjigarni Esperanza na Gregorčičevi 13/a v Ljubljani.
Jean Francois Arnšek pa vodi privatne tečaje tujih jezikov, glasbe in joge v duhu Šole svobodnega napredka. Vpisuje otroke in odrasle k pouku iz devetih predmetov: francoski, itahjanski bi španski jezik, kitara, klavir in klavirska harmonika ter elektronske orgle, solo petje in hatha joga.
Tečaj francoskega jezika poteka po metodi G. Maugera (4 učbeniki izdani pod pokroviteljstvom Alliance Francaise), italijanskega in španskega jezika pa po učbenikih, predpisanih za srednje šole. Pouk instrumentov bi solo petja poteka po programu glasbenih šol, le da pri izboru skladb upošteva izključno kriterij lepote. Za začetni pouk solo petja (sopran, mezzosopran, alt, tenor, bariton in bas) je potrebno opraviti avdicijo - preizkus je brezplačen. Program tečaja hatha joge zajema vaje za ogrevanje, sprostitev, sanskrt (opazovanje, koncentracija, spomin), tehniko pravilnega dihanja (pranajama) bi položaje (asanse).
Za vse, ki vas vznemirjata hrup in nered v Občinski matični knjižnici Žalec
Ko sem iskala misel za uvod v to nekoliko patetično in nekoliko besno opravičilo vsem članom knjižnice v Žalcu, se mi je prej kot vse drugo vsilila misel, da je kovačeva kobila res vedno bosa. Ta reva je bosa vedno in povsod, kjerkoli si jo zamisliš.
Prav mi, knjižničarji, ki skušamo zagotoviti mb v čitalnici bi tudi drugod, uprizarjamo bi zganjamo največ hrupa daleč naokrog. Prav mi, ki ne dovoljujemo v čitalnici glasnih klepetov vseh vrst ter drugih privatnih posvetovanj in dopoldanskih mahe ob časopisu, zganjamo več hrupa, kot ga zdravo uho prenese. Poleg tega, priznam, v knjižnici ne dovolimo	prehranjevanja,
pijančevanja in vodenja psov v javni prostor. Mi pa zganjamo hrup. Vrtanje, podiranje, zabijanje, cviljenje, preklinjanje, zapiranje, opravičevanje in naslednji teden ponovno v istem vrstnem redu.
Vprašajte, zakaj. Odgovarjamo, za vas. Za vas želimo oživiti “starodavni” jašek za dvigalo izpred petnajstih let, ki je bil v zasnovi doma sicer načrtovan, a nerealiziran. Kot dinozaver starih vzrokov za to, da niso sledili načrtom, ne želimo izkopavati, želimo le nadomestiti zamujeno. Da bo to tako hrupno, kot je, ni bila najhujša mora nobenih sanj sicer miroljubnih knjižničarjev.
Prositi smo, da nadomestijo zamujeno, saj spoštujemo invalide, ostarele, preutrujene in tudi sebe, ki znosimo 300 do 500 knjig dnevno po stopnišču v zgornji oddelek knjižnice. Verjeti smo, da bo real-
izacija dvigala gotova v enem ali dveh mesecih, a danes vemo, da je bil to res “zahteven strokovni podvig”, na katerem so se kosala kopja raznih izvedbenih panog. Od onih, ki so podbati, do tistih, ki so konstrubati. “A kad konstrukcija ne ide, onda treba opet štemati, znaš, pa kad je sve poštemano, onda nema konstruktora” in tako naprej v nedogled. Vzeli so si čas od februarja do trenutno oktobra tekočega leta. Pridejo, ko pridejo. Danes, jutri, opolnoči, kadarkoli.
S strahom pogledujemo uporabnike, ki iščejo predvsem zbrane, umirjene in informativne knjižničarje, nakar še mir v čitalnici, mir pri brskanju po internem, pomoč pri iskanju po elektronskih katalogih. Naletijo pa na nered, znervirane knjižničarje, šablonska opravičevanja bi burkaško preklinjanje iz skrivnostnega jaška.
A verjemite, vremena se bodo zjasnila. če ne danes, jutri gotovo. Vremenska napoved odgovornih za izvedbena dela tokrat ni megla z dežjem. Le kaj je šlo doslej tako usodno narobe, ,si ne uspemo zamisliti, saj si je tudi eden od delavcev pred kratkim privoščil retorično vprašanje: “Pa zaboga, ne znam, zašto je ovo dizalo tako kompliko-vano. Mi bi za ovo vrijeme uraditi jednu kuču sa dizalom, znaš".
Tudi mi bi v tem času lahko naredili marsikaj, če bi biti gradbeni delavci, pa smo le ubogi knjižničarji, ki se vsem uporabnikom še enkrat opravičujemo za nemir.
Irena Štusej
nagrajenih učencev.
Sicer pa je strokovna komisija (poleg Petra Krivca sta bila njena člana Bojan Kovačič in Vlado Potočnik) letos prejela največ grafičnih listov doslej - 1351.266 del je izbrala za razstavo, ki bo na ogled vse leto na hodnikih žalske šole, 30 grafik je razstavljenih v katalogu, ki ga je natisnila Marginalija (poleg občine Žalec pokrovitelj bienala), deset avtorjev, njihovih mentorjev bi šol oziroma vrtca pa je bilo nagrajenih. Nagrajeni mladi grafiki so:
Klemen Stegovec, 6.r. OŠ Ajdovščina; Trna Kordiš, 2,r. II. OŠ Celje; Renata Kobolt, 6.r. OŠ Dravograd; Maja Čelofiga, 6.r. OŠ Hoče, 5-letni Žan Kos iz Vrtca Tončke Čečeve - enote Hudinja; Tomaž Lozej, 8.r. OŠ Komen; Alen Kajtna, 6.r. OŠ Rimske Toplice; Marko Dornik, 6.r. III. OŠ Slovenj Gradec; Luka Kladnik, 6.r. OŠ Šmartno ob Paki bi Robi Ferk, 6.r. OŠ Vuzenica.
K. R., foto: T. T.
Jesenske podobe življenja
Na mednarodni dan starejših je bila v avti Doma n. slovenskega tabora v Žalcu odprta razstava, ki so jo pod naslovom Podobe iz jeseni življenja pripravili stanovalci Doma Nine Pokom iz Grmovja. Na njej je razstavljalo približno 30 stanovalcev doma. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, predstavila pa jo je višja terapevtka Jožica Lukse. V kulturnem programu so nastopiti učenci osnovne šole Petrovče. Ob mednarodnem dnevu starejših so v Domu Nine Pokom izdati tudi glasilo Svetloba.	T. T.
Nuša z mamo Anico na predstavitvi svojega romana. Z glasbo je večer polepšal Srečko Lavbič.
Nušin knjižni prvenec
V občinski matični knjižnici v Žalcu se je zvrstilo že veliko prijetnih literarnih večerov, prav gotovo pa je bil zadnji nekaj posebnega. Svoj knjižni prvenec - roman Strah pred samoto je predstavila Nuša Ilovar iz Žalca in tako dokazala, da je večina omejitev le v naših glavah. Čeprav je zaradi cerebralne paralize invalidka, ki tudi težko piše in govori, je sama sebi izpolnila največjo željo -napisala je roman in ga izdala tik pred svojim tridesetim rojstnim dnevom.
Nuša Ilovar bo praznovala rojstni dan decembra. Bolezen jo je prikrajšala za veliko lepega v življenju in tudi njeni družini naložila hudo breme. Ko je bila stara tri leta, je morala Nuša v bolnišnico za invalidno predšolsko mladino v Staro Goro
pri Novi Gorici, osnovno šolo pa je obiskovala v zavodu za invalidno mladino v Vipavi. Ločitve od doma so bile vsakokrat boleče, a to, da se je Nuša naučila brati in pisati, je zanjo bogastvo, ki ga zna ceniti. Dve veliki želji je imela - da bi se za vedno vrnila domov in da bi napisala knjigo. Obe sta se ji končno uresničiti.
Kot je namesto Nuše povedala mama Anica, je prva krajša besedila in pesmi začela pisati pred približno desetimi leti. Čeprav tipka le z enim prstom, se je pozneje lotila pisanja romana. Sprva ji je šlo bolj počasi, v zadnjem letu pa je napisala kar polovico romana. Kljub temu da ne piše o sebi, je roman precej avtobiografski, predvsem pa je to mogoče trditi za opisane občutke glavne junakinje, ki se izražajo že v naslovu - Strah pred samoto. Samoto invalidni ljudje večinoma dobro poznajo,
saj jih družba potiska na obrobje, čeprav so mnogi izmed njih prav radi v družbi zdravih ljudi. Kot je Nuša -čeprav ne more klepetati kot druga dekleta, pa jih zelo rada posluša.
Strah pred drugačnim pa je tisto, kar je očitno vplivalo na založnike, da se nihče ni odločil za izdajo Nušmega romana. Napisala ga je pač invalidka, ki je končala le osnovno šolo s prilagojenim programom. Sprva sta se ustrašiti tudi Nuša in mama Anica, a sta znati premagati strah. Roman je tako s pomočjo sponzorjev izšel v samozaložbi, v nakladi tisoč izvodov, natisnila pa ga je tiskarna Golc. Kupiti ga je mogoče v žalski knjižnici.
Nuša pa fina že načrte za nov roman in tudi nove želje. Delo bi ji precej olajšal računalnik, zato upa, da ga bo s pomočjo sponzorjev kmalu dobila. K. R., foto: T. T.
V enostavnem je lepota
VI. osnovni šoli Žalec so na ogled dela 9. bienala otroške grafike - Letos je komisija ocenjevala kar 1351 grafičnih listov, nagradila pa 10 avtorjev, njihovih mentorjev in šol
Pred devetnajstimi leti so v žalski osnovni šoli prvič pripravili republiško razstavo otroške grafike. Od takrat se vsako drugo leto v Žalcu predstavijo najboljši mladi grafiki iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol, Žalec pa je postal po mnenju poznavalcev tretje središče slovenske grafike. Tudi letošnji, že deveti bienale, katerega naslov je V enostavnem je lep-
ota, odlikujeta izvirnost in visoka kakovost otroške grafike.
Odprtje bienala je bilo v petek, 15. oktobra, kot vsako leto pa so žalski osnovnošolci ob tem pripraviti zanimiv glasbeno-plesno-titerami program, s katerim so poudariti temo letošnjega bienala V enostavnem je lepota. Odprtja sta se udeležila tudi direktorica Zavoda RS za šolstvo -območne enote Celje Judita Kežman in žalski župan Lojze Posedel, prav
tako pa seveda predsednik komisije, ki je pripravila izbor grafik za razstavo, katalog bi nagrade, Peter Krivec (izredni profesor na PEF Maribor). Bienale ima vsako leto tudi častnega predsednika, ki ga izberejo izmed priznanih grafikov. Letos je to akademski slikar specialist, redni profesor za grafiko na Akademiji za likovno umetnost Zvest Apollonio, ki sicer živi in ustvarja v Portorožu. Njegovo grafiko so prejeti mentorji
Kultura
oktober 1999
*
Afrika za nekaj ur tudi v Taboru
Ba Cengelo s patrom Drevenškom navdušil občinstvo - Po Italiji, Hrvaški in Sloveniji gostovanje še v Avstriji, Nemčiji in na Irskem
Večer 5.oktobra bo vsem, ki so bili v Domu krajanov v Taboru, ostal v prijetnem spominu. Še zlasti ga ne bodo pozabili otroci, saj so ta večer doživeli Afriko, se zlili z njo in ustvarili most prijateljstva s člani glasbeno-plesne skupine Ba Cengelo iz Zambije. Ti pa so znali, skupaj s patrom Mihom Drevenškom, osvojiti tudi srca odraslih, saj nekateri še lep čas po končanem koncertu niso zapustili dvorane. Sicer pa so se tako otroci kot odrasli želeli fotografirati skupaj z nastopajočimi, dobiti njihov avtogram ali jim vsaj stisniti roke v pozdrav in zahvalo za tako prijeten večer.
Tega so sicer začeli taborski otroci, ki so patru Mihu Drevenšku in njegovim mladim afriškim prijateljem pripravili krajši kulturni program. Za njimi so na oder prišli člani glasbeno-plesne skupine Ba Cengelo, ki so prej z zanimanjem spremljali nastope mladih _ Taborčanov. Dvorano in občinstvo je zajel duh Afrike in tradicionalna črnska duhovna pesem in ples. Vsak zase in vsi skupaj so delovali prikupno, sproščeno, pripravljeni dati vse od sebe. Še posebno pa sta občinstvo navduševala najmlajša člana skupine, desetletno dekle in ena-
Mladi Zambijci med petjem in igranjem na tradicionalna glasbila in v pisanih oblačilih.
jstletni fant, ki sta bila prava mojstra plesa, pri katerem ni manjkalo niti akrobatike. Oba sta tudi pela in igrala, za še boljši stik z občinstvom pa sta poskrbela, ko sta na oder pripeljala vsak svojega partnerja oziroma partnerko in ju učila plesnih gibov. Najstarejše dekle, ki je z misijonarjem patrom Mihom Drevenškom že tretjič na takšni turneji, pa je občinstvo v bemba jeziku naučilo njihovo pesem, ki so jo potem zapeli vsi skupaj. Nekaj posebnega in ganljivega je bilo ob koncu tudi predstavljanje članov dvanajstčlanskega ansambla. Pater
Miha, ki je ves večer poslušalce in gledalce seznanjal z življenjem v Zambiji, je na poseben način predstavil svoje varovance in ob tem razkrival njihove življenjske zgodbe ter želje, ki naj bi jim jih pomagali uresničiti tudi tovrstni nastopi po Evropi. Z njimi želijo zbrati denar za šolanje njih samih in še za lepo število njihovih sovrstnikov v domovini. Pri predstavitvi je vsakdo od varovancev izrekel nekaj besed v slovenščini. V slovenskem jeziku pa so za zaključek koncerta zapeli Slomškovo pesem.
Mladi Zambijci so tudi v Taboru
spoznali gostoljubje našega naroda. Pravo kmečko podobo življenja so doživeli na Hribemikovi domačiji, kamor jih je po koncertu povabila županja Vida Slakan, ki ima skupaj z dekanom Poldijem Selčanom največ zaslug, da je taborska občina ta večer doživela Afriko v malem. Mladim Zambijcem bo ostala Slovenija v lepem spominu, še zlasti ker je to domovina človeka, ki je več kot samo duhovnik. Je njihov učitelj, vzgojitelj, prijatelj, skratka človek z odprtim in širokim srcem, ki se razdaja za dobro črnega človeka.
D. Naraglav
Likovna kolonija prijateljstva '99
Na likovni koloniji prijateljstva, ki jo je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -01 Žalec organiziral že devetič na Polzeli, tokrat ob občinskem prazniku, je sodelovalo 18 likovnikov s petih območij: Celja, Mozirja, Slovenskih Konjic, Velenja in Žalca.
Sodelujoči so najprej oddali likovna dela, ki so jih v poljubnih tehnikah na temo Savinjska dolina slikah od 22. septembra. Dela je strokovno ocenil likovni kritik dr. Mirko Juteršek ter jih izbral za razstavo, ki je bila v mah dvorani Kulturnega doma na Polzeli odprta do 17. oktobra. Na njej je zbranim najprej govoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, o razstavljenih delih dr. Marko Juteršek, župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ob koncu pa še Miran Krajšek, predsed-
nik Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Žalec. Vsem šestnajstim udeležencem je podelil priznanja.
Prvo denarno nagrado je prejel Jože Hohkraut iz Velenja, drugo Marko Fužir iz Žalca, tretjo pa sta si debla Borut Holl in Irena Pevnik s Polzele. V kulturnem programu so nastopih kvintet Lastovka in učenci Glasbene šole Rista Savina, oddelek Polzela.
Teden pred razstavo pa so likovniki slikali na prostem, in sicer motive na območju Andraža. Nekaj teh del je postalo last organizatorja, nekaj pa je svoje mesto našlo pri donatorjih, ki so likovno kolonijo finančno podprli, med drugim Občina Polzela, Marjola Žalec, gostišče Asado Levec in zasebna ambulanta dr. Janeza Cukjatija.
T. Tavčar
Ob odprtju razstave je spregovoril tudi Miran Krajšek.
Oživela kristalna dvorana
Končno primerna knjižnica
Knjižnico je odprla Margit Juteršek.
Prva osnovna šola Žalec je bila zgrajena pred dvajsetimi leti, a že kot povsem nova šola ni imela primernega prostora za šolsko knjižnico. Zdaj se lahko ponaša z novo, sodobno knjižnico in čitalnico, ki so jo odprli v petek, 15. oktobra.
Knjige za izposojo so se vsa ta leta nahajale v zasilno ograjenem prostoru na hodniku šole, velikem komaj 70 kvadratnih metrov. Na policah je bilo naloženih prek 11 tisoč knjig, v kabinetu knjižničarjev pa še okoh tri. tisoč. Že nekaj let so se pogovarjali o nujnosti nove knjižnice, ki pa so
začeli rojevati sadove šele lani, ko je šola praznovala 20-letnico. Letos med počitnicami so vendarle pričeli graditi. Prostor za knjižnico in čitalnico je bil prizidan v pritličju, vrednost investicije skupaj z opremo pa je znašala 26 milijonov tolarjev.
Žalska šola je tako dobila eno najlepših in najsodobnejših knjižnic v regiji, ki bo olajšala delo knjižničarjema Mojci Zelen in Viljemu Kotniku, predvsem pa mladim na privlačen način približala svet knjige in seveda tudi elektronskih medijev. Knjižne police niso postavljene na klasičen način, še
posebej pa je zanimiv Cicibanov kotiček v obliki balkona s cvetličnimi koriti. Malo starejši učenci bodo
lahko knjige iskali po knjižnem katalogu prek računalnika, pregledovali poučne CD-rome in spoznavah svet prek interneta. Novost je izposoja izobraževalnega avdio, video in računalniškega gradiva. Čitalnica ima 26 sedežev, tudi pedagoški delavci imajo svoj čitalniški kotiček s strokovno literaturo in periodiko. V prostorih knjižnice je dobil svoj prostor tudi šolski radio. Pri oblikovanju prostora, izbiri opreme in njeni postavitvi sta imela glavno besedo knjižničarja, ki sta za to zaupanje seveda hvaležna vodstvu šole.
Knjižnico pa je odprla dolgoletna šolska knjižničarka Margit Juteršek, ki je ves čas opozarjala na potrebo po novi knjižnici, konec lanskega šolskega leta pa se je upokojila. Ob odprtju je šoh žalski župan Lojze Posedel podaril grafiko Rudija Špan-zla, predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik pa televizijo. Žalska šola je tako končno dobila knjižnico, kot si jo zasluži in kakršno potrebuje za uvedbo devetletnega osnovnega šolanja. K. R., foto: T. T.
Na Polzeli “zbor sveta” z gosti iz Nemčije
Dominikanci o sv.
Dominiku
V Občinski matični knjižnici Žalec je bila včeraj spet zanimiva prireditev. Slovenski dominikanci so predstavih knjigo Jeana-Reneja Boucheta
Sveti Dominik. Marsikakšno zanimivost o redovniškem življenju so razkrili dominikanci iz Žalca in Petrovč: p. Manes, p. Viktor, p. Jože, p.Vanči in p. Miran. Z njimi se je pogovarjal publicist Drago Medved.
K. R.
V kulturnem domu na Polzeli je bilo mogoče sredi oktobra doživeti pravo kulturno poslastico. Društvo aktivne mladine Polzela je v sodelovanju s kulturnim društvom Polzela organiziralo nepozaben koncert, na katerem sta se predstavila mešani mladinski pevski zbor SC Velenje, ki se ponaša z nazivom “zbor sveta 1998”, in kot njegov gost mešani mladinski pevski zbor iz Esslingena.
Polzelani si štejejo v čast, da je zbor iz Velenja nastopal na Polzeli,
saj je po osvojitvi naslova svetovnih prvakov - v močni konkurenci v Kanadi lansko leto - zelo zaželen gost na pomembnejših kulturnih prireditvah in tekmovanjih. Zahvala za to izjemno kulturno doživetje gre vsekakor društvu aktivne mladine Polzela, ki združuje mlade ljudi, katerih cilj je poživitev kulturnega, športnega in zabavnega dogajanja na Polzeli. S svojo voljo in energijo si zato vsekakor zaslužijo, da jih krajani podprejo pri njihovih prizadevanjih.
V. Najvirt
Graščina Senek, ki je gotovo eden od biserov občine Polzela, ima tudi čudovito kristalno dvorano. V njej je bil v počastitev praznika občine Polzela koncert klasične glasbe, na katerem so nastopili: s trobento Dejan Podbregar, s saksofonom Betka Kotnik in na klavirju Bojana Koruza. Igrali so dela Josepha Haydna Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Nikole Paganinija Caprice št. 4, Pieura Max Duboka Koncert za alt sax in godalni orkester ter Pietra Baldasrea Senato za trobento.
Dejan Podbregar zaključuje študij trobente na akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Antonu Grčarju, Betka Kotnik pa študij saksofona pri prof. Matjažu Drevenšku. Oba imata za sabo že vehko nastopov, Betka tudi v tujini. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Prof. Bojana Koruza pa je diplomirala v razredu prof. Dubravke Tomšič-Srebotnjak. Osvojila je več nagrad in priznanj. Deluje kot umetniška sodelavka na Akademiji za glasbo in sodeluje z mlajšimi in priznanimi umetniki na raznih tekmovanjih. T. Tavčar
Bojana Koruza in Dejan Podbregar med koncertom
K
Oktober 1999
Sport
Skupščina zveze športnih društev občine Žalec
Novi predsednik Silvo Marič
V veliki dvorani občine Žalec je bila skupščina Zveze športnih društev občine Žalec, ki so se je udeležili predstavniki iz okoli 40 društev in drugi gostje.
Zaradi razdelitve nekdanje občine Žalec se je morala spremeniti tudi organiziranost športnih društev. Kot je bilo slišati na skupščini, je športna dejavnost v žalski občini zelo dobro razvita. To potrjuje uvrstitev v prvo deseterico slovenskih občin, je v svojem poročilu dejal dosedanji predsednik Janko Melanšek. Poudaril je, da se je usmeritev v podporo in razvoj športa mladih bogato obrestovala, saj dosežene rezultate posameznikov in ekip uvršča v sam slovenski vrh.
Silvo Marič
Poleg tega se lahko pohvalijo tudi z dobro razvito rekreacijo. Tako so Žalčani eni od redkih, ki so obdržali delavske športne igre, veliko so postorili pri gradnji in obnovi športnih objektov. Ena največjih zadnjih pridobitev pa je nova velika telovadnica pri šempetrski osnovni šoli.
Po spremembi statuta zveze so sprejeli smernice razvoja športa v občini in predstavih program nove strokovne delavke prof. Anite Seles, ki bo v prihodnje usklajevala delo v 41 društvih z okoli pet tisoč člani. Novi člani upravnega odbora so: predsednik Silvo Marič, Bruno Randl, Janko Melanšek, Zoran Vučer, Ciril Naprudnik, Roman Brglez, Marjan Volpe, Franček Pungarčič in Bogomir Polavder. Za člane nadzornega odbora so izvolili Jelka Ogrizka, Branka Hreberška in Janeza Godlerja.
Ob koncu so se zahvalili za delo dosedanjemu strokovnemu delavcu Francu Kralju in predsedniku Janku Melanšku.	T.Tavčar
Rokometašice Žalca so dobile za nasprotnika v četrtfinalu j* pokala EHF četrtfinalista zadnjega pokala prvakinj francoski Besancon. Kot nam je uspelo izvedeti se je ta dobra francoska ekipa od lani še nekoliko okrepila, saj je v njihov klub prestopila nekdanja igralka Podravke in Kraša Samira Hasagič, ki je bila tudi njihova najboljša strelka na tekmah prvega kroga tega tekmovanja proti portugalski ekipi Colegio de Gaia. V žalskem taboru so povedali, da so zares dobili močno ekipo, vendar pa kljub temu ne bodo vrgli puške v koruzo. Trener Aleš Filipčič je dejal, da je ekipa Besacon in Francije močan in atraktiven nasprotnik. Na napredovanje je težko računati, a izgubiti nimajo kaj. Menijo, da je dobro, da bodo prvo tekmo igrali v gosteh.
Prva tekma bo 31. oktobra ob 18. uri v Franciji, povratna pa 6. novembra ob 19. uri v telovadnici I. žalske osnovne šole. Na srečanje v Francijo bodo Žalčanke odpotovale z avtobusom dva dni pred tekmo.
V državnem prvenstvu pa se je do sedaj odigralo šest kol. V zadnjih dveh srečanjih so Žalčanke doma
premagale ekipo Jelovice z rezultatom 30:17 nato pa še na gostovanju v Kočevju z ekipo Gramiz Kočevje z rezultatom 24:20. Po šestih odigranih kolih so 4 krat zmagale in dvakrat izgubile. Na prvenstveni lestvici so na odličnem tretjem mestu. V nadaljevanju državnega prvenstva bodo 3- novembra gostovale pri Braniku v Mariboru, nato pa doma čez teden dni gostile ekipo Burje.
T. T.
Prva tekma v Franciji
Odbojkarji SIP-a dobro začeli
S prvenstvenim tekmovanjem v II. Slovenski odbojkarski ligi je pričela tudi članska ekipa SIP Šempeter. Po treh odigranih kolih so dosegli tri zmage. Tako so gladko (3:0) prema-
gali ekipe Hoč, Prvačine in v soboto na gostovanju še ekipo Črnuč. V soboto se bodo šempetrski odbojkarji pomerili z ekipo Topolšice, srečanje pa bo ob 19- uri v telovad-
nici šempetrske osnovne šole.
Ženska ekipa B&L Utripa, ki prav tako nastopa v D. Slovenski odbojkarski ligi, pa je v 3. kolu doma premagala ekipo Benedikta z rezultatom 3:1.
T. T.
Od leve proti desni - čepijo: Uroš Dvornik, trener in igralec, Tomaž Suša, Beno Božič, Sašo Škrabe in Gregor Volk; stojijo: Milan Pulko, tehnični vodja ekipe, Peter Žilnik, Dejan Udrih, Aleš Udrih, Miha Šupek, Miran Gros, Darko Dimeč in predsednik kluba Marjan Volpe.
SIP «ICO

Tekmovali strelci z vojaško puško
Na strelišču za vojaško puško v Braslovčah je SD Braslovče pripravila strelsko tekmovanje z vojaško puško za prehodni pokal SD Braslovče. Nastopilo je kar 56 udeležencev iz raznih krajev Slovenije.
Med posamezniki je zmagal Janez Mrkun iz 1. brigade Slovenske vojske s 183 krogi, drugi je bil Pavle Jereb st. iz Škofje Loke z enakim številom krogov, tretji Jože Jeram iz Celja s 181 krogi, enajsti je bil Matjaž Kralj
Zadnjo soboto v septembru je na strelišču v Ljubljani, pod pokroviteljstvom ministrstva za obrambo, potekalo državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško 100 m za leto 1999.
Državnega prvenstva se je udeležilo 62 posameznikov oziroma 20 ekip iz Slovenije. Med posamezniki je naslov državnega prvaka osvojil član strelskega društva Juteks Žalec Mladen Melanšek z rezultatom 183 krogov. Drugi je bil Slavko Frece, SD Celje, 178 krogov in tretji Jože Jeram, SD Celje, 178 krogov.
iz I. ekipe Braslovč s 175 krogi, štirinajsti Rok Polajžer in petnajsti Matjaž Turnšek, oba I. ekipa Braslovč, 167 krogov.
Ekipno je zmagala SD Celje s 537 krogi, drugi so bili strelci I. brigade Slovenske vojske s 527 krogi, tretji Strelski častniški klub Ljubljana s 5l4.krogi, peta I. ekipa SD Braslovče s 509 krogi, enajsta II. ekipa Braslovč s 423 krogi, štirinajsta SD Liboje...	T.Tavčar
Ekipno so osvojili 1. mesto ekipa SD Celje z rezultatom 529 krogov, 2. mesto ekipa SD Kopačevina - Škofja Loka, 504 kroge, 3- mesto ekipa Specialne brigade MORIS, 500 krogov, 4. mesto SD Juteks Žalec, 497 krogov in 5. mesto ekipa Generalštaba Slovenske vojske, 496 krogov.
Ekipa SD Juteks iz Žalca je dokazala, da je tudi v tej strelski disciplini v slovenskem vrhu. Za ekipo SD Juteks sta nastopila strelca Justin Smrkolj, ki je nastreljal I69 krogov, ter Jože Pavlič, 145 krogov.
Občinsko prvenstvo v krosu
Pri ribniku v Vrbju je bilo letošnje občinsko prvenstvo občine Žalec v krosu. Nastopilo je več kot 200 udeležencev iz 4 osnovnih šol. Rezultati posamezno: fantje letnik 1988 - 1. Mirza Mujič (I. OŠ Žalec),
2.	Zlatko Kresnik (OŠ Petrovče), 3-Boštjan Markovič (OŠ Griže), deklice letnik 1988: 1. Urška Kos (I. OŠ Žalec), 2. Alja Kranjc, 3. Nika Veljanovski (obe OŠ Griže), dečki letnik 1987:1. Jernej Turnšek (I. OŠ Žalec), 2. RokDrakšič (OŠ Griže), 3-Uroš Pečnik (I. OŠ Žalec), deklice letnik 1997: 1. Polona Andoga, 2. Kaja Jezernik (I. OŠ Žalec), 3. Damjan Futeč (OŠ Petrovče), fantje letnik 1986: 1. Borut Hirschberger (OŠ Petrovče), 2. Jure Mesareč, 3-Dino Mahmedovič (oba I. OŠ Žalec), deklice letnik 1986:1. Neh Irman, 2. Barbara Bobinac (oba OŠ Petrovče),
3.	Maja Novak (I. OŠ Žalec), fantje
letnik 1985: 1. Uroš Godler, 2. Uroš Pristovnik, 3. Goran Beškovič (vsi I. OŠ Žalec), deklice letnik 1985: 1. Nina Caglič, 2. Eva Tavčar, 3- Sanijela Grgič (vse I. OŠ Žalec).	T. T.
Strelsko društvo Juteks Žalec - državni prvak
Odlični rezultati lokostrelcev Žalec
Na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. list RS, št. 22 z dne 20. 3. 1998) objavlja Občina Žalec
Gani LK Žalec so se 4. septembra udeležbi tekme za državno prvenstvo in slovenski pokal v Ilirski Bistrici.
Za slovenski pokal: Miran Cestnik, 1. mesto, člani, sestavljeni lok;
za državno prvenstvo: Grega Jerin, 1. mesto, ml. dečki, sestavljeni lok; Tadej Cink, 4. mesto, ml.dečki, sestavljeni lok; Peter Virant, 3- mesto, mladinci, ukrivljeni lok; Robi Čoh, 1. mesto, veterani, ukrivljeni lok.
Istega dne je bila tekma v 3-D v Kranju kjer so tudi nastopih člani LK Žalec: Leon Uratnik, 2. mesto, člani, CB; Matevž Uratnik, 1.mesto, minis, CU; Uroš Uratnik, 3. mesto, junior, CU; Mitja Veler, 2. mesto, junior, CU.
19- septembra pa je bilo državno prvenstvo v disciplini FTTA v kraju Radlje ob Dravi: Grega Jerin, 1. mesto, ml. dečki, sestavljeni lok; Matevž Uratnik, 3. mesto, ml. dečki, sestavljeni lok.
Gani LK Žalec so se 9- oktobra udeležili tekme za državno prvenstvo in slovenski pokal v Gornjem Gradu.
Za slovenski pokal: Miran Cestnik, 5. mesto, člani, sestavljeni lok;
za državno prvenstvo: Grega Jerin, 3. mesto, ml. dečki, sestavljeni lok; Tadej Cink, 4. mesto, ml. dečki, sestavljeni lok;
Peter Virant, 2. mesto, mladinci, ukrivljeni lok; Robi Čoh, 1. mesto, veterani, ukrivljeni lok.
Miran Cestnik se je 17. oktobra udeležil tekme za slovenski pokal v disciplini ARCATHLON, ki je bilo v Mariboru. Dosegel je odličen rezultat in zasedel 1. mesto v kategoriji: člani, sestavljeni lok.
Vse, ki se zanimajo za ta šport in bi si ga radi ogledah, vabimo na lokostrelsko strelišče v Žalcu. Strelišče se nahaja v športnem parku za teniškim igriščem. Dostop je z zadnje strani osnovne šole Žalec. Treningi so ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Peter Virant, LK ŽALEC
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2000
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa na naslednjih področjih:
1.	programi interesne vadbe za predšolske otroke (zlati sonček, naučimo se plavati, 40-umi programi),
2.	programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke (zlati sonček in športna značka - Krpan, 80-umi programi, šolska športna tekmovanja),
3.	programi vadbe otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (športne šole 1. do 5., 80-umi rekreativni programi mladine, programi kategoriziranih športnikov, programi športnikov nad 18 let, ki tekmujejo v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez),
4.	sofinanciranje športnih prireditev invalidov,
5.	sofinanciranje športno-rekreativnih prireditev, šport za vse. (Veter v laseh, mesec športa, Slovenija v gibanju...).
6.	šolanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra,
7.	vzdrževanje in pridobivanje športnih objektov,
8.	organiziranje mednarodnih prireditev in udeležba na mednarodnih prireditvah.
Prijava na razpis
1.	Na razpis za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva, zveze športnih društev, vrtci, gospodarske družbe, zasebniki, zavodi in ustanove, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne, neprofitne in izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	imajo sedež in delujejo na območju občine Žalec,
b)	predložijo potrdilo o plačam članarini svojih članov za leto 1999,
c)	imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ah poslovni banki.
2.	Za sredstva pod točko 7 lahko kandidirajo društva, ki so lastniki ah upravljala neprofitnih športnih objektov, izvajajo programe, ki se financirajo iz javnih sredstev.
3.	Obrazce za prijavo dvignete na Zvezi športnih društev občine Žalec od 28. oktobra 1999 dalje ah na Občini Žalec (soba št. 52).
4.	Prijave pošljite na naslov: Zveza športnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec, do 15. novembra 1999-
Finančne programe, pripravljene po zakonu o društvih in zakonu o športu in po kriterijih za financiranje športa v občini, bo pregledala strokovna komisija.
5.	Kandidati za sredstva športa, ki ne bodo pravočasno poslali svoje kandidature, v letu 2000 ne bodo prejeli finančnih sredstev za realizacijo programov športa.
6.	Kandidati za finančna sredstva javnih financ bodo o rezultatih razpisa obveščeni, ko bo sprejet občinski proračun za leto 2000. Z izvajalci, katerim bodo vloge pozitivno rešene, bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA ŽALEC
Sport
oktober 1999
Razgledna terasa, imenovana Terasa prijateljstva, je nova mikavnost Dragovega planinskega doma.
Na Homu nova razgledna terasa
Hom je eden najbolj obiskanih hribov v zasavsko-savinjskem hribovju. Razloga za to sta vsaj dva: Dragov planinski dom, ki je ponos zabukovških planincev, in njegov oskrbnik Ivan Pinter, ki s svojo gostoljubnostjo narediti obisk tega hriba še prijetnejši. Od prve oktobrske sobote dalje se Dragov dom ponaša še z razgledno teraso, s katere je čudovit pogled na Savinjsko dolino in še daleč prek nje.
Lepa sobota je ta dan privabila na Hom veliko ljudi. Da jih je bilo še več kot običajno, je pripomoglo zlasti dvoje: vsakoletni tradicionalni jesenski pohod PD Zabukovica in slovesno odprtje razgledne terase. Zbranim je najprej spregovoril predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk, ki je na kratko opisal potek in delo ter pomen te terase, ki so jo poimenovali Terasa prijateljstva. Po krajšem kulturnem programu mladih planink in planincev OŠ Griže ter Savinjskega okteta je zbrane nagovoril župan preboldske občine Vinko Debelak, za njim pa še župan žalske občine Lojze Posedel. Oba sta pohvalila uspešno delo PD Zabukovica, hkrati pa sta poudarila, da je ta dan resnično dan prijateljstva in sodelovanja med obema občinama. To se je pokazalo dve uri pred tem ob odprtju ceste, nato še terase. Simbolično sta svoje besede
potrdila s prerezom traku, kar sta opravila vsak s svojimi škarjami, in se potem družno povzpela na teraso ter nazdravila planincem in njihovi novi pridobitvi.
Za gradnjo terase sta prispevali sredstva obe občini, pa tudi Cestno podjetje Celje in Koving trade iz
Celja. Precej denarja so zbrali stalni obiskovalci Homa, veliko vrednost pa pomeni tudi kakšnih tisoč ur prostovoljnega dela, ki so ga opravili planinci in njihovi prijatelji. Planinci se vsem, ki so jim pri tem pomagali, iskreno zahvaljujejo.
D. Naraglav
Preboldski in žalski župan veljata za velika ljubitelja planin. Družen prerez traku ob odprtju terase je bil tudi v tem pogledu dobra pogruntavščina organizatorjev, ki niso pozabili na dvoje Škarij.
Mednarodni karate turnir Sellye 99, Madžarska
V drugem vikendu v oktobru so se člani Karate kluba SHITO-RYU Celje Gaberje in karate sekcij Tabor, Šempeter in Trnava udeležbi mednarodnega karate turnirja na Madžarskem. Organizator je bil madžarski karate klub Sellye, povabilu pa se je odzvalo 32 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Madžarske. Tekmovalo je 430 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Člani Karate kluba SHITO-RYU Celje Gaberje so uspešno nastofJIli in osvojili sedem medalj ter tri priznanja za četrta mesta.
Rezultati - KATE (FORME): v kategoriji dečkov L 86/85 (nižji pasovi) je tekmoval Mitja Pinter in osvojil srebrno medaljo. V kategoriji dečkov 1. 86/85 (višji pasovi) sta tekmovala Sašo Privšek, ki je osvojil srebrno medaljo, Rok Leskovšek pa je odšel domov z bronasto medaljo. Pri starejših dečkih 1. 1983 in mlajši je Andrej Bergant odlično izvedel svoje kate in osvojil zlato medaljo, prav tako sta svoj nastop odlično izvedla Rok Čede, ki je osvojil srebrno medaljo, Sašo Privšek pa je dobil bronasto.
V športnih borbah smo imeli štiri tekmovalce, pri starejših dečkih sta tekmovala Rok Leskovšek in Goran Arsovič. Goran je prvo borbo odlično opravil in premagal nasprotnika z rezultatom 6:0, v naslednjem krogu pa naletel na odlične predstavnike Hrvaške in tesno izgubil 3-4. Rok je v prvem krogu opravil z nasprotnikom
Savinjski Hopsi v četrfinalu
Minulo soboto in nedeljo so košarkarji odigrali srečanja osmine finala pokala Slovenije. Savinjski Hopsi so gostovah v Kranju in tam premagali ekipo Triglav z rezultatom 79:71, v polčasu pa so vodili domačini z 42:34. Savinjski Hopsi so se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje za pokal Slovenije.
V pokalu Saporta so v 5. krogu gostovah v Estoniji, kjer so se pomerili z ekipo Delta Tartu. V rednem času se je .srečanje končalo s 67:67, v podaljšku pa so bdi boljši domačini in zmagah s 84:71 in si tako priborih
6.2, v naslednji borbi pa v zadnjih sekundah izgubil 5:6. Pri članicah je tekmovala Alenka Koštomaj, ki je bila v prvem krogu prosta, v drugem krogu pa dobila odlično jugoslovansko tekmovalko in proti njej tesno izgubila z rezultatom 1:2 po sporni in čudni sodniški odločitvi (predčasno končane borbe).
V	članski konkurenci je tekmoval Aleksander Arh, ki je osvojil srebrno medaljo.
A. Koštomaj, M. Čede
prvo zmago v pokalu Saporta. Že v torek, 2. novembra, pa bodo Savinjski Hopsi v 6. krogu pokala Saporta doma gostih ekipo Zadra. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri v polzelski športni dvorani. 9- novembra bodo gostovah pri Achilleasu, 16. novembra pa pri ekipi Arsenal.
V	nadaljevanju državnega prvenstva se bodo danes zvečer, ob 19 30 uri, pomerili z ekipo Zagorja, v soboto bodo gostovah pri Slovanu v Ljubljani, 6. novembra bodo doma igrah proti ekipi ZM Maribor in 13. novembra pri Krki v Novem mestu.
T.T.
Planinski dom pod novo streho
Planinsko društvo Vransko je ‘ v letošnjem maju nadvse slovesno proslavilo 30-letnico svojega delovanja. Delo njegovih članov pa se je nadaljevalo tudi v poletnih in jesenskih dneh. Organizirali so pohode in izlete, poleg tega pa znova poprijeli za delo pri svojem planinskem domu na Čreti.
Z veliko vnemo so se lotih zamenjave ostrešja, ob tem pa so zamenjali tudi vehko opeke. Vsa dela so opravljah sami, saj je v društvu precej planincev, ki so vešči tovrstnega dela. Ker so vsi delali prostovoljno, so iz društvenega proračuna črpali le za materialne stroške. Ta akcija in podobne so nedvomno dokaz, da se da marsikaj narediti tudi z malo ah nič denarja, potrebna sta le volja in
zagretost članstva.
Planinska koča na Čreti bo z novo streho varneje pričakala novo planinsko sezono. Koča je sicer
odprta ob vikendih in praznikih, letos le še ta konec tedna. Znova pa bo v njej zaživelo življenje s 1 .majem, ko jo tudi uradno odprejo. D. N.
Planinski dom na Čreti v prvih oktobrskih dneh, nekaj dni po obnovitvi ostrešja.
Planinski družinski izlet na Dobrovlje
Letošnji jesenski vikendi so večinoma lepi in kot nalašč za sprehode v naravo, za organizacijo izletov in pohodov. Tudi vrtci OŠ Braslovče z enotami v Braslovčah, Letušu in Trnavi so v okviru meseca športa organizirali družinski pohod na Dobrovlje.
Organizacija pohoda je bila poleg vzgojiteljic v rokah dveh izkušenih planincev PD Braslovče, Jožija Marovta in Martina Slemenška, ki sta izbrala pot, primemo tudi za najmlajše pohodnike. Pohod se je pričel pri Domu krajanov na Dobrovljah. Preden so se udeleženci podah na pot, sta jim planinca predstavila smer, cilj pohoda, pravila in dogovore, ki se jih je v hribih potrebno držati. Kolona kakšnih 170 udeležencev je najprej krenila proti Jugovi kmetiji, nad katero je vzletišče za jadralne padalce. Zaradi neprimernih vetrov tista sobota ni bila primerna za jadranje, kljub temu pa jim je jadralni padalec Niko Bele iz Letuša prikazal začetni vzlet
ter predstavil ta padalski šport in potrebno opremo.
Po zanimivi predstavitvi so mladi pohodniki in njihovi starši nadaljevali pot do lovske koče na Bezovcu, kjer so se spočili, okrepčali in se zabavah ob igrah, ki so jih pripravile vzgojiteljice. Joži Marovt in Martin Slemenšek pa sta otrokom predstavila še planinsko opremo in pokazala
planinski krst.
Čas je hitro tekel in znova je bilo treba na pot, tokrat nazaj proti domu. Vračah so se po dragi poti in tako še obogatili svoj izlet. Za spomin na ta dan so jim organizatorji pri Domu krajanov podelili še posebna družinska priznanja.
D. Naraglav
Mladi pohodniki in njihovi starši so z zanimanjem spoznavali skrivnosti in opremo jadralnega padalstva.
Svetovno prvenstvo za mladince in kadete v Sofiji
Med potniki tudi trije Žalčani - Končina, Sorčan in Lukač
Selektor slovenskih karate reprezentanc je na podlagi pripravljenih tekem, rezultatov in trenutne pripravljenosti določil 22-člansko reprezentanco, ki bo nastopila na 1. svetovnem prvenstvu za mladince in kadete med 28. in 31. oktobrom V Sofiji. Med temi so tudi trije žalski karateisti: Matjaž Končina, ki bo nastopal v kategoriji športnih borb do 75 kg in v ekipnih borbah, kadeta Sebastjan Sorčan v kategoriji do 55 kg in Dejan Lukač v kategoriji do 65 kg. Na SP lahko nastopi samo en tekmovalec iz ene države v vsaki kategoriji. Za te kategorije so bila na ravni Evrope evropska prvenstva, v svetovnem merilu pa svetovni pokah. Tokrat pa bo v Sofiji 1. SP za starostne kategorije od 16 do 20 let. Za tekmovalce in njihove klube je nastop na SP priznanje za njihovo uspešno delo. Vsi trije žalski tekmovalci so se morah dokazovati celo sezono, Končina je že bil 5. na mladinskem EP v Atenah, 5. na študentskem SP v Lillu v Franciji, nastopil pa je tudi na članskem SP v Riu de Janeira in na EP v Atenah. Sorčan in Lukač pa sta nosilca medalj z DP in pokalnih tekmovanjih, dokazala pa sta se tudi na raznih mednarodnih turnirjih v domovini in tujini. Največ se pričakuje od Končine, medtem ko bosta Sorčan in Lukač debitirala in bo zanju vsaka borba, ki jo bosta zmagala, velik uspeh.
Zmagovalca pokala Slovenije za osnovnošolce v Limbušu
Andrej Majer in Robi Lukač
Na II. pokalni tekmi za pokal Slovenije v katah in športnih borbah sta se izkazala tekmovalca Karate kluba Žalec Andrej Majer in Robi Lukač. Majer je osvojil 1. mesto pri
mlajših dečkih v kategoriji borb do 48 kg. V tej kategoriji je v finalni borbi premagal tekmovalca Karate kluba Petrovče Dejana Cokana. Lukač je prav tako osvojil 1. mesto pri starejših dečkih v kategoriji športnih borb nad 58 kg.
Končina zadovoljivo na reprezentančnem nastopu v Sl. Brodu in na odprtem prvenstvu Slovaške	...
Robi Lukač, pokalni prvak
Slovenije
V okvira priprav na SP
za mladince in kadete v Sofiji konec meseca septembra, je Matjaž Končina, sicer član Karate kluba Žalec nastopil v ekipi slovenske mladinske reprezentance na 6. Memorialnem turnirju v Sl. Brodu na Hrvaškem. Slovenska ekipa pa je osvojila 2. mesto po tem, ko je izgubila z reprezentanco Slovaške, Matjaž Končina pa je zmagal vse borbe - razen finalne, kjer je remiziral s slovaškim predstavnikom (2:2).
Matjaž Končina, Sebastjan Sorčan in Luka Marič pa so nastopih tudi na Odprtem prvenstvu Slovaške v Bansi Bystrici. V izredno močni konkurenci slovaških, čeških, jugoslovanskih, hrvaških in slovenskih reprezentanc je Sorčan izgubil v 1. kolu z 1:2, Marič prav tako v 1. kolu z 2:3, Matjaž Končina pa je izgubil samo z zmagovalcem in osvojil bronasto medaljo. Slovenska reprezentanca je osvojila 9 medalj.	Silvo Marič
n
oktober 1999
Mladi
Savinjske doline
Žalec je obiskala zasavska skupina Hiša, ki je obudila spomine na šestdeseta in zgodnja sedemdeseta leta ameriške rock glasbe.
16. oktobra je v Domu drugega slovenskega tabora Žalec nastopila zasavska skupina Hiša.
Ta trboveljska skupina se je zbrala leta 1981, ko so se fantje dobivali s kitarami in preigravali pesmi Neila Younga, The Byrds, Greatefull Dead, Eagles in drugih.
Z rahlimi vmesnimi postanki so se ponovno zbrali leta 1991, ko je njihovo igranje dobilo večje ambicije. Tako so zaromali tudi k nam v Žalec. Koncert se je pričel ob pol osmih in je trajal dobro uro in pol. Odziv publike je bil fantastičen!
MK: “Za začetek vas prosim, če lahko našim bralcem, ki vas še ne poznajo, predstavite člane benda. ”
AG: “Aha, Hiša smo Martin Koncilja, ki igra ritem kitaro, Vili Guček na basu, Iztok Pepelnak za bobni in jaz, Andrej Guček, vokal, klavir in solo kitara.”
MK: “Vaši začet-4	ki segajo v začetek
\	osemdesetih let,
k \	natančneje v leto
\\	1981. Rad bi, da
mi predstavite ta 1 * čas in pod kakšnim glasbenim vplivom ste se takrat zbrali?” AG: “ Ja, to je bil čas, ko smo se mi občasno dobivah in z akustičnimi kitarami preigravali pesmi skupin zahodne obale Amerike šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Iz tega se ni rodilo nič večjega, zato smo deset let nekako životarili. Igrah smo po različnih rock in komercialnih bendih. Po mojem prihodu iz tujine, kjer sem igral, pa smo začeh bolj resno delati, ker sem imel pripravljenega kar nekaj materiala. Resno smo začeh nastopat leta '92 in smo dve leti kasneje posneli ploščo, prav tako imenovano Hiša, ki je bila nominirana za zlato noto kot najboljša debitantska plošča.”
MK: “Zanima me, zakaj ste svojo ploščo iz leta '97, Illusion Anyway, ki je bila
BILA JE HIŠA V ŽALCU!
V
Ne gre za novogradnjo v Žalcu ali kaj podobnega.
nagrajena z zlatim petelinom za najboljšo ploščo v tujem jeziku, posvetili ravno Nielu Youngu?”
bila ravno takrat nekakšna koinci-denca, da se je praznovala njegova petdesedetnica. Tako smo se v sodelovanju z Janetom Vebrom dogovorih, da naredimo pač neki koncert v
AG: “ Zakaj ta Niel Young, ne? Ja, ogromno sem jaz sam preigraval in seveda skupaj z ostalimi člani, njegove komade. Zgodilo se je, da je
radia štirinajst, ki smo ga nato tudi posneh. Ta koncert se je zgodil leta 1995. Dve led kasneje pa je prišla na dan tudi plošča, o kateri govoriva.” MK: “Ali je Imela skupina
Crosby, Stills, Nash & Young velik vpliv na vas?”
AG: “Mislim, da verjetno največji od vseh skupin. Ogromno smo poslušali njihove plošče, znamo ogromno njihovih pesmi...
Nekako mislim, da smo se povsem identificirah s poedko tistega časa, ki so ,	jo oni gojili. Ne morem
reči, da smo se poistovetili tudi z duhom tistega časa, ampak enostavno mislim, da so nam takšna razmišljanja, kot so jih imeh oni oz. ljudje, ki so jim bdi podobni, osebno zelo blizu.” MK: “Vaša glasba se mi zdi kot nekakšen podoživet občutek šestdesetih in sedemdesetih let. Zanima me, zakaj ravno ta čas in zakaj ste pod tako velikim vplivom skupin z zahodne obale?”
AG: “Na to vprašanje je bdo že veliko povedanega tudi prej ..., ampak jaz osebno mislim, da ni samo to, ampak da smo kombinirah tudi z modernejšim glasbenim vnašanjem našega časa. To je v bistvu vse, kar bi imel za povedati glede
FUCK OFF COMMERCIAL TOUR
INTERCEPTOR!! SE OD VAS POČASI POSLAVLJAJO
Skupina Interceptor ima za sabo približno osemletno kariero. Seda}imajo dost! Posvetili bi se radi drugim stvarem, drugim glasbenim
Fuck off commercial festival je dokaj stara zadeva. K življenju jo je lansko leto obudil Gregor Čulk, vokalist skupine Interceptor. Letos
bo stvar ponovil. Razloga sta dva. Prvi je to, da gre kariera skupine Intreceptor h kraju, in drugi, da je vizija poslovilne turneje enaka viziji Fuck off festivala. Odločil se je, da vse skupaj združi. Na tem poslovilno-fuckoffovski turneji bodo izžrebati kitaro g. Padra, ki je bila aktivni objekt glasbe v skupini Epidemic zone in zgodnjih delih Interceptor. Prav tako pa bo v sklopu turneje potekala še ena nagradna igra, kjer
se bodo podeljevale pa karte za koncert in oba CD-ja skupine Interceptor.
Stalni gostje turneje bodo Noxire in Kaoz iz Velenja. Nato pa se jim v Celju 13.11. v Kljubu pridružijo YU-legende Syporex, 17.11 v Ljubljani v K4 Weeping willow, 19.11. v Velenju v mc-dvorani skupina Hailenstein, 25.11. v Mariboru v Štuku Sabaium in Wrong, 26.11. v Postojni v dvorani v Prestranku Giljotina in Pitoni .V
tega. Mogoče gre tukaj tudi za naključje. Recimo, ne vem, zakaj se nekdo odloči za neko dekle in ne za drugo. Verjetno mu je tista, ki si jo je izbral, najbolj všeč. Verjetno gre pri vsej tej stvari za podoben princip.” MK “Kdo pa je imel največji vpliv na vaše pesniško izražanje iz domačih logov?” AG: “Posebno veliko naših pesnikov nisem prebiral. Tujih mogoče rahlo več kot naših ... Če pa bi že moral reči, bi se odločil za Uroša Zupana, Janeza Menarta ..., saj smo prirediti pesmi teh dveh avtorjev in jih izdati na naši plošči.”
MK: “ Sedaj pa malce obdelajva vaše ime. Imate zelo zanimivo ime, vsaj meni se zdi izjemno nekonvencionalno. Ali vam mogoče hiša kot sam objekt predstavlja nekaj več?” AG: “Ne, veš, kako je ... Vsak posameznik si lahko to ime razlaga iz čisto svojega zornega kota. Mi pa smo do imena prišli tako, da smo šh na naš prvi koncert brez imena. Ko smo tja prišli, so .nam predlagali razne variacije na zasavsko okolje, od npr. knapov in tako dalje. Nič od naštetega pa nam ni bilo najbolj všeč, zato smo si šli “en dva tri prste razprši”. Prešteh smo prste in dobiti črko H. Nekdo iz skupine je rekel, samo da ne bo hiša. No, pa je pri tem imenu tudi ostalo.”
MK: “Mislite, da sva še kaj pozabila povedati ?”
AG: “ Mislim, dane.”
Mitja Knapič
Gotovljah bo 27. 11. v zadružnem domu poslovilni, zadnji koncert, kjer bodo podeliti kitaro.
V Gotovljah pa bodo nastopati še Miladojka Youneed, Kaoz, Giljotina, Coma, Hailenstein, Weeping willow in Interceptor s svojim zadnjim koncertom v karieri!
Dodatno se lahko informirate po tel.: 063 715 375 - prosite za Gregorja ml.
Mitja Knapič
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554
Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad
Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231
UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL
• Originalna skandinavska zaščita za les - SADOLIN
-AKCIJA -za isto ceno 20% več
Keramične ploščice in oprema za kopalnico
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM
Mmmm
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088
REZERVNI DELI ZA:
ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA
ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT. SISTEMI, MALI GOSPODINJSKI APARATI.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ GORENJE, 1100 obratov PRALNI STROJ GORENJE, 1500 obratov ZAMRZOVALNA SKRINJA, 200 I ZAMRZOVALNA OMARA, 200 I POMIVALNI STROJ CANDY, CDW 254 PRALNO-SUŠILNI STROJ INDESIT
77.800.00	SIT
86.200.00	SIT
47.200.00	SIT
69.900.00	SIT
82.900.00	SIT
89.900.00	SIT
AKUSTIKA
NOVO
NOVO
NOVO *** NOVO ****
3 LETA GARANCIJE
BTV
BTV
BTV
IZ GORENJA
37 cm 51 cm TTX 55 cm TTX
28.900.00	SIT
37.700.00	SIT
39.900.00	SIT
3 LETA GARANCIJE
VIDEOREKORDER SHARP (2 glavi) VIDEOREKORDER SHARP (4 glave) AVTORADIO PANASONIK 4 X 35 W RDR VIDEOKAMERA JVC
29.990.00	SIT
38.900.00	SIT
23.990.00	SIT
67.900.00	SIT
RTV SERVIS - POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA POTROŠNIH MATERIALOV
za sesalnike Vorwerk (filter vrečke, osvežilci prostora)
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km 1 MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV
*
Prve objave, pisma bralcev
oktober 1999
Pisma bralcev
Še enkrat o poplavah
Gotovo se še spominjate mojega članka v Savinjčanu pred nekaj meseci, ko sem mu postavil več vprašanj v zvezi z nadaljevanjem graditve ceste Petrovče - Novo Celje. Dobil sem odgovor, kakršnega vaščani nismo pričakovali. Cesta od Jelena do križišča sredi vasi je bila namreč zgrajena prej, kakor sem dobil odgovor na moj članek, medtem ko se bo še v prihodnjih dneh nadaljevalo proti progi.
Razčistili smo tudi vprašanje višine stroškov za rekonstrukcijo vodovoda. Govorice o dvakrat višjih stroških, kot je znašal predračun, so neosnovane. Res pa je, da je prišlo do večjega odstopanja od prvotne ocene, ker za izdelavo predračuna spričo predvolilne naglice ni bilo niti časa. Ni bilo tudi potrebnega časa za razpis natečaja, kar bi izvedena dela vsekakor pocenilo.
Ko bo gotova III. etapa od križišča sredi vasi do križišča pri kapeli, pride na vrsto še križišče samo ter razrešitev ožine pri Žagarju. Kolikor sem seznanjen, naj bi do tega prišlo še letos.
Za prihodnje leto bi ostali le še montaža zapornic ter ustrezna ureditev ceste, ki povezuje vas z glavno cesto.
Zavzemali se bomo tudi za odstranitev cestnega znaka pred glavno cesto, ki nam . onemogoča zavijanje v levo. Ta znak je bil namreč postavljen takrat, ko še nismo imeli avtoceste, ko je še ves promet potekal po tej cesti, medtem ko je sedaj promet znatno redkejši z daljšimi presledki.
Vsekakor je potrebno ob tej priliki izraziti priznanje vodstvu KS Petrovče in občinskim službam za opravljeno organizacijsko in strokovno delo. Sicer pa si lahko krajam Dobriše vasi sami ustvarimo sodbo o prizadevanju našega župana za napredek kraja.
Rado Rotar Dobriša vas
Izpod peresa mladih
Dan pouka na kmetiji
Učenci 5. razredov I. OŠ Žalec smo dan pouka preživeli na kmetiji, kjer smo se seznanili z delom v hlevu
in na polju. Ker smo bili zelo radovedni, smo marsikaj izvedeli. Svoja občutja pa smo strnili takole:
-	dan je bil nekaj posebnega, ljudje na kmetiji so zelo prijazni,
-	v hlevu smo našteli 57 krav in 6 prašičev,
-	s traktorjem smo se na prikolici peljali na polje - to je nepozabno doživetje,
-	božali smo krave,
Starosta planinskih koč Mrzlica praznuje 100-letnico
Veliko misli, legend in spisov je že bilo napisanih o Mrzlici. Človek bi rekel, da ni več kaj povedati, če se nočeš ponavljati. Vendar ni tako. Gre namreč za častitljivo in vsega spoštovanja vredno obletnico koče, katere ime je z velikimi črkami vpisano v zgodovino slovenskega planinstva. Velika zavzetost savinjske podružnice SPD, s Franom Kocbekom in žalskim nadučiteljem Antonom Petričkom na čelu, je leta 1899 postavila Hausenbichlerjevo kočo, imenovano po velikem rodoljubu, žalskem županu in pobudniku 2. slovenskega tabora Janezu Hausenbichlerju, ki je tudi sam zelo rad zahajal na Mrzlico.
Velika in vztrajna je bila tudi zavzetost z zasavske strani Mrzlice, saj je gora privabljala vedno več obiskovalcev s trboveljske strani. Leta 1931 je trboveljska podružnica SPD zgradila nov dom, ki pa je bil leta 1942 požgan, a z delom neutrudnih planincev PD Trbovlje na novo postavljen in večji. Postavili so tudi “Poldetovo kočo” za potrebe Mladinskega odseka PD Trbovlje.
Prepričan sem, da se bo o znamenitih letnicah še dovolj natančno in obširno pisalo; a pomembnejše od pisanja samega je zavedanje, kaj vse so planinska društva z obeh strani Mrzlice pridobila s kočama na “Triglavu” med Zasavjem in Savinjsko dolino.
Mrzlica je pod vodstvom in skrbništvom PD Trbovlje doživljala pomembne dogodke med NOB (del I. štajerskega bataljona). Po vojni so se vrstile razne manifestacije, predvsem pa je bila pomembna planinska dejavnost. Tu so pripravili tabore mladih planincev iz Zasavja in Savinjske doline (Žalca, Griž, Prebolda).
Z vrha Mrzlice, ki se dviga tik nad planinskim domom, je čudovit razgled na vse strani. Tudi to spodbuja in vabi na šolske planinske pohode in športne dneve. Od severa proti zahodu je videti del Pohorja,
-	videli smo štiri dni starega telička in se ob njem fotografirah,
-	oponašali smo krave,
-	pripravili so nam veliko dobrot, med potjo nazaj pa smo luščili bučnice.
Za večletno gostoljubno spreje-
manje se moramo zahvaliti kmetijam: Jezernik - po domače pri Kresnik na Ponikvi, Šuler - po domače pri Rezman v Sp. Ponikvi, Ograjenšek - po domače pri Kobalec v Podkraju, Vasle - po domače pri Šepek na Brezovem in Verdev - po domače pri Jelen v Podkraju.
Z vsemi si želimo še nadaljnjega sodelovanja.
Učenci 5. r. I. OŠ Žalec z razredničarkami
Košenjak, Plešivec-Uršljo goro, Smrekovec, Golte-Mozirsko planino, Peco, Raduho, Obir in del Savinjskih Alp. Levo pa se v daljavi belijo Julijci z očakom Triglavom. Proti jugu leži Snežnik in hribovje na Notranjskem; na vzhodu pa najdemo Gorjance, Bohor, Lisco in Boč. Bližje Mrzlici so Kum, Kopitnik, Gozdnik, Malič ter na drugi strani doline Gora Oljka in Dobrovlje. Vse to in še več so razlogi za vedno bolj množičen obisk 'Mrzlice, ki je iz obeh dolin pristopna v 2 do 3 urah. Vabljivo je tudi dejstvo, da od tod ni daleč do planinskega doma na Šmohorju, na Kalu, Gozdniku, Homu ah na Mariji Reki.
Mrzlica ima bogato planinsko tradicijo, ki jo vse generacije planincev PD Trbovlje skrbno gojijo in se trdoživo ter kleno zavzemajo za dobro počutje vsakega posameznika in skupin, ki obiščejo Mrzlico. Tudi mi iz žalske občine imamo Mrzlico “za svojo”, nanjo nismo navezani samo geografsko, ampak tudi čustveno. Tako si bomo, ravno tako kot osrednja planinska organizacija PZS, tudi Savinjčani vedno prizadevali, da bosta naša prisotnost in odnos do Mrzlice spoštljiva. Ne samo zaradi častitljive obletnice, tudi zaradi vzgoje mladega rodu planincev in varstva narave mora biti tako.
Ob hvalevrednem prizadevanju pa se moramo vsi zavedati, da je delo v planinskih društvih prostovoljno, neplačano in da so planinci opravili na tisoče ur za boljšo prihodnost planinskega jutri. Tudi zato moramo planincem PD Trbovlje in vsem tistim, ki so že pred sto leti začeli graditi kočo na Mrzlici, čestitati za opravljeno delo, ki se nikoli ne more poplačati, a je vsem udeležencem v čast in ponos. Čestitke pa veljajo tudi visokemu jubileju s posebno željo, da bi zgodovinska tradicija planinskega poslanstva tudi v prihodnosti povezovala ljudi in jim odpirala planinska pota v lepše naslednje stoletje.
A. Vidmajer
Plezanje v Kotečniku
Nisem si mislila, da bo na športnem dnevu tako zabavno. Odšli smo na “libojski Triglav” - Kotečnik.
Ko smo se z avtobusom pripeljali do Pongraca, smo najprej hodili po asfaltu, nato po makadamu. Nenadoma smo pred seboj zagledah veliko skalo. Pod njo sta nas čakala alpinista Jernej in Urša. Pokazala sta nam opremo alpinista. Najbolj nas je navdušil Jernej s prikazom osnov tehničnega in prostega plezanja. Postajah smo že nestrpni, ker bi se tudi mi radi preizkusih v plezanju. Začeh so najbolj pogumni. Po plezanju so povedali:
Gorazd: “Bilo mi je všeč in bom še poskusil. Pravi alpinist pa ne bom nikoh.”
Aleš: “Presenečen sem bil nad sabo, da sem zmogel priplezati do cilja. Ni pa me tohko v hlačah, da bi kdaj plezal tudi profesionalno.” Bogdan: “Bilo je noro. Priznam, da me je bilo zelo strah."
Robertina: “Noge se mi stresejo še sedaj, ko stojim že na trdih tleh. Tega izziva ne bom nikoh pozabila.” Z Robertino se strinjamo vsi šestošolci. Zagotovo pa ne bomo pozabih tudi naših učiteljev, ki so se pogumno spoprijeli z vehko skalo. Takšnih športnih dnevov si še
Vse naj lepše o varstveno-delovnem centru MUC Preserje
Nepozaben mi bo ostal prekrasen oktobrski izlet, ki nam ga je organiziral gospod upravnik centra MUC Preserje Sreto Zelen.
Čutim dolžnost, da se v imenu vseh udeležencev tega izleta g. Zelenu zahvalim. Kot mater prizadetega otroka me je povabil na to lepo srečanje po štajersko-koroški regiji. Moje srce je bilo polno bolečin ob pogledih na prizadete otroke, ki smo jih srečevali po domovih.
Najprej smo se ustavili v Žalcu, kjer je podoben center. Direktorica nam je v čudovitem govoru opisala bivanje prizadetih otrok. Dom je zelo lepo urejen, zato se varovanci v njem dobro počutijo.
Pot smo nadaljevali proti Mariboru, kjer smo si ogledali obnovljeno mesto, akvarij in lepo urejen park, kamor hodijo mladi, starejši in si v njem sproščajo dušo ob pogledu na prelepe labode.
Prijazen šofer nas je popeljal v Šentanel na Koroškem, kjer smo imeh dobro kosilo. Varovanci doma MUC Preserje in z njimi starši smo se po kosilu sprostili, pogovorih in zabavah. Ogled smo nadaljevali v domu Črna na Koroškem ter poštah ob Iverčkem jezeru.
Ko sem opazovala vse te prizadete varovance, ki jih je usoda življenja prizadela, mi je bilo hudo. Tolažila pa me je misel, kako je gospod Zelen srčno dober človek, pravi vzgojitelj, do vseh varovancev enak in jim zna pomagati. Enako dobre so tudi vzgojiteljice, ki čuvajo varovance in jim dajejo toplino.
Da se je izlet organiziral, se moramo prav gotovo zahvaliti socialnemu skrbstvu, ki zna prisluhniti in pomagati tudi revnim, prizadetim ljudem, ki so takih dejanj najbolj potrebni. Prepričana sem, da ima gospod Zelen še mnogo idej, da bo te prizadete osebe osrečeval, jih s primernimi metodami naučil delati, tako da bodo v delu našli veselje in krajši čas.
Dom, v katerem gospod Zelen vzgaja prizadete otroke, leži v prelepi
žehmo.
Kaja Horvat, 6.a OŠ Griže
Bilo me je strah
Bil je petek zvečer in na televiziji sem gledal grozljivko. Ko sem jo gledal, me ni bilo nič strah, zato sem se tudi ves pogumen povzpel proti svoji sobi in zlezel v posteljo. Moja sestra je že spala. Legel sem v posteljo in ko je bilo okoh mene vse tiho, sem čutil samo grozoto. Postalo me je strah. Stisnil sem se v kot, ker sem mislil, da bo to minilo. Vendar ni. Zdelo se mi je, da vidim senco, ki me ves čas opazuje. Slišal sem čudne zvoke, čeprav je bila tišina. Videl sem nekoga, ki se mi je približeval. Zavpil sem, nato pa sem slišal nekoga reči: “David! Kaj ti pa je?” Oddahnil sem si, ko sem slišal glas sestre, ki je prišla pogledat, če že spim."
Od takrat naprej ne gledam več grozljivk.
David Šekoranja, 4. r.
POŠ Velika Pirešica
Moja prva vožnja z letalom
Na morje v Dubrovnik je bilo treba s potniškim letalom. Najprej smo se peljali z avtobusom do letališča. Čakali smo približno
naravi v Preserjah ob Savinji. Varovanci se v njem dobro počutijo. Odprt je bil pred dobrim letom, prepričana pa sem, da se bo uveljavil kot dober vzgojni dom pod pravim vodstvom.
Gospodu Zelenu in vzgojiteljicam še enkrat lepa hvala z željo, da bi vztrajali pri svojem dobrem, a hkrati težkem delu.
Pavla Prohinar
Živali, čuteča bitja
Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti v tem svetu nasilja, kakršnega ustvarjamo. ' Odnos mnogih lastnikov do Živah je krut, o tem pričajo mnoge prijave na društvu proti mučenju Živah. V vseh društvih po Sloveniji smo si zadah nalogo, da bomo Uidi v prihodnje preprečevali vsakršno slabo ravnanje z Živah. Opraviti imamo z bitji, ki čutijo kot človek in ki zaradi človeške brezčutnosti in malomarnosti trpijo bolečino in strah pred surovostjo, trpijo lakoto, žejo, vročino, mraz itd. Vse to nas je obvezalo, da se zavzamemo za njihove pravice. In vse tiste, ki namerno ogrožajo Živah in ne izvajajo ukrepov za zaščito Živah ah jih mučijo, bomo prljavih pristojnemu organu.
Ponudite nam roko tudi vi! Prosimo vse tiste, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska Živah, če opozorite soseda na nepravilen odnos do Živah. S tem boste že štorih vehko. O nečloveškem ravnanju z živaljo lahko opozorite tudi pohcijo, veterinarsko inšpekcijo ah društvo proti mučenju Živah. Starši in pa predvsem učitelji v šolah naj vzbujajo v mladih ljubezen in spoštovanje do teh bitij. Prosimo tudi cerkev oz. duhovnike, da mladim pri verouku in vernike pri mašah izobrazijo Uidi v duhu, da je žival prav tako božje stvarstvo kot človek in da je nihče nima pravice zanemarjati in mučiti. Policija in sodstvo strogo kaznujeta mučitelje Živah! Veterinarji s svojim strokovn-
trideset minut. Ko je odbila ura tri zjutraj, so se potniki vkrcali na prvo letalo. Tisti čas smo mi kupih tri karte, dve odrasli in eno otroško. Ko se je pripeljalo letalo, so kovčke odpeljali v letalo. Nisem razumela, da se mi še ne smemo vkrcati v letalo. Potem so nas tisti čudni ljudje morah pregledati. Sneti smo morah ves nakit. No, končno sem zagledala prvič od blizu letalo. Z majhnim tovornjakom so pripeljali stopnice in jih postavili pred vhodna vrata letala. Počasi smo se vzpenjali po stopnicah. Pri vratih je čakala dolgolasa stevardesa in njej smo oddali karte. Dala nam je listke s številkami. Vsak se je usedel na stol s svojo številko. Sedeh smo v deseti vrsti. Ker je bilo zunaj še temno, smo skozi okno videli le male lučke, ki so bile zelo zelo lepe. Ves čas poleta pa je bilo moji mamici zelo slabo. Vzrok za to je bil mah Leon, ki je bil takrat še v trebuščku.
To je bil moj prvi polet z letalom in ga nikoli ne bom pozabila.
Klara Pečnik, 4.r.
POŠ Velika Pirešica
Orova vas
Orova vas je moja vas, ki stoji že kar lep čas.
V njej lepo je živeti,
im znanjem pomagajte reševati Živah pred mučenjem in skrbite za njihovo dobro počutje. Ljudje se moramo končno zavedati, da so tudi Živah del narave in da imajo pravico, do dostojnega življenja.
V tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, ampak tudi Živah, prosimo, naj bo vaša skrb in dolžnost, da bodo Živah preživele zimo na varnem, v čistem in toplem zavetju.
Na podeželju in tudi v urbanem naselju opažamo izjemno kruto ravnanje nekaterih lastnikov do psov čuvajev. Ponovno opozarjamo in prosimo, prisluhnite tej pasji stiski, saj so psi vedno izpostavljeni vremenskim spremembam (mraz, sneg, dež, veter). Njihovo bivališče mora biti lesena uta, primemo velika za psa, dobro opažena z nepremočljivo streho, v njej naj bo otep slame ah krme. Pred uto morajo biti položene deske, da pes ne leži na betonu ah na mokrih blatnih tleh, kajti tudi psi lahko zbohjo. Še tako utrjen pes spada v hudem mrazu v hlev ah toplo hišo, posebno še mladi irr kratkodlaki psi. Imeti morajo vsaj enkrat ah dvakrat na dan topel obrok goste zdrave hrane in svežo vodo. Mlade psičke pa je potrebno hraniti vsaj dvakrat na dan. Če je pes pripet, naj bo veriga lahka in dolga najmanj 4 metre, ovratnica usnjena, da ga ne drgne ah stiska. Ker je pes že po naravi svobodno bitje, sta zanj veriga ah pesjak ujetnišvo in muka. Večkrat na dan ga spustite, hvaležen vam bo!
Obsojamo vše-tiste lastnike psov, ki imajo pse v premajhnih, zamreženih prostorih, osamljene v garažah, kleteh, barakah, v oddaljenih kozolcih in v drugih neprimernih prostorih. Pes mora čutiti, da je član družine.
Vemo za odvržene Živah (pse, mačke in drage male Živah), ki jih brezsrčni in brezvestni ljudje odvržejo med bloke, v gozdove, na ceste, v vaška naselja, zabojnike, v vodo ah jih ubijajo. To je skrajno brezsrčno in kaznivo dejanje.
Bodimo do Živah humani, pomagajmo jim!
Članica društva proti mučenju živali Štefka K.
tako je lepa, da ne moreš verjeti.
Približno petnajst hiš je v njej, zato si vse natančno oglej.
Vehko kmetov za hmelj skrbi, da ta poleti lepo vzbrsti.
Ko boš prišel do domačih ljudi, naj te nič ne skrbi.
Tukaj smo namreč prav vsi prijazni, ne boš obsedel pri mizici prazni.
Maja Satler, 7.b OŠ Polzela
Narobe dan
Ko sem bila majhna, sem si obula levi copat na desno nogo, desnega pa na levo nogo. Starša sta me vprašala: “Ah ti veter obrača copatke?" Jaz pa sem nekaj časa čudno gledala, dokler me ni mamica obula. Kmalu pa sem se začela tako obuvati tudi sama.
Lucija Cizej, 2.a «OŠ Polzela
Nekega dne mi je šlo vse narobe. V sobi sem imela akvarij z ribami. Vzela sem hrano, da bi nahranila ribice. Toda joj, v akvarij se mi je usulo preveč hrane! V vodi je bilo tohko hrane, da se ribe niso več videle in zato so umrle.
Tina Žnidar. 2. a OŠ Polzela
Oktober 1999
Savinjske zgodbe
“Sem maček, ki laja med psi”
Športnik, pedagog in trener Brane Strožer
Letošnje svetovno prvenstvo v atletiki je tudi Slovenijo in Slovence razveselilo z bronasto medaljo Gregorja Cankarja v skoku v daljino. Še posebno se je te medalje razveselil, poleg Cankarja in še nekaterih, Brane Strožer iz Prebolda. Razlog, ki se meša s priokusom spominov, tiči v dejstvu, da je Cankar kar sedem let treniral pod njegovim vodstvom. Še več, v najbolj kritičnem trenutku, ko je že kolebal ali oditi ali ostati v atletiki, ga je znal obdržati in iz neperspektivnega tekača, kot je zanj dejal trener Miro Kocuvan, narediti skakalca. S tem pa se je začelo rojevanje sedanje slovenske atletske zvezde. Branetu sic^r ni bilo dano, da bi skupaj z njim triumfìral, saj je moral zaradi družine začasno prekiniti s trenerskim delom, je pa vesel, da se je to zgodilo prav v času, ko se pod njegovim vodstvom rojevajo morebitne nove atletske zvezde.
Brane Strožer je človek, ki ne zna ali pa tudi noče uveljaviti svojega znanja in sposobnosti. Marsikdo meni, da je kar prevečkrat v svojem življenju in delu bil v senci tistih, ki so znali izkoristiti njegove rezultate tudi sebi v prid. Vsekakor pa je njegova skromnost vrlina, ki jo znajo ceniti tako njegovi varovanci kot njegovi prijatelji in znanci. Prav ti so nas pa tudi opozorili na Braneta, na njegovo delo in uspehe, ki jih s svojimi športniki dosega na številnih atletskih tekmovanjih doma in v tujini.
Pred dnevi smo ga obiskali na njegovem domu v gornjem Preboldu, kjer živi družinsko življenje ob ženi Idi in petletni hčerki Maši. Malo pred nami so se vrnili s piknika, ki ga je pripravil oče 16-letoe Marine Tomič, ki je ena njegovih najuspešnejših atletinj.
Od žoge k atletiki
Brane je rojeni Preboldčan, sicer 'sin očeta Maksa iz sosednje Grajske vasi in matere Milke iz Prebolda. Tu je tudi hodil v osnovno šolo in se “zastrupil” s športom. Ta je sedaj postal njegov poklic. Po končam gimnaziji v Celju je šel na Pedagoško akademijo v Maribor in postal učitelj telesne vzgoje, istočasno pa tudi atletski trener pri AK Kladivar, kjer je še sedaj. Sedem let je služboval v Preboldu, na tamkajšnji osnovni šoli, od lanskega leta pa je učitelj športne vzgoje na OŠ Braslovče.
“Šport je moje življenje in da sem
ga tako vzljubil, se moram predvsem zahvaliti mojemu nekdanjemu učitelju Adiju Vidmajerju, ki nas je dobesedno zastrupil z atletiko, gimnastiko in tudi z igrami z žogo, čeprav je prednost dajal kraljici športov in gimnastiki. Slednjima dvema športoma pa bi na naših šolah morali tudi sedaj posvečati večjo pozornost, a je večinoma obratno, kar je zelo narobe,” je kar nekako žalostno dejal Brane in to utemeljil z dejstvom, da sta povsod po svetu atletika in gimnastika temeljna športa, ki se s svojimi elementi vse bolj uveljavljata tudi pri trenerjih iger z žogo.
Brane je visokorasel mož in tudi zato ga je vedno navduševalo igranje košarke. Tudi preden se je v osnovni šoli lotil atletike, je svojo energijo porabljal z igranjem košarke. Do spremembe je prišlo v zadnjem letu osnovne šole, njegova atletska pot pa se je nadaljevala pri AK Kladivar.
“Treniral sem skok v višino. Pri Kladivarju je bila takrat čudna situacija, saj me je začel trenirati trener dolgo- in srednjeprogašev,
Brane Strožer
kar nikakor ne gre skupaj s treningom skakalca v višino. Pravzaprav sem že kar malo obupoval. Potem me je vzel pod svojo zaščito preizkušen trener mnogobo-jcev Andrej Peterka, ki je treniral cel kup dobrih in perspektivnih preboldskih športnikov. Med njimi tudi Vlada Kranjca in Darka ter Mirana Orožma. Ko sem začel delati v tej skupim, je ljubezen do atletike dobila nove dimenzije. Predvsem pa so prišli rezultati. V tretjem letniku gimnazije sem na Savara pokalu na Madžarskem skočil v višino 2,o4 metra, kar je bil takrat zelo dober rezultat za mlajšega mladinca. Takrat ko bi moral kovati železo, pa se je zgodilo, da sem začel igrati košarko za preboldski košarkarski klub in moje možnosti v atletiki so bile tako pokopane. Pozneje mi je bilo kar
malo žal, saj sem z atletiko spoznal veliko krajev, ljudi, košarka pa je bila takrat omejena samo na slovenski prostor.”
Trener, ki dela talente
Po končanem študiju je želja po sodelovanju v atletiki Braneta Strožerja znova pripeljala med atlete celjskega Kladivarja. Sedaj ne več kot tekmovalca, ampak kot trenerja. S svojim sedmim čutom je odkrival atletske talente. Zahvaljujoč Miru Kocuvanu, ki je dvignil roke od Gregorja Cankarja in poskusov, da bi ga naredil za šprinterja, je le-ta postal njegov varovanec. S Kocuvanom sta ob tem sklenila nekakšno pogodbo. Brane mu je namreč dejal, da bo Cankar kot skakalec že drugo leto osvojil medaljo na državnem prvenstvu za osnovne šole. To se je potem res zgodilo, sicer v skoku v višino, vendar kolajna je bila in zvezda je bila rojena.
“Vesel sem, da je takrat prišlo do takšnega kompromisa z Mirom, saj sva tako uspela obdržati Cankarja v atletiki,” je znova dejal Brane in se za hipec prepustil spominom. Zmotim ga z vprašanjem o njegovih sedanjih atletih in njihovih rezultatih. Nekako umirjeno, kakor deluje tudi sicer, “odpre predal svojih možganov”, kjer so shranjene minute in sekunde ter stotinke in tisočinke - časovni rezultati pa tudi dolžine in višine, ki kažejo na uspešnost tekmovalnih dosežkov njegovih atletov. Najprej govoriva o Marini Tomič, ki je dosegla v letošnji sezoni vse načrtovane cilje. Polzelanka, o kateri smo že pisah v prejšnji številki Utripa, je Branetov adut številka ena.
“Marina je letos postavila kar tri državne rekorde, kot predstavnica Slovenije se je udeležila olimpijskih dnevov na Danskem. Pot do tja pa ni bila lahka, saj je morala dvakrat premagati lansko udeleženko teh olimpijskih dnevov, varovanko trenerja Jureta Kastelica, ki trenira tudi Brigito Bukovec. Marina tudi na Danskem ni razočarala, saj je kar dvakrat popravila državni rekord na 100 m z ovirami ter bila v finalu z rezultatom 14,04 uvrščena na šesto mesto. S tem pa je bila od slovenskih športnikov Uidi druga najuspešnejša udeleženka olimpijskih dnevov iz Slovenije. Ob Marini sem zelo vesel rezultatov, ki jih dosega Dominika Gačner z OŠ Braslovče. Zmagala je na osnovnošolskem državnem prvenstvu v skoku v daljino. Kot pionirka
je skočila 5,60 m, kar je izredno dober rezultat. Na mednarodnih igrah šolske mladine v Mediosu pa je skočila še 10 cm dalj in v težkem boju tako premagala favorizirano Romunko. Prijetno presenečenje mi je pripravila tudi Maja Jerlin, ki je sicer učenka OŠ Šempeter. Na osnovnošolskem tekmovanju je bila v teku na 300 metrov prepričljivo prva. Vesel sem tudi rezultatov mojih varovancev na državnem prvenstvu v krosu. Tam sta Katja Huš in Rok Cizej, ki tekmujeta za OŠ Prebold, osvojila tretje in peto mesto. Ob tem je treba dodati, da se ne pripravljata posebej za daljše teke, sta pa za njih očitno nadarjena in perspektivna. Med mojimi moškimi varovanci je trenutno najuspešnejši Boštjan Tratnik iz Prebolda, trenutno ima nekaj težav s hrbtenico, lani pa je na mednarodnih igrah šolske mladine osvojil 4. mesto. V Velenju na enakih igrah pa je bil še za mesto boljši. V daljino je skočil 6,04 m, na državnem klubskem prvenstvu pa je osvojil 3- mesto v teku na 100m z ovirami. Ne nazadnje je v tej skupini mladih, ki jih treniram, še mlada Tjaša Žnidar, hči polzelskega župana, ki je na dvoranskem
Kaj pomeni biti pesnik ali pesnica pri nas, v Sloveniji? Če gledamo na pesnjenje iz osebnih vzrokov oziroma prostovoljne želje - če je sploh možen kak drug razlog za pisanje poezije - tukaj ni diskriminacije niti kakšnega drugega problema. Še vedno velja, da pesmi piše vsak, ki to hoče ali mora. Kar je konec koncev dobro. Tudi objaviti jih je, te male stvarce, mnogo lažje, kot je to morda bilo nekoč ... če se to želi. In še vedno so ravno dovolj nekomercialne, da jih obdaja duh svobode - neodvisnosti od materialnih dobrin. Seveda se kljub temu pri pesnjenju pojavljajo nihanja od preprostega sti-
zimskem prvenstvu v skoku v višino osvojila 3- mesto. Skočila je 1,54 m.”
“Rad imam vesele otroke”
Ves čas najinega pogovora se mi v glavi mota vprašanje, kaj je pravzaprav tisto, kar daje Branetu toliko energije za delo z mladimi športniki. Ne nazadnje je z njimi dopoldan in popoldan. Z besedo končno pridem na dan.
“Kaj? Težko je povedati. Morda to, da imam rad otroke, da imam rad nasmejane in srečne otroke, otroke, ki se veselijo, predvsem pa otroke, ki “delajo”, ko začnejo delati. Jaz sem imel v šoli dobre pedagoge, ki so mi povedali, da otrok ne smeš zamoriti. Otroke moraš navdušiti in zadovoljen otrok bo dosegal tudi dobre rezultate. Pripravljen bo za njih porabiti več energije, se bolj potruditi. V tem je običajno vsa tista umetnost dobrega dela, tega, da imajo otroci radi tisto, kar počno. Če jih s čim preobremenimo in zamorimo, je vse skupaj obsojeno na neuspeh.”
Z Branetom že skoraj uro brskava po njegovem delu, življenju. Govoriva in modrujeva, tudi kritizira-
zovanje, čutenje in s tem tudi razumevanje kopice pomenov odnosov (med ljudmi ali drugače) - oziroma so skorajda nekakšno čustveno vedeževal-stvo. In če mislim na takšne vrste pesmi, na pesmi, ki to želijo doseči in tudi uspejo, se spomnim na Nežo Maurer.
Saj vem, dejali boste, da sem se tako ali tako moral spomniti nanjo, ker je članek posvečen njej in ker je pač postala častna občanka občine Polzela, toda ni tako. Pritegnila me je že prej. Ne vedno in povsod, toda pritegnila me je. Zaradi domačnosti in preciznosti svojega jezika. Kar ni vedno bilo priznano - zaradi česar so dolgo obstajali krogi, ki njenega dela sploh niso priznavali. (To bodo menda tisti
va. Preden končava, ga še vprašam, kaj počne poleg svojega pedagoškega in trenerskega dela.
“Živim življenje človeka, ki ga ni. Maček sem, ki laja med psi”. S tem citatom, ki je del ene njegovih pesmi, mi je Brane prav ilustrativno odgovoril na moje vprašanje. Torej pesmi, ki jih je precej pisal in objavljal v nekdanjem glasilu mladih Žvajga, so tudi ob obilici vsega dela še vedno nekakšen izziv, predvsem pa sprostitev za dušo.
“Za nekatere sem morda čudak, za druge veseljak, včasih tudi zamorjen tip. Torej kar komplicirana osebnost, bi lahko kdo to prevedel. Po znamenju sem rak in čeprav ne dam veliko na to, kar ustreza mojemu dejanskemu načinu obnašanja...”
Bila je že trda tema, ko sera odhajal od Braneta in njegove družine. Zunaj me je pričakal velik črn pes, pomahal je z repom in zalajal v luno. “Maček” pa se mu tokrat ni pridružil. Pa srečno, Brane Strožer, in še veliko veselja in uspeha z mladimi atleti. Morda bo že jutri, pod tvojo trenersko roko in dušo, rojena nova zvezda, nov Cankar ali Bukovčeva.
Darko Naraglav
otroke, da ne štejemo prevodov in ponatisov. Vezna nit vseh teh pesmi pa je ljubezen. Marsikdo imenuje Nežo pesnico ljubezni. Ne brez vzroka. Toda ona ne govori o idealistični, popolni ljubezni, temveč o ljubezni kot o vsakdanjem delu vsakdanjega življenja ... o ljubezni, ki ima včasih tudi grd obraz ... o ljubezni, ki se spreminja, kot se spreminja življenje samo - o ljubezni, ki včasih tudi mine, pa čeprav le zato, da se kasneje znova pojavi v drugačni obliki. In z vsakim obrazom, v katerem se ljubezen pojavi, z vsakim obrazom, ki ga je potrebno opisati, se ga dotakniti, se pokaže, da imajo ti obrazi podobne značilnosti -značilnosti hrepenenja - da na neki ravni ljudje sploh nismo tako zelo različni med sabo, kot to včasih mislimo. Neža nam s svojim opisovanjem ljubezni kaže, kaj nas veže. Tudi tistim, ki sami tega opisati ne moremo, nočemo ali ne znamo. In če to ni dosežek...
Kaj v tem kontekstu pomeni poslednje priznanje, ki ga je prejela -priznanje njenega rodnega kraja? Za krajane mogoče najbolj to, da bo sedaj še kdo, ki je doslej okleval, prijel v roke kakšno njeno, brez skrbi, tanko knjižico - če drugega ne, iz radovednosti, v stilu: “No, da vidimo, zakaj jo tako cenijo!” - in se bo morda pustil omrežiti. Kaj pa njej osebno? Najbolj na kratko povedano: pomeni ji sklenitev kroga. Daje ji občutek, da se je vrnila tja, od koder je prišla. Med domače ljudi - da ti domači ljudje cenijo njen trud, njeno delo: njo samo, ki se v svojem delu zrcali.
Naj bo tale članek samo še ena, minimalna, kratka, a iskrena potrditev tega občutka.
Po 30-ih letih zopet skupaj
Osmošolci generacije 1968/69 iz osnovne šole Polzela so se ob 30-letnici zbrali v gostišču Plevčak. Seveda so med njimi tudi taki, ki se več let niso srečali, zato se je nekajkrat zgodilo, da so se vprašujoče zazirali drug v drugega, pretino so veselo vzkliknili “ja seveda, to si ti". Manjkalo ni solz, mnogo več pa je bilo smeha, obujanja spominov, številnih anekdot, ki so jim pestrile življenje od šolskih klopi do sedaj.	T. t.
Kip Neže Maurer je odslej postavljen v avli OŠ Polzela. Odkrila ga je njena hči Eva Škofič Maurer
hoklepstva prek dramatičnih žalostink do težkih, pretežkih intelektualnih meditacij (čemur bo menda podoben tudf tale članek), ampak sam še vedno trdim, da je najlepša in najboljša poezija tista, ki te zgrabi za srce, ko prepoznaš - s tujo roko zapisane - občutke, ki so zaznamovali tudi tebe, bralca ali bralko. Po mojem so pesmi v najbolj skrčenem bistvu opa-
intelektualni atentatorji, oprostite, medi-tatorji.) Toda ti časi težke potrpežljivosti v čakanju na priznanje so zanjo že zdavnaj minili. Je še kje kdo, ki ni slišal zanjo? Torej, za vsak slučaj - kdo je Neža Maurer?
Rojena dvaindvajsetega decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Bila je, med ostalim, učiteljica, novinarka, svetovalka za kulturo pri komiteju za Slovenije. Bila je dobila je kar
informiranje večkrat nagrajena nekaj nagrad za otroške pesmi leta. Plakete. Groharjevo nagrado za življenjsko delo. Priznanje Gibanja za kulturo miru in nenasilja. In še več. Med njena dela sodijo prevodi, kasete, radijska dela, TV filmi. Toda sama priznava za najbolj pomemben del svojega ustvarjanja pesmi. Koliko pesniških zbirk imamo vse skupaj? Uh, cel kup. 10 za odrasle, 15 za
O Neži Maurer
Savinjske zgodbe
oktober 1999
Portret dr. Maksimiltana Jezernika
“Ambasador" Slovenije v večnem mestu
50 let mašniškega posvečenja v znamenju Slomškove razglasitve za blaženega
Obisk papeža in razglasitev Slomška za blaženega sta bila za Slovence, še posebno pa za mariborsko škofijo in slovensko cerkev, eno naj večjih če že ne največje doživetje v zgodovini slovenske cerkve in njenih vernikov. Betnavska poljana je bila z dvestotisočglavo množico prepričljiv dokaz, kaj pomeni za velik del Slovencev obisk papeža Janeza Pavla II. in razglasitev Slomška za blaženega. Malokdo med temi, ki so bili na Betnavski poljani, pa je vedel, da ima veliko zaslug za Slomškovo razglasitev tudi naš rojak, Savinjčan dr. Maksimiljan Jezernik s Ponikve pri Žalcu, ki že pol stoletja dela in živi v Rimu. Nedolgo nazaj je prejel grb Občine Žalec, teden dni po obisku papeža pa je imel v cerkvi sv. Pankracija, ki so jo pred tem temeljito obnovili, svojo zlato mašo - 50-letnico mašniškega posvečenja. Njegov obisk v domovini pa smo izkoristili tudi mi in ga na večer pred odhodom v Vatikan obiskali na Ponikvi.
Zalotil sem ga ravno pri zlaganju prtljage v avtomobil, s katerim se vsaj trikrat na leto pripelje na Ponikvo, kjer ima poleg rojstne hiše svoje stanovanje. Kmalu za tem, ko si seževa v roke, že sediva v njegovi sobi, ki je polna raznih spominkov z vseh koncev sveta, kar že samo po sebi priča, da je moj sogovornik dr. Maksimiljan Jezernik obiskal veliko dežel po svetu.
Prišel, videl in ostal
Pred 50 leti, na samo veliko noč, 17. aprila 1949, se je po mašniškem
posvečenju v zavodu De Propaganda Fide v Rimu pričela duhovniška pot Maksimiljana Jezernika. V večno mesto je prišel kot gojenec škofijskega dijaškega semenišča Maximilianum Victorinum v Mtfiboru, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Že takrat je v sebi čutil duhovniški poklic, saj je izhajal iz zelo verne družine, ki ga je pri tej odločitvi podpirala. Zaradi napada Nemcev in druge svetovne vojne ni mogel študirati bogoslužja v Mariboru. Najprej je odšel v Ljubljano, od tam pa v Rim, kjer je začel svoje študije v misijonskem zavodu De Propaganda Fide.
“Bil sem zelo vesel, da ml je uspelo priti v Rim in tam tudi ostati ter izpopolnjevati znanje iz teologije, filozofije in prava. Običajno duhovniki, ki pridejo študirat v Rim, po enem letu študija odidejo nazaj domov. Meni zaradi vojne to ni bilo treba. Čas, ki sem ga imel na razpolago, sem tako porabil za intenzivni študij, hkrati pa dobro izpopolnil svoje znanje s svetovnega, cerkvenega in tudi civilnega stališča. Žal ves ta čas nisem videl ne svojega očeta
Martina ne mame Rozalije niti koga od bratov in sester. Nobenega od njih, kakor tudi nobenega drugega Ponikvljana pa ni bilo na moje mašniško posvečenje v Rim leta 1949. Da ni bilo nikogar, je bila seveda kriva takratna politika, ki ni
dovoljevala prestopa državne meje. Prav iz tega razloga sem bil danes še toliko bolj vesel, da sem lahko bral
zlato mašo na svoji Ponikvi, med svojimi ljudmi in to v času, ko smo Slovenci dobili prvega blaženega Slovenca, Antona Martina Slomška,” je začel svojo pripoved moj sogovornik, ki je kot marljiv in nadarjen duhovnik leta 1949 dosegel licenciat
iz teologije, leta 1951 doktorat iz filozofije, leta 1954 iz misiologije in leta 1958 doktorat iz civilnega prava.
Ko je dr. Maksimiljan Jezernik dokončal študije, se je nameraval vrniti domov, a takratni škof mu je sporočil, da je v Sloveniji dovolj duhovnikov in da bo lahko glede na znanje, ki ga ima, veliko bolj koristil slovenski cerkvi v Rimu. In tako je ostal v večnem mesni, kjer je dočakal odločitev za posvetitev Slomška, ki ima tudi v njegovi rojstni Ponikvi, med njegovimi župljani, posebno mesto. Tam že lep čas stoji Slomškov dom, ki je njemu, kraju in župniji nadvse v ponos.
Delo in življenje v Rimu
Zlatomašnik Maksimiljan je potem, ko je ostal v večnem mestu, opravljal najrazličnejše dolžnosti. Najprej je postal podravnatelj zavoda De Propaganda Fide, istočasno pa je bil univerzitetni profesor na tej univerzi ter generalni tajnik duhovnega združenja Adoratio quotidiana sacer-dotalis. Leta 1966 je postal rektor zavoda De Propaganda Fide, leta 1974 tajnik univerze Urbaniana in leta 1975 rektor papeškega zavoda Slovenik. Leta 1983 pa je bil dr. Jezernik imenovan še za tajnika rimskega odbora sv. Cirila in Metoda. In kakšno delo opravlja danes?
“Dela mi res ne primanjkuje, in če bi imel čas, bi z veseljem ostal še nekaj časa med svojimi Ponikvljani. Sicer pa bo kmalu božič in če bo vse tako, kot si želim, bom takrat spet med njimi in mojimi domačimi. Do takrat pa bo še veliko dela pri vodenju slovenskega papeškega zavoda Slovenik in pa predavanj na univerzi. Naša slovenska skupnost v Rimu je rasla najprej v okviru društva Anton Martin Slomšek. Potem smo ustanovili slovenski zavod, ki je postal papeški, kar pomeni, da smo sedaj Slovenci tudi pravno prisotni v Rimu in v enakovrednem položaju z drugimi državami in narodi. Ne nazadnje je bila to tudi prva mednarodna slovenska prisotnost v Rimu, kar je Mo že takrat znak naše suverenosti in neodvisnosti. Zelo pomembno vlogo pa je imel naš zavod Slovenik pii razglasitvi Slomška za blaženega, kar je za nas Slovence tisočletni dogodek. Z njem smo stopili v univerzalnost cerkve, tako da smo tudi na tem področju enakopravni z drugimi. Upamo, da bodo tudi procesi za razglasitev drugih naših božjih služabnikov, posebno Barage, napredovali, s čimer dokazujemo našo pripadnost krščanstvu.”
V zvezi s Slomškovo razglasitvijo za blaženega velja še povedati, da je bil dr. Jezernik glavni postulator v tem postopku in je tudi zaradi tega še
toliko bolj vesel, da je bila zadeva uspešno zaključena.
Lepa moja Slovenija
Z dr. Maksimiljanom Jezernikom sediva na kavču in odkrivava tančice njegovega življenja, ki se prepletajo med Rimom in Ponikvo, med Vatikanom,^ Savinjsko dolino in Slovenijo. V pogovoru se dotakneva tudi položaja cerkve v Sloveniji.
“Slovenska cerkev ima svojo organizacijo, svojo škofovsko konferenco. Organizirana je tako, kot zna in more. Torej ima vse možnosti, da lahko lepo cveti in da pomaga slovenskemu narodu. Menim, da se je treba zavedati, da je bila skozi stoletja cerkev tista, ki je vodila naš narod k narodni identiteti. Vsi drugi so nas skušah imeti za hlapce, cerkev pa nas je spoštovala kot enakopravne člane družbe. Danes, ko imamo svoj papeški zavod v Rimu, imamo še toliko večje in boljše možnosti za ohranitev naše identitete. Sicer pa, naš narod je priden in delaven, Slovenija pa lepa dežela, česar se morda še premalo zavedamo ah se celo čutimo manjvredne. Mi imamo svojo naravo, svojo kulturo, svoj jezik, svojo zgodovino, skratka smo narod, ki se res nima česa sramovati. Morda prej nasprotno, saj se ob upoštevanju naše majhnosti lahko primerjamo z vsemi velikimi narodi. Pa naj si bo to na področju kulture, znanosti, umetnosti in še česa.”
Z dr. Jezernikom je bilo prijetno kramljati. Verjetno bi se pogovarjala še dlje, če se ne bi obema mudilo. Da ne bi ostali nedorečeni, še povejmo, da je dr. Jezernik za svoje delo doslej prejel razna papeška odlikovanja. Pred kratkim še najvišje odlikovanje, apostolski protonotar. Najino srečanje sva sklenila z besedami o dobrih željah in srečni vrnitvi v Vatikan. Njegove zadnje besede pa so bile: “Veliko blagoslova žehm Savinjski dohni, ki je zame eden najlepših kotičkov na svetu. Pazite, da takšna tudi ostane.”
D. Naraglav
Njegova soba na Ponikvi je nekako svet v malem, saj ne manjka spominkov z vseh koncev sveta. Ob obisku pa so jo krasila še razna spominska darila, ki jih je prejel ob 50-letnici duhovništva.
Dr. Maksimiljan Jezernik (v sredini) na dan branja svoje zlate maše v domačem kraju v obnovljeni cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi.
Kdo je bil Bergmann
Sedež uredništva Utripa Savinjske doline je v BERGMAN-NOVI VILI. Kar nekaj Žalčanov nas je opozorilo, da je bilo v prejšnji številki Utripa napačno zapisano ime te hiše Bergerjeva, kar pomeni, da preteklost mesta le ni povsem pozabljena. Za vse, ki je ne poznajo, pa je Franci Ježovnik pripravil naslednji zapis o žalski rodbini Bergmann.
V prejšnji številki Utripa je bilo napačno zapisano ime Bergmannove vile. Morda je kriv tiskarski škrat, mogoče pa je avtor obiskal pokopališče v Žalcu in poiskal grobnico Bergmannov. Napisi na nagrobniku so skorajda nečitljivi in prav lahko se napačno prebere ime rodbine. S pomočjo nekaterih starejših zapisov smo ugotoviti, da na nagrobniku piše:
MAG. PHR. ANTON BERGMANN 1847-1913
DR. MED. MIHAEL BERGMANN 1850-1911
FANI BERGMANN, rojena ROBLEK 1861-1936
DR. MED. RIHARD BERGMANN 1881-1926.
Rihard Bergmann je bil sin Mihaela Bergmanna. Poročen je bil z Olgo, roj. Potočnik. Po smrti prvega
moža Riharda Bergmanna se je poročila s Friderikom Širca - Risto Savinom. Rojena 1893 - umrla 1969. In kdo so biti Bergmanih?
Ob smrti Mihaela Bergmanna so izdati njegovo sliko in pod njo napisati:	“Dr. M. Bergmann,
zdravnik in veleposestnik v Žalcu, rojen 16.9 1850, umrl 12.12.1911 v Gradecu, južnoštajerskega hmel-
jarskega društva podpredsednik od 1. 1888 do 1897 in predsednik od 1. 1897 do smrti 1. 1911-Čast njegovemu spominu!
Vodstvo hmeljarskega društva.”
Rajko Vrečar je v knjigi Savinjska dolina (Žalec, 193O) zapisal, da se je dr. M. Bergmann rodil 1. 1850 v Št. Pavlu pri Preboldu kot sin tamkajšnjega zdravnika. Drugi viri navajajo kot rojstni kraj Vransko. Po končanem študiju se je naselil kot praktični zdravnik v Žalcu. Poročil se je s Fani Roblek iz ugledne Roblekove družine. Sodeloval je v občinskem odboru. Bil je tudi soustanovitelj žalskega gasilskega društva. (Gasilsko društvo ustanovljeno 1. 1880. Dr. Bergmann izvoljen za “pobiralca denarja".) Ko je bila leta 1901 ustanovljena zadruga “Hmeljama”, je bil njen prvi predsednik. Bil je član in predsednik Hmeljarskega društva v Žalcu in odkrit zagovornik in prijatelj
Fotografija dr. Bergmanna
učiteljstva in šole.
Kot zdravnik je bil zelo cenjen. Vrečar je sestavek o Bergmannu zaključil z besedami: “Bil je slovit zdravnik. In ko je 1. 1911 zatisnil za vedno oči, je žalovala za njim vsa Savinjska in Šaleška dolina."
Njegov sin dr. Rihard Bergmann je za očetom prevzel zdravniško prakso in pozidal vilo, v kateri je imel ordinacijo in je danes v njej uredništvo Utripa. Po njegovi smrti so bile v stavbi najprej pisarne in potem
stanovanja. Med II. svetovno vojno je v njej okupator uredil nemški vrtec. Po osvoboditvi je v stavbi ostal vrtec in je bil v njej do nedavnega.
V dvajsetih letih je prišla v težave Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Na pomoč je priskočila Savinjska posojilnica s svojimi vlogami. Zveza se je 1. 1926 preselila v prostore dr. Bergmanna (v Bergmannovo vilo) v Žalec. Njeno vodstvo je prevzel Žalčan Fran Roblek.
Ordinacijo dr. Berg-manna so po njegovi smrti preurediti v pisarniške prostore.
Kakor oče tako je tudi sin dr. RIHARD BERGMANN uspešno deloval v prvih vrstah SLOVENSKEGA prostovoljnega gasilstva že v Avstro-Ogrski. V Žalcu je bila 30.10. 1898 ustanovljena Zveza slovenskih požarnih hramb na Spodnjem Štajerskem. Prvi načelnik je bil Josip Širca. Leta 1911 je načelstvo prevzel dr. Bergmann. Konec 1. I9I8 so gasilci ustanoviti Jugoslovansko gasilsko zvezo, s sedežem v Ljubljani. Slovensko ozemlje so razdeliti na gasilske župe. Na našem območju ni bil sedež župe v Celju, temveč v Žalcu in župni
starešina je postal dr. Rihard Bergmann. Pri svojem delu je bil zelo prizadeven. Med drugim je ustanavljal nova gasilska društva v krajih, kjer jih še ni bilo.Na primer v Grižah 1. 1919.
Dr. Rihard Bergmann je 1. 6. 1919 postal podstarešina Jugoslovanske gasilske zveze, kar je še dokaz več, da je bil odličen organizator gasilstva. Umrl je 24. 5.1925. Na pogrebu je bilo prek 6OO gasilcev, konjenica Sokola in več kot tisoč drugih. Ohranjena je kopija brzojavke, ki jo je ŽUPA ŽALEC poslala gasilskemu društvu Latkova vas. V brzojavki piše: “Pogreb načelnika Bergmanna v sredo ob polpetih popoldne, pošljite deputacijo s čepicami."
Leta 1927 je bil na občinski hiši v Žalcu v njegov spomin vzidan doprsni relief. Ob odkritju je bilo prisotnih 6OO gasilcev iz cele Slovenije. Leta 1941 so zavedni Slovenci sneti relief in ga skriti. Po osvoboditvi so ga vzidati na bivši gasilski dom v Žalcu. Leta 1980 so ga ob gradnji sedanjega gasilskega doma prenesti v muzej. Ob tem se postavlja vprašanje: ni na sedanjem gasilskem domu ati na kakšni drugi primerni lokaciji dovolj prostora, da bi se vzidal relief?
In še eno vprašanje: ati ni sramota, da imata takšna narodnjaka, kot sta bila Mihael in Rihard Bergmann, nečitljivo nagrobno ploščo?
F-J-
Oktober 1999
Naša dediščina
SPREHODI SKOZI VRTOVE IN PARKE V SPODNJI SAVINTSKI DOLINI
Novo Celje pri Petrovčah
2.	del
Baročno - klasicistični park
Glavni del organiziranega parka je bil urejen hkrati ob zidavi dvorca ob njegovem zahodnem delu. V dolžino je meril 320 m, v širino pa 85 m.Ta del parka je bil obdan deloma z zidano ograjo, delno pa z živo mejo. Urejen je bil ob glavni osi, ki jo je sekalo več krajših osi, tako da je bil razdeljen na štiri različno velike dele. V prvem parterju je bil urejen manjši gabrov rondo, ki je ohranjen še danes. Desno od njega sta bila dva pravilno urejena geometrijska vrtova. Njun videz je delno ohranjen na litografiji iz sredine prejšnjega stoletja. Danes o njima ni več sledu. V drugem parterju je bil zasajen še večji gabrov rondo, kot v prvem. Pod krošnjami dreves v njegovi sredini je bila izredna akustika. Ta parter je bil manjši. Sledil mu je manjši bosket, zasajen z različnim drevjem. Na začetku tega parterja sta bila ob njegovi levi strani postavljena oranžerija in stanovanje za vrtnarja. Oranžerija oziroma steklenjak je imel enokapno streho, ogrevali pa so ga z Wolfovo pečjo. Ob steklenjaku so bile vzgoji sadik namenjene tople grede, močno zidane, z debelino sten 30 cm in ometane z malto. Okna so bila široka 180 cm. V njih ni nikoh zmrzovalo. Ob toplih gredah so na tedanji najboljši zemlji, na majhni njivi, vzgajali zelenjavo vse do konca osemdesetih let tega stoletja. Vrtnarji so v sklopu posestva in še kasneje v času bolnice vzgajali zelenjavo, lončnice ter rezano cvetje za potrebe kuhinje in gospodinjstva takratnih lastnikov.
Hmelj v Novem Celju
V steklenjaku so verjetno vzgojili tudi prve sadike hmelja, ki jih je iz Nemčije prinesel znan hmeljar Hornes iz Herschberga ob Bodenskem jezeru. Ta je v 60. letih prejšnjega stoletja poučeval grajskega vrtnarja in oskrbnika
J.Bilgerja veščin vzgoje in uporabe hmelja. Knez Salm - Reifferscheidt je namreč skušal s hmeljarstvom izboljšati dohodke svoje posesti. Hmelj se je obnesel in postal v bližnji in daljni okolici tradicionalna in zelo uspešna kultura Savinjske doline in ji še danes daje svojevrsten pečat.
Zadnji, četrti del baročnega parka, je bil največji. Tudi ta je bil zasajen z različnim drevjem. Na koncu je bil, po tedanji literaturi in obstoječem slikovnem materialu, postavljen klasicistični Apolonov tempelj elipsaste oblike. Imel je odprto stebrišče, s kapiteli iz cararskega marmorja, po grških vzorih, in stožčasto streho, pod katero je bila kupola s štukaturami in fresko Apolona. Celotni baročno -klasicistični park so v prejšnjem stoletju deloma spremenili, tako da so namesto pravilnih vrtov, ki so jih opustih, uredili sprehajalne poti v svobodnejših oblikah in med njimi posadili dosti parkovnega drevja in grmovnic. Tako je bil park rastlinsko zelo bogat z lončnicami, cvetličnimi gredami, grmovnicami in vsemi modnimi drevesi tistega časa. Posebnost so bile vehke aloje (Aloe), vzhodnjaški kleki (Thuja orientahs), murve (Morus). V tem delu parka je bilo posajenih več povešavih bukev (Fagus sylvatica “Pendula”), gledičija (Gleditsia triacanthos), tuli-panovcev (Liriodendron tulipifera). Med njimi so rasle stoletne lipe (Tiha platyphyllos) in gabri (Carpinus betulus) izjemnih dimenzij. Vse pa je bilo urejeno skladno in primemo vzdrževano. Redno je bila strižena glogova živa meja (Crataegus laeviga-
ta), ki je ob času cvetenja privabljala obiskovalce od blizu in daleč. Med drevesi so se naselile veverice in pozdravljale obiskovalce, ki so s se strahospoštovanjem sprehajali pod mogočnimi krošnjami dreves.
Leta 1932 so opustih zadnji, četrti parter in ta del parka se je zmanjšal skoraj za polovico. Leta 1988 pa so z gradnjo skladišč uničili vrtnarijo, osrednji gabrov rondo, najlepši deh parka, tako da današnji ostanki obsegajo samo še eno tretjino (prvi parter) nekdanjega baročnega parka. V tem delu so še vedno najbolj markantni ostanki iz prvotnih obdobij parka. Tako je v celoti ohranjen prvi gabrov rondo, deloma je ohranjen gabrov drevored ob robu nekdanjega parterja in pa tuli-panovec, ki je eden izmed najvišjih dreves v parku. Vse ostalo drevje je tukaj iz kasnejšega obdobja.
Povešava bukev.
Pridobitve parka v času bolnice
Po letu 1932 so v parku postavili za potrebe bolnice več poslopij, ki pa arhitektonsko niso v skladu s starimi baročnimi zgradbami. Od graščine pa do nunske vile so postavili betonsko pergolo, ki je büa obraščena z več sortami vrtnic popenjavk. Tu in tam raste ob pergoh danes kakšen grm šipka (Rosa canina), deloma pa se je po njej razbohotila ghcinija (Wisteria sinensis).
Drevoredi...
Prav tako ni več v celoti ohranjen kostanjev drevored (Aesculus hip-pocastanum), ki je bil nekdaj posajen ob poh, ki je vodila od graščine proti Žalcu. Drevored je dobro viden na Sandmannovi toni-rani litografiji iz leta 1850. Pa takrat ob tej poh niso bik posajeni divji kostanji, ampak murve (Moms alba, Morus nigra). Murve je sadil Hausmann, in sicer proh Žalcu in proh Petrovčam. Z gojenjem svilo-prejke je skušal povečah dohodke posesh, a pri tem ni uspel. Na omenjeni litografiji so prikazane po vsej verjetnosti murve, z značilno kroglasto obhko krošnje. Pred leh sta ob kostanjevem drevoredu še rash dve murvi. Kasneje so murve nadomestki z divjimi kostanji, sam drevored pa podaljšali vse do Žalca, do železniške postaje. Tako rastejo danes nekateri kostanji samo še na začetku drevoreda ob graščini in na koncu ie-tega ob stari šoh v Žalcu. Ta pot med Novim Celjem in Žalcem je bila po letu 1932 opuščena, saj so park na zahodu zmanjšali, na severu pa razširili do železnice. Stari kostanjev drevored so sklenili z novim kostanjevim drevoredom, ki so ga posadki ob zahodni in severni strani parka do vhoda. Vmes so zasadih skupine borov (Pinus nigra), smrek (Picea abies), robinije (Robinia pseudoacacia), brez (Betula pendula) in macesnov (Larix decidua). V tem delu parka so posadili še več duglaz-
ij (Pseudotsuga menziesk), zahodnjaških klekov (Thuja occidentahs), črnih orehov (Juglans nigra) in javorjev (Acer). Posebno lep je bk vehk rdečehstni javor (Acer rubrum), ki pa ga danes ni več.
Vrt na južni strani dvorca ...
O parku na južni strani dvorca je že bko govora. Danes so na tem razmeroma majhnem prostoru v bližini stavbe v polkrogu posajene mlajše hpe (Tiha platyphyllos), ob robu pa raste še nekaj starih gabrov (Carpinus betulus), hrastov (Quercus robur), divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum) in gledičija ( Gleditsia triacanthos). Nasproh nekdanje konjušnice, znotraj današnjega parka, je bk nekdaj urejen manjši ribnik, ki pa so ga kasneje zasuli. Ob njem je bko preveč
komarjev, ki so motih bolnike. Kot je razvidno iz starih upodobitev, je bk vrt na južni strani stavbe manjši, obdan z ograjo, vsaj deloma zidano. V njem so bile urejene poti s cvetličnimi gredami in grmovnicami, dosh pa je bilo tudi posodovk. Sam dvorec je bk v pritličju obraščen z divjo trto (Parthenocisus tricuspida-ta), ki je ophčno zmanjšala višino same stavbe. Ta je z umirjeno rumeno barvo fasade in s temnozelenimi polkni delovala mehko in elegantno.
... in na vzhodni strani dvorca
Vrt oziroma park na vzhodni strani dvorca je po nastanku mlajši in manjši. V dolžino sega 100 m, v širino samo 40 m. Urejen je bk po vsej verjetnosti sredi 19- stoletja, saj je že upodobljen na takratnih upodobitvah. Iz kasnejših katastrskih map je razvidna njegova ureditev. Poti v njem so bke urejene svobodno, površine,med njimi pa so bke zasajene z razhčnim parkovnim drevjem: Iz tega obdobja je verjetno povešava bukev (Fagus sylvatica "Pendula”) na njegovem skrajnem vzhodnem robu. Z vejami do tal je prijetna naravna senčnica in s svojo vehkostjo, razgibanim in razvejanim deblom pritegne vsakogar. Upravičeno lahko rečemo, da je parku v ponos. Rastlinska združba je tu še vedno zelo raznolika in pestra, vendar je večina dreves in grmovnic mlajših. Med njimi najdemo duglazije (Pseudotsuga menziesii), tise (Taxus baccata), macesen (Larix decidua), breze (Betula pendula), gaber (Carpinus betulus), ambrovec (Liquidambar styraciflua), magnolijo (Magnolia x soulangiana), tuli-panovec (Liriodendron tulipifera), cigarar (Catalpa 'bignonioides), javorje (Acer platanoides, Acer pseudoplatanus), ruj (Cotinus cog-gygria), skobotovec (Phyladelphus coronarius), lovorikovec (Prunus laurocerasus). Na južni strani je ta del parka zamejen s stavbo nekdanje
konjušnice, ki je bila pred leti obnovljena. V njej so poslovni prostori različnih podjetij. Na severni strani ta del parka končuje enojni hpov drevored (Tiha cordata), ki poteka po vsej njegovi dolžini. Lipe rastejo na tem mestu že več kot sto let, saj so vidne na razglednici iz začetka tega stoletja že kot dokaj velika drevesa. Ta drevored vodi od vzhoda proti zahodu, do dvorca. Pred dvorcem je urejena okrogla greda, zasajena z vrtnicami (Rosa) in obrobljena z ižandrom (Pachysandra terminahs). Okrogla greda in dve trikotni gredi ob njej so bile nekoč zasajene z enoletnicami po vzoru cvetličnih gred v mestih in zdraviliščih. Uredili so jih v času bolnice.
Dvorec
«na ! TIHI	m	~m Hj i*—* i-	S i-— [
~~ jIH 	j—.i	|L l.,,. - ** 1j 8]	
Baročna kipa pred vhodom.
Vhod v stavbo je poudarjen s kipoma Samsona in Herkula. Večmetrska velikana sta delo baročnega kiparja Vida Koenigerja iz 18. stoletja. Zanimiva je tudi notranjost samega dvorca, ki v sebi skriva nekaj zanimivih prostorov: vehko vhodno avlo in kapelo v višini dveh nadstropij; izredno lepo razgibano in lahkotno stopnišče, ki seže skozi vsa tri nadstropja in je edinstveno pri nas; vehko dvorano, ki prav tako seže v višino dveh nadstropij ter vehko število ostalih prostorov. Vsi pa so brez vsakršne opreme. Sam dvorec ni odprt za javnost, saj čaka na obnovo tako kot park okoh njega.
velikimi investicijami spremenjena v norišnico”. V sedanjem času je vehko napisal o Novem Celju (predvsem o samem dvorcu) dr. Ivan Stopar v svojih številnih knjigah in publikacijah. Menim, da je Novo Celje v Sloveniji premalo poznano. Ne samo zaradi svojih lepot, pozabljamo tudi na njegov večplasten pomen v tem prostoru, ki ga je imel na področju hmeljarstva, vrtnarstva, arhitekture in kulture. In prav bi bilo, da bi mu povrnili vsaj del nekdanjega sijaja in ugleda.
Serijo sprehodov skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dohni bom sklenil z razmišljanjem Mojce Sodin,
Gabrov drevored. V osi drevoreda se v ozadju nahaja nekdanja konjušnica.
Celoten park je obdan z ograjo, ki je zasajena z gabrovo živo mejo.
Obnovitvena dela, ki so se pred leti pričela v celotnem kompleksu, so zaradi pomanjkanja denarja zastala. Do sedaj je bila obnovljena bivša konjušnica. Opravljeni so bih osnovni obnovitveni in restavracijski posegi dvorca. Izvedena je bila tudi sanitarna sečnja v parku, ki danes obsega približno 6 ha. V njem opravljajo le najnujnejša vzdrževalna dela.
Zaključne misli
Zakaj sem namenil Novemu Celju tohko pozornosti? Preprosto zaradi tega, ker je v tem prostoru nekaj izjemnega. Tako stavba kot park sta nastala hkrati, kot sožitje različnih vrst umetnosti tedanje dobe. Dvorec Novo Celje velja za eno najlepših posvetnih stvaritev baročne dobe pri nas in se po svoji lepoti uvršča takoj za dvorcem Dornava. V prejšnjem stoletju je slavospev Novemu Celju napisal W.G.Dunder v obsežni monografiji Stiriens Eden iz leta 1847. V njem je s poetičnim tonom opisal lepote dvorca in parka. Leta 1932 je o njem Marijan Marolt v publikaciji Celje, avtonomno mesto Dravske banovine, zapisal med drugim naslednje: “Novo Celje ... med Petrovčami in Žalcem. Nenadkriljiva skladnost! Od žive meje, trate pred gradom, premišljeno posajenih dreves, mimo portalov, stopnišč, kapele pa do zadnjega predmetiča opreme najizbranejša okusnost rokokojskega umetnika - gurmana, je bila 1.1930, v dobi spomeniškega varstva...
razbita, demolirana, oprema prodana v tuje kraje, kipi z oltarja v kapeli odnešeni, graščina sama pa z
soavtorice istoimenske brošure:
“...Rada imam naravo, še raje občudujem vrtove, ki so nastali v zgodovini človeštva, toda najraje imam rastline. Drevesa.
Sadili so jih sebi v veselje in v ponos, jih občudovali, pod njimi so se sprehajali in posedali so v njihovi senci. Drevesa so rasla z njimi in jih prerasla ter ostala. Sedaj svojo lepoto in moč dehjo z nami, in jutri, kdo bo posedal pod njihovo krošnjo? Zakaj bi jih torej občudovala sama? In škoda bi bilo, da ostanejo v samoti. Tako velika so in mogočna in tohko ljudi lahko sprejmejo pod svojo krošnjo...
V krogotoku življenja so tudi naši predniki iskali stik z naravo in jo po svoje odkrivali. Zato so postavljah svoja domovanja na vzpetine, da so si naravo lahko ogledah in jo v vrtovih, povezanimi z domovanjem, preoblikovali po svoji podobi. Tako so nastajali vrtovi in v njih začutimo miselnost posameznega obdobja. Utelešajo hrepenenja po slavi in večnosti, po popolnosti. Povežejo nas s predniki in povedo nam, da so tudi oni mislih, čutih, delali. Ustvarili so vrtove, ki jih lahko raziskujemo, doživljamo, občudujemo: italijanski renesančni vrt, francoski baročni vrt, krajinski vrt 18. stoletja v Angliji...
Mir, spokojnost vejeta iz njih in med sprehajanjem se čas ustavi. Toda nekateri vrtovi so tako veliki, komaj jih prehodimo. Bleščeči, pravljični in pomembni, le oni, tako kakor njihovi vladarji. Popolne geometrijske zgradbe in čudoviti pogledi, toda rastline ostajajo v njihovi senci; so samo točke v slikovni zgradbi.
In tudi sama sem se med sprehajanjem v njih počutila pomembno,
bila sem, kakor njihovi ustvarjalci, čarovnik, ki čara, preoblikuje in si podreja rasthne.
Tudi v naših vrtovih, ohranjenih ob graščinah in zdraviliščih, občutimo njihovo lepoto, tudi v njih občutimo mir in spokojnost.
Tudi tukaj občutim, da sem le del v krogotoku življenja, le trenutek mi je dan, da ga podehm z njimi. Tudi tukaj občutim, da so naši predniki ljubih naravo, da so bih omikani in da so spoštovali vse tisto, kar je lepo.
Kaj mi vrtovi in dreves žehjo povedati? Da njihova velikost sploh ni pomembna. Da je tudi na njihov nastanek morda vplival znameniti Roussojev klic: Nazaj k naravi - v drugi polovici 18. stoletja. Da naj spoznamo, da so del naše nacionalne kulture. Da naj spoznam, da je moč mojega in našega čaranja, oblikovanja omejena. Da lahko pride čas, ko nas prerastejo in nam pokažejo svojo moč. Da naj jim zaupam svoje misli in želje.
Drevesa in parki šepetajo samo tistim, ki jih obiščejo. Morda že ob prvem sprehodu začutimo, kar nam žele povedati; vsekakor pa nas v svoje okrilje neprestano vabijo in vabijo. Niso zamerljivi, le kadar pozabimo nanje, živijo in rastejo po svoje, toda svojo lepoto kljub temu ohranijo. Samo čakajo in upajo. Kolo časa teče in vedo, da se bodo pojavih ljudje, ki bodo spoštovali njihovo starost in njihova sporočila.
Zato bom tudi jaz posadila drevo.” Besedilo: Uroš Govek Fotografije: Nada Vreže
SKAIETOVA 13 (HUDINJA) - CtUE
tel: 063/425-40-80
UGODMI KREDITI
RO+SO
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
i RABUENA VOZILA | MARIBORSKA C. 20, CELJE | M 063/492-32-70
MONTAŽA ZIMSKIH GUM NA ZALOGI KOLESNI OBROČI
u tri n
Savinjsko doline
Ker živlienje potrebuje varnost
Ilf=4
^/nio^
>
risba
MLAD
GOSPOD
JAVNI
ZAVOD
POVZPET-
BI8UJEV
LATINŠČINO
ZAVA-
ROVALNICA
PISEC
MIKIOVE
ZALE
PISANA
(ZNAK Se)
PLEVEL
KAZNIVO
DEJANJE
RAZPOKA V GLAZURI
LAKOTA
SOD. SL. SLIKARKA,
AM. FILM. IGRALEC
POTOVANJE ZA REKREACIJO
SLED
ŽAKELJ
REKA V
KROKODIL
TROPSKE
AMERIKE
ČERNIGOJ
SAVINJSKI
LOPUTANJE
triglav premoženje
zavarovalnica triglav, d.d.
ZMAGO
JERAJ
RIMSKI
0JSK0-
VODJA
OPOMBA
GARJE
ARHITEKT
URSULA
V
v
PLAČILO
VNAPREJ
VREDNOST.
PAPIR
avtor
JANEZ
PREKRŠEK
ČLOVEK Z VELIKO
IZKUŠENJ
RANO-
OREH,
NATRIJEV
KARBONAT
V ISTRI
V
OEMS
KMETIJA
REKLAMNI LISTEK •
(GLAS.)
STRAN. DEL TRUPA
OGLA-
ŠEVALEC
POROČILO
SIBKOST,
SLABOT-
NOST
BOLEZEN
SKLAD.
DELIBES
VELETOK V SIBIRIJI
MNOŽICA
IT. DENAR
VOHALNI
PREB. KRAJA PRI ŽALCU
POLTEMA
SREDISCE
VZHODNE
AGNOSTIC.
NAPO-
LEONOVO
CESARSTVO
HRV.
GLASBENA
ANIZA
ŽRTVENIK
VRSTA
PAPIGE
NALET
VOZIL
ZOOLOG
[KARL
ERNST)
NORVEŠKA
(ORIG.)
GL. MESTO
AM. SLIK.
REKA NA BAVARSKEM
DEL
GLAVE
SKANO,
LJUBLJANA
MISS 99 GAČNIK
LIK PRI
PROVINCA
KRAU
TONE
DELAVEC V OLJARNI
DEVCIC
Z RJAVO
USPOSOB-
LJENOST
ZADELO
PREDUJEM
VELIKA
PRIPOVED.
PESNITEV
V
ALFI NIPIČ
ŽALEC
O
ZIDAK
SP. PROF.
? VAS
DEL VOZA
VEZNIK
NAJVEČ JA
BIVŠI
CELJSKI
ATLET
(BRANKO)
OBLAČILO
ANGL. Pl-SATEUICE
LETOVIŠČE
LEVAR
DEZ
NEM.
AVTOMOBIL
ČEKAN
ŽIVLJENJE
REZULTAT
ALUMINIJ
LECROVT
MESTO V
SL. SLIKAR (LOJZE)
M. VRHNJE OBLAČILO
DEL
AMERIČAN
PRISTAS FR. LIT. SMERI
IGRA
VPRAŠANJ
ZELENICA V PUŠČ AVI
KIJ,
TOLKAČ
RAČUNAL.
OPERACIJ,
SISTEM
PROMETNA
ŽILA
LJUBEZEN DR. ZIVAGA
VPITJE
PES
POLDRAG
KAMEN
DRZAVAV
MILLER
CES.DIRIG.
(RAFAEL)
PREPROSTA
HIŠICA
AM.MI-
iROBIOLOG
NAŠIT
OP. PEVKA GERLOVIČ
SESALEC
POPEVKAR
(NICK)
GRAFIČNA
DEJAVNOST
NASLOVNI
JUNAK
ARANYJEVE
MESTO V ITALIJI
REKAV
PRIJAVE
ZAVOJ
NENA
VRHOVEC
SKLAD.
COPLAND
GNUS
LOJZE
LEBIČ
VAZNA
ZAČIMBA
VRSTA
RAZCVETJA
OTOK V SPORADIH
MESTO V ROMUNIJI
>
>
OZIRALNI
ZAIMEK
ALI
PRISLOV
ŽIVLJENJSKI KROG
JADRAN.
OTOK
FRNIKOLA
PODOBA
GOLEGA
TELESA
PLATINA
IGOR
DEKLEVA
GOETHEJ.
POLOŽAJ
TELESA
GLAVNO
MESTO
UKRAJINE
ŠAMPION
SREDOZEM / ? mi M0RJt f HAIFA
h
Nagradna križanka
Izid žrebanja križanke, objavljene v drugi številki Utripa Savinjske doline.
Denarne nagrade podarja LEDMK&LEDMK, d.o.o., Arja vas 51/b, Petrovče, prejmete pa jih v našem uredništvu.
1.	nagrado v vrednosti 10.000 SIT prejme Magda Žagar, Dolenja vas 103, Prebold,
2.	nagrado v vrednosti 5 000 SIT prejme Ana Simončič, Dobrteša vas 105, Šempeter
5. nagrad po 1.000 SIT prejmejd:
Franc Kegu, Levec 76, Petrovče; Milena Dobnik. Podgorje 9. Letuš; Blaž Košiča, Tabor 14;
Drago Gostečnik, Šalek 98, Velenje in Marija Cestnik, Vransko 81.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, pa je: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d.. Območna enota Celje, Mariborska c. 1. Nagrade so vredne 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla iz označenih (volj) pošljite na naslov uredništva do 15. novembra 1999 - izključno na dopisnicah.
Oktober 1999
Savinjske zgodbe
Rocky zopet na poti - 2
Še po Avstraliji
Prvo postajo - Cobber Pedy - eno od najbolj vroEih mest v Avstraliji, smo dosegli pozno popoldan po dvanajsturni vožnji skozi dolgočasno puščavsko pokrajino. Temperature se tukaj poleti povzpnejo prek 50 °C, pozimi pa se ponoči spustijo do O oC. Zaradi tako ekstremnih pogojev večina prebivalcev živi v bivališčih pod zemljo, kjer je temperatura stalna - okoli 25 °C vse leto. Stare rudnike opala so preuredili v podzemne hiše, ki imajo vse značilnosti normalnih hiš. Edina pomanjkljivost je pomanjkanje svetlobe, saj ni oken. Okolica Coober Pedvja je znana kot največje nahajališče opalov na svetu. Opali so čudoviti kamni prozorne barve, ki pa se na svetlobi obarvajo rdeče, zeleno, modro ... Bogata nahajališča so tudi edini razlog, da so se ljudje naselili na tem prav nič romantičnem mestu. Neprijazna klima, nerodovitna zemlja in pomanjkanje vode so razlogi za popolno odostnost zelenih površin.
S Patricijo sva se za dve noči namestila v podzemnem kampu, ki ni bil nič drugega kot vehk rov, izkopan nekaj metrov pod zemljo. Nahajal se je nekaj kilometrov od središča mesta, kar je pripomoglo k občutku vamosti.V samem Coober Pedyju tega zaradi vinjenih Aboridžinovnisva občutila.
V centru Avstralije se nahaja sveta gora prvotnih prebivalcev tega kontinenta - Aboridžinov, imenovana v njihovem jeziku Uluru - po angleško pa Ayers Rock. Kot bi padel z neba, se iz puščave visoko dviga čudovita rdeča
kamnita gmota in privablja na tisoče turistov iz celega sveta. Ničkohkokrat sem videl to podobo na slikah, a je občutek ob prvem živem stiku z goro nemogoče opisati. Navdušenju ni bilo konca niti po hoji okoli gore, po 10- kilometrski potki, ki vodi okoh nje. Rdeča barva čez dan spreminja svoje odtenke in znova zaživi v vsem sijaju tik preden se sonce skrije za obzorjem. Za Aboridžine je Uluru sveta gora, zato vzpon nanjo pomeni onečaščenje. A turisti ne bi bili turisti, če ne bi počeh prav to. Že prej sem se odločil, da bom spoštoval voljo Aboridžinov in Uluru opazoval od spodaj. Poleg tega je vzpon še izredno nevaren in neprimeren za mnoge od nemirnih Japoncev, ki so v pomanjkanju časa hiteli za svojim vodičem ter lovih sapo.
Še ena stvar iz Centralne Avstralije mi bo ostala v posebnem spominu. Kjerkoh smo se ustavili, so nas v trenutku napadle številne sitne muhe. Včasih sem si bil prisiljen pokriti celoten obraz, saj so silile v usta in ušesa. Od Živah so poleg muh na tem območju najbolj znani kenguruji. Napačno je prepričanje, da jih lahko vidiš na vsakem koraku, kljub temu da jih v celotni Avstraliji živi nekaj milijonov. V desetih dneh vožnje sem jih videl samo osem, od tega polovico mrtvih na cesti. Aktivni postanejo šele ponoči, ko se temperature spustijo na znosnejši nivo. Takrat brezglavo skačejo naokoh ter končajo pod kolesi dolgih tovornjakov, tukaj imenovanih cestni vlak -Road Train.
Na poh od Alice Springsa, kjer sva se naučila osnov igranja na aboridžinski instrument digerido, do Adelaide sva imela še posebno srečo. V agenciji Rent-a-car sva dobila avtodom, ki ga je bilo potrebno v treh dneh pripeljati v Adelaido. Plačal sem le 7 avstralskih dolarjev na dan, stroške za bencin pa so mi povrnili oni. Tako naju je vožnja čez 2.000 kilometrov puščave stala samo 20 avstralskih dolarjev, deležna pa sva bila vehkega razkošja, ki ga ponuja avtodom - potujoča hiška.
Pred slabimi sto leti je bilo za glavno mesto Avstralije izbrana Canberra, ki se nahaja dve uri vožnje od Sydneya. Mesto je zgrajeno po natančem načrtu arhitektov, zato je vse čudovito urejeno; mnogo je zelenih površin, umetno jezero, široke ceste, nobenih tovarn ... Niti v času, ko se vsi vračajo domov, na cestah ni posebne gneče, lahko bi celo rekel, da je center mesta videti zapuščen. Sprva sem imel malo čuden občutek, po nekajdnevnem spoznavanju Canberre pa sem odkril, da je - zaradi zgoraj omenjenih razlogov - idealno mesto za življenje.
S Patricijo sva se nastanila v kampu na obrobju mesta in se z avtobusom vozila na ogled muzejev, parkov in parlamenta. Zadnji dan pred odhodom je močno deževalo, zato sva se odločila, da se prestaviva v “zapuščeno” kuhinjo, spiva na suhem ter posušiva šotor. Skupaj z ostalim perilom sem dal šotor v sušilnik in ga nastavil na normalno temperaturo. Pol ure kasneje sem se vrnil ter skoraj zajokal od presenečenja. Plastično dno šotora, ki v prvotnem stanju meri 180 krat 215 centimetrov, se je zaradi vročine
Človek, ki živi in diha z Afriko
Slovenci smo po številu prebivalcev majhen narod, saj nas je le za predmestje katerega od več milijonskih mest. Naša majhnost pa ima povsem drugačen obraz ob pogledu v zgodovino in dosežke, ki so jih dosegali in jih še dosegajo naši ljudje na številnih področjih. Veliko Slovencev živi po svetu in skoraj ni države, kjer ne bi delal in živel kak “ambasador” slovenskega naroda. Eden takšnih je gotovo tudi pater Miha Drevenšek, ki že 23 let živi in diha s črno Afriko oziroma njeno državo Zambijo.
Pater Miha Drevenšek na vsakogar, s katerim se sreča, naredi prijeten vtis. Tudi vse, ki smo si ogledah nastop njegovih varovancev v Taboru, je močno prevzelo njegovo nevsiljivo človekoljubno poslanstvo, njegova volja in žar, s katerima se trudi omogočiti šolanje mladim Zambijcem in posredno s tem omogočiti izkoriščanemu črnemu človeku lepše življenje v tretjem tisočletju.
“Že kot otrok sem imel do črnega človeka poseben odnos. Sprva sem Afriko imel pred očmi le kot ogromno deželo, kjer ob črnih ljudeh živijo številne Živah, od levov, tigrov, nosorogov, slonov do žiraf. Z mislimi sem večkrat poromal v ta svet, še na kraj pameti pa mi ni prišlo, da bom enkrat tudi jaz postal del njih. Želja, da bi obiskal svet črnih ljudi, ki sem jo dolgo nosil v sebi, je nekega dne dozorela. Kot član ansambla Minores sem igral na velikem koncertu in plesu v Avstraliji, kjer je plesalo kakšnih 2000 ljudi. Med igranjem me je prešinila misel na Afriko,
hkrati z njo pa tudi odločitev za misijonarsko delo. Ko smo se vrnili domov, sem napisal prošnjo za sprejem v misijon. Čez leto dni sem že bil na pripravah v Angliji, leto zatem pa
sem odšel v Zambijo. Tja tudi zato, ker sem znal angleško, torej jezik, ki ga poleg svojega jezika govorijo v Zambiji - deželi, ki je bila dolga desetletja britanska kolonija," je povedal pater Miha Drevenšek.
V nadaljevanju najinega pogovora je spregovoril o svojem delu v Zambiji. To je bilo v 23 letih res pestro. Ob svojem pastoralnem delu je bil nenehni graditelj, opravljal je delo zidarja, mizarja, vodovodarja, ključavničarja, mehanika ... Poleg tega skrbi za duhovno vzgojo minoritskih bogoslovcev, skrbel je za begunce, vmes pa vsepovsod
ustanavljal glasbene skupine. Pred leti je ustanovil katoliški radio ICHENGELO, sedaj pa v Ndoli vodi tiskamo in ureja publikacije, ki jih tam izdajajo. Ob vseh teh dejavnostih ga ljubezen do glasbe ni nikoh zapustila. Še več: združuje jo s potrebami mladih, ki si žehjo s koncerti pri nas in drugod po Evropi zagotoviti šolanje in s tem lepšo prihodnost. Letošnja turneja je že tretja takšna, kar govori o veliki vztrajnosti in pogumu	patra
Drevenška, saj ni preprosto iti s takšno skupino po svetu, še zlasti, če za potovanje ni denarja. Vsakič se je zanašal	na
darežljivost in dobrohotnost tistih, ki so jim nastopi njegovih varovancev in njegove besede segle do srca. Teh pa tudi na letošnji turneji ne manjka.
Zgodovina črne Afrike je resnično črna, žalostna, za kar so največ krivi belci, ki še vedno izkoriščajo tamkajšnje ljudi, njihova rudna bogastva in netijo spore med samimi črnci. Vse to je doživela tudi Zambija (Rodezija), ki te posledice prenaša v tretje tisočletje. Statistični podatki kažejo, da 76 % Zambijcev (to je 6,5 milijonov od skupno 9 milijonov prebivalcev) živi pod mejo revščine. Prav vsak prebivalec Zambije pa je dolžan 750 ameriških dolarjev. To
Miha Drevenšek, ambasador naše države in neprecenljiv oče in dobrotnik lučk črne Afrike.
skrčilo na 50 krat 50 centimetrov in postalo trdo kot kamen. Vsi poskusi, da ga vrnem v normalne razsežnosti, so bik brezupni. Patty je odrezala dno, ostale so samo stene.
SYDNEY
največje mesto Avstralije živi za ohmpijske igre leta 2000. Na vseh koncih obnavljajo stare zgradbe, gradijo nove hotele, urejajo parke, popravljajo ceste in vabijo k nakupu spominkov s simbolom najpomembnejšega športnega dogodka na svem. Kljub temu da je življenje v Sydneyu razmeroma drago, sva s Patricijo s pomočjo preizkušenih popotniških trikov stroške uspela znižati na sprejemljivo raven. Nastanila sva se v kampu, ki je bil najbhžji centru, kupila enotedensko karto za metro s študentskim popustom, našla poceni restavracije v Chinatownu ter kupovala hrano v supermarketih. Kamp je bil zagotovo najslabši v celotni Avstraliji: kuhinja polna ščurkov, zaudarjala je po plesni, sanitarije kot v zaporu, še največja znamenitost pa je upravnik - tukaj imenovan manager. Srednje visok petdesetletnik težke kategorije mi je že ob sprejemu dal vedeti, kdo je absolutni gospodar tega območja. Naokoh je hodil brez majice, da je lahko vsem pokazal svoja tetovirana prsa in hrbet, od mene pa je zahteval samo 15 avstralskih dolarjev na noč.
Simbol Sydneya - opera in Harbour bridge - se bohotita v glavnem pristanišču, ki privlači največ obiskovalcev in predstavlja središče dogajanja. Ker nisem najbolj navdušen nad stvaritvami, ki se odvijajo v opernih hišah, sem se raje odpovedal boju za karte v svdne-
pomeni, da mladi Zambijci ostajajo brez možnosti šolanja, njihova zdravstvena oskrba je slaba, infrastruktura je nezadostna, velika je tudi nezaposlenost in še bi lahko naštevali. Ob vseh teh dejstvih je delo patra Drevenška še pomembnejše.
“Vsi vemo, da je denar sveta vladar in da brez njega ni mogoče zagotavljati napredka neke dnižbe. Naj se shši še tako nevsakdanje, pa jaz s svojo skupino Be Cengelo, ki sem jo sestavil predvsem iz pevcev ekumenskega pevskega zbora, nisem odšel na pot le zaradi denarja, ki naj bi omogočil izobraževanje mojim varovancev in njihovim vrstnikov, ampak predvsem zato, da bi približali Afriko evropskemu človeku. Gremo v tretje tisočletje in v svem še vedno vladajo ogromne razlike, čeprav pravijo, da svet postaja majhna vas. Lahko bi rekel, da je Afrika vehk kotel, iz katerega razviti svet zajema z globoko žlico. Pri tem je žalostno predvsem to, da v zameno zelo malo ah nič ne plača. Rezultat tega je stanje, kakršno je. To pa kaže, da je prepad med razvitimi in Afriko vedno večji. Zato se mi zdi zelo pomembno približevanje mladega afriškega človeka evropskemu človeku. Ta turneja in tudi prejšnji dve so pomembni kamenčki na tej poti. Izobraževanje mladih Zambijcev pa predpogoj, da bo jutri drugače, lepše...”
Tako pravi misijonar, minorit pater Miha Drevenšek, ki je sicer človek glasbe, smeha in dobre volje, a ob takšnih razmišljanjih se njegov obraz zresni. Postane žalosten, hip zatem pa znova vesel, ko pogleda svojih dvanajst Zambijcev, ki so vendarle znanilci drugačnega časa, drugačne črne Afrike.
D. Naraglav
jski operi. Več kot ustrezno nadomestilo sem našel v največjem kinu na svetu - IMAX. Pravzaprav gre za največje piamo v velikosti 25 krat 35 metrov, na katerem predvajajo filme najbolj kvalitetne grafike in tona. Ob prihodu v dvorano sem imel občutek, kot da bi se doma usedel pol metra od televizorja ter dal glasnost na maksimum. Pa seveda sedenje pred velikim platnom še zdaleč ni primerljivo s televizijo. Nadel sem si posebna očala, ki so mi omogočila gledanje filma v treh dimenzijah, in se pomešal z glavnimi igralci, ki so se sprehajali pred mano.
Narodni park Blue Mountains, od Sydneya oddaljen dve uri vožnje z vlakom, ponuja prijeten oddih od mestnega kaosa. Blue Mountains -modri hribi so dobile ime po barvi gozda, s katerim so poraščeni hribi. Vendar ob prvem stiku z njimi nisem bil najbolj prepričan, da to drži. Ko sem stal na razgledni točki in gledal v daljavo, je bila edina vidna stvar gosta megla. Vidljivost kakšnih 10 do 15 metrov mi je onemogočala, da bi videl tri kamnite skulpture (Three sisters), kaj šele modrino gozda v daljavi. Ves razočaran sem se vrnil v bhžnje mesto Katoombo ter še dva dni čakal, da se je nebo razjasnilo. Dolgočasno mesto z edino zanimivostjo v obliki vehkega super-maketa, verige Coles, odprtega 24 ur na dan, se je čez noč spremenilo v drugi dom. Razlog za to sta dva arhitekta, ki sta meni in Patty ponudila delo pri obnavljanju stare vile. Megla in dež v trenutku nista bila več pomembna, saj sva cele dneve preživela s “šmirgl” papirjem in kemičnimi spojinami v roki ter z vrat čistila staro barvo. Kakšno olajšanje po napornem obiranju
sadja. Plačilo na uro je omogočalo sproščen ritem, prijazna delodajalca
-	zelo znana arhitekta Bruce in Mark
-	sta naju gostila s slaščicami, finančno stanje pa se je vidno izboljšalo. Celo oblaki nad modrimi gorami so se razbežali, sonce pa je gozd v daljavi obarvalo v svetlo modro barvo.
Zadnji dan pred poletom v Indonezijo je bila na vrsti ena od največjih zanimivosti Avstalije - Great Ocean Road, cesia, ki vodi ob obali Victorije. Nekaj narodnih. parkov, veliki valovi, surferji in pa mnogo kengurujev ter koal v naravnem okolju so naredili nepozaben dan. Kljub temu da v Avstahji živi več milijonov kengurujev in mnogo koal, pa niso redki turisti, ki teh dveh simbolov Avstralije nikoh ne vidijo v naravnem okolju. Kot rezerva še vedno ostanejo živalski vrtovi ah zavetišča, vendar to seveda ni enako. Na nekem igrišču za golf smo tistega dne videli kakšnih sto kengurujev, kako so brez strahu opazovali tujce s fotoaparati. V bližnjem gozdu smo visoko v krošnjah evkaliptusovih dreves poiskali najbolj lene Živah na svem -koale. Ker se prehranjujejo izključno z malokaloričnimi listi evkaliptusa, večino dneva spijo ah pa se izedno počasi premikajo. Kot bi gledal počasen posnetek.
Rocky Robič
Sponzorji:
KLASJE Celje, Gostišče ŠTORMAN Šempeter, ŽANA Žalec, IZVIR d.0.0. Žalec, PANCOM d.0.0. Arja vas, AVRORA d.o.o.Gotovlje.
h rtp://unm-.posta. si e-pošta: info@posta.si

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 GSM:041 709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
. BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV

'v
mm
Majhna pozornost, veliko presenečenje.
Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dak» vašemu LX telegramu poseben pečaL
Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije.
<7 POSTA SLOVENIJE
utrip
Savinjske doline m
NAROČILA NA
telefon: 707-420 ali 710-0-710
HVALA ZA ZAUPANJE |
TRI
TRG_0\/SK_Q
PREBOLD	tel. & faks: 724 243
Po ugodnih cenah vam ponujamo
VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA
Hvala za dosedanje zaupanje!
do 12. ure
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK, s p.
Prežihova 1, Žalec, telefaks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443
PROJEKTIRANJE
ORGANIZIRANJE
IN IZVAJANJE DEL
V GRADBENIŠTVU
Izvajamo:
GRADBENA DELA \ j NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \	/ ADAPTACIJE
INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE
Veterinarska ambulanta
FARMA, d.o.o.
Podlog 1,3311 Šempeter
Zasebna veterinarska ambulanta)
Ambulanta je odprta
od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323
DEŽURSTVO 24 ur.
Mobitel: 0609 646-202
Podjetje i« Inženiring, tri*n|eT\ gostinstvo in turizem Reška ceste *7, tat* Prebold Tel./taks: 061 7*4 OSO, GSM: 041 678 77S
POGONSKE TRAKTORSKE GUME:
9,5 X *4 ..		300/70 RZO ...	• 14 555,00 SIT
11, Z X Z4 ..		7,50 X ZO TIGAR	■ 13.069,00 SIT
IZ,4 X Z4 ..		360/70 R Z8 ....	>■ 38.130,00 SIT
11,Z X Z8 .,		380/70 R Z8 ...,	• 43-951,00 SIT
IZ,4 X 28 .		Z7.7IO,00 SIT	4Z0/70 RZ8 ..	>. 54-641,00 SIT
13,6 X Z8 . .		480/70 R Z8 ...	> • 65.911,00 SIT
14,9*28		480/70 R 30 ...	. • 71.080,00 SIT
16,9 X Z8 *.		480/70 R 34 ...	■ ■ 84.004,00 SIT
18,4 X 30 ..		10,5 X Z0 ....	• • 40410,00 SIT
		Continental	
750X2 ...			
	VODILNE TRAKTORSKE GUME:		
600 X 16 750 X 16			
			10.258,00 SIT
VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
•%> POLZELA -d“ %Srvo2AV^°
GARANT d.d. POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI o- velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah dodatno znižanje omar z drsnimi vrati - 1S %
*- razprodaja opuščenih programov in vzorčnih
sestavov - izjemno ugodno •- RAZPRODAJA PROGRAMA COMPO - znižanje 30 % NOVO*NOVO*NOVOr PROGRAM G - 2000
Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, ob sobotah: od 8. do 12. ure.
j Informacije po tel.: 063/70 37 130, 663/70 37 131,
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! \ VABLJENI V PRENOVLJENI SALON POHIŠTVA! j
daa
PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251
V MESECU NOVEMBRU UGODNE CENE ZA:
-	STREŠNIK BOBROVEC IN DRUGE KRITINE
-	DEMIT FASADE
-	GIPS IN KOMBI PLOŠČE
-	LEPILA ZA PLOŠČICE IN SIPOREX
*** NOVO ** NOVO ** NOVO ***
•	MEŠANJE JUB-ovih FASADNIH IN NOTRANJIH BARV
•	PRODAJA GOSPODINJSKIH IN TEHNIČNIH PLINOV
V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure.
V SAM-u NISI NIKOLI SAM
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
ANTON KITEK, S.p
Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256
mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660
POPRAVILA: •pralnih strojev
•	štedilnikov
•	sušilnih strojev
•	zamrzovalnikov
HITRO • KAKOVOSTNO •	V NU/NIH PRIMERIH TAKO/
N
Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786
IASI
SAVINJSKA
VETERINARSKA
POSTAJA, d.o.o.
ŽALEC 24 UR Celjska c. 3/a, Žalec
Ambulantni čas:
ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO, tel.:725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.:722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI STEKLINI
Obveščamo vse lastnike psov, naj poskrbijo za živali, ki so starejše od štirih mesecev in v letu 1999 še niso bile vakcinirane, da to zakonsko obvezo izpolnijo še v letošnjem letu.
Živali cepimo vsak dan v ambulantnem času v Žalcu in izpostavi Polzela in Vransko.

študentski servis maribor
PODRUŽNICA ŽALEC
Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197
D
Delovni čas:
posredovanje dela za študente in dijake
naročanje napotnic tudi po telefonu	.........
fotokopiranje A4, č/b, 8SIT	Ì2&
A4, barvno, 180 SIT vezava fotokopij od 260 do 300 SIT
***PR@©AsiA M KlÄDSQflEP ©gllKlO© fWM HIBNAftCMSU §TU©SIIT©Bllti KMfie o©!]©-***
VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO:
Z> 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570
D 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu
40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI
0 ing rad g ra mat
Trgovska in proizvodna družba, d.d., Medlog 7, 3000 Celje Tel.: 063/451-570, Centrala
063/707-205, Kamnolom Liboje
cementni izdelki \ 063/762-750, Peskolom Stranice,
—
zidaki, cevi, pokrovi, robniki, plošče, škarpniki, stebri
BETONARNA vse vrste betonov
AB MONTAŽNE KONSTRUKCIJE - stopniščna ramena montažne grezni
PREVOZI • avtomešalci, črpalka za beton' prevozi izdelkov z razkladanjer
KMETIJSKI PROGRAM • betonska okna
rešetke za goveje In svinjske hleve/ - sllosni elementi
UGODNOSTI V MESECU NOVEMBRU!!! - gotovinski popusti - plačilo na več čekov
jTiiI
INDUSTRIJSKA TBDWNA
Odprto: delavnik: 7.-17. ure, sobota: 7-12. ure
NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ bi IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO VA tl ŽELJI
Oktober 1999
Kronika
IŠČEM HERTO KRAŠOVEC, roj. 1926 iz Savinjske doline, ki
je bila z mano, Justiko Škmički, iz Šmarja pri Jelšah leta 1943/44 na prisilnem delu (arbajtdinstung) v Seifeldu v Nemčiji. Nujno bi jo potrebovala kot pričo o resničnosti skup-
nega delovanja v vojnem času.
Če je komu kaj znano o tej osebi, naj sporoči na naslov: Justika Škrnički, Preloge 20, 3240 Šmarje pri Jelšah, ali po tel. : 063 821-461. Hvala!
Med obnovo Lenkove kapele.
Obnavljajo Lenkovo kapelo
Tudi v župniji Šempeter zadnji dve leti obnavljajo sakralne objekte. Zadnja med njimi je Lenkova kapela, ki stoji ob cesti iz Šempetra v Podlog, tik ob železniški progi.
Kot je povedal šempetrski župnik Mirko Škoflek, je bila kapela postavljena v začetku tega stoletja in je posvečena sv. Križu. Je kvadrataste oblike, streha je v obliki piramide, na vsaki strani pa sta lini brez stekel, tako da je križ lepo viden s treh
strani. Zakaj so jo postavili, ni znano, vsekakor pa priča, da so bili Lenkovi kristjani. Po obnovitvi bo v njej poleg novega križa tudi spominska plošča v spomin štirim otrokom, ki so letos umrli v železniški prometni nesreči v bližini.
Kakor vsa znamenja, ki so po večini postavljena ob poteh, je tudi to znamenje vere in sodelovanja. Šempetrani ga obnavljajo skupaj s starši ponesrečenih otrok.
T.T.
Društvo upokojencev Žalec
objavlja razpis o oddaji v najem gostinskega obrata (bife) v Trubarjevi ul. 1 v Žalcu.
Interesente vabimo, da se zaradi dogovora o pogojih prevzema zglasijo v pisarni društva od ponedeljka do srede od 9- do 11. ure ali po tel.: 063 716-678.
MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI
CIPRESE ZA ŽIVO MEJO ugodno prodam. Tel.: 718-839
Vse življenje trdo si gara/, vse za dom, draži no da/, s/edi osta/e so pots od od de/a tvojih pridnih rok.
O s ta/o grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič ve? ne ho, ker si za vedno vze/ s/ovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
IVANA ČULKA
iz Tabora 59 (5. 3. 1915 - 9.10. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DURS - izpostava DU Žalec, Pošti Slovenije - enoti Prebold ter kolektivoma KZ Vransko in HKS Žalec, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Posebna hvala dr. Petru Strouhalu za nesebično pomoč, pihalni godbi Prebold, gospodu župniku z Gomilskega za opravljen cerkveni obred, ga. Sanca, sestrični Branki Kumer z Vranskega, družini Gerčer iz Galicije, družini Topolovec iz Gotovelj ter pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za poslovilni govor.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ir	g	-mm •• m	g	g •	Rošarju in Jožetu Jagru za sliko-
Kapela z Marno Lursko obnovil ena pu**. »p-, « «»
'	'	Herodežu za kovaška dela, Branku
Slovenska zemlja je posejana s številnimi cerkvami, kapelicami in drugimi sakralnimi znamenji, ki so neprecenljivo bogastvo naše kulturne dediščine. Več desetletij se zanjo ni tako skrbelo, kot bi bilo potrebno. Zadnjih deset let je drugače. Iz tedna v teden smo priče slovesnostim ob obnovljenih cerkvah in kapelicah. Pred dnevi so tako blagoslovili tudi obnovljeno kapelo z Marijo Lurško na tromeji Prebolda, Marije Reke in Svetega Lovrenca.
Za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine gre zahvala predvsem župnijam in tamkajšnjim župljanom in župljankam, ki so pripravljeni seči v žep in prispevati potrebna sredstva za obnovo ali novogradnjo. Nemalo pa je tudi družin, la so že prej lepo skrbele za kapele, postavljene v njihovi bližini. Med te nedvomno sodi tudi Jagrova, po domače Južnova družina, ki domuje nekako na tromeji treh vasi Prebolda, Marije Reke in Sv. Lovrenca. Ob cesti za Trbovlje, tik ob njihovi domačiji, stoji kapela, posvečena Mariji Lurški. Prvotno naj bi postavili okrog leta 1850, sedanjo, ki je popolna kopija prve, pa so pozidali v tem letu. Za to gradnjo so se v Jagrovi družini odločili predvsem zato, ker stare kapele, kljub nenehni skrbi zanjo, ni bilo mogoče več primemo obnoviti.
Takšna kot je sedaj, pa je njim in okoliškim krajanom v ponos.
Da je res tako, govori tudi slovesen dogodek ob blagoslovitvi nove kapele, saj se ga je udeležilo veliko število ljudi. Slovesnost se je začela s sveto mašo ob kapeli. Med obredom je prepeval cerkveni mešani pevski zbor in moški pevski zbor Svobode Prebold. Po maši je
zbranim spregovoril gospodar Južnove domačije Vinko Jager. Med drugim je povedal, da so vsa dela opravili pod budnim očesom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Celje in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je kapela sedaj takšna, kot je. Še posebej pa se je zahvalil Andreju Kumra za zidarska dela, Francu Lobnikarju, Miranu
Borincu in Matjažu Lesjaku pa za podarjeno kritino. Posebno zahvalo je namenil družini Turnšek, ki je podarila nov kip Marije Lurške, pa tudi Stergarjevi, Mohorkovi, Brinatevi, Počivalnikovi in Druškovičevi družini, pevcem in župniku Francu Serecu ter patra Viktorju. Slednja sta imela sveto mašo in potem blagoslovila novo kapelo.	D. Naraglav
Župnik Franc Serec med blagoslovitvijo nove kapele, posvečene Mariji Lurški.
POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 720-003. 720-660. 7000-640
Umrla častna občana občine Žalec
Prejšnji teden sta umrla Rado Zakonjšek - Cankar in Ivan Mogu -Marko, oba nosilca spomenice 1941 in častna občana občine Žalec. Ivana
Moguja so minuli petek pokopah na pokopališču v Braslovčah, Rada Zakonjška pa v soboto na pokopališču v Tabora.	T. T.
Minilo tvoje je trpljenje, ho/ečino težko si presta/ -a v srcu mojem vedno hos ostal/
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža
OTMARJA ARNŠKA
iz Savinjske čete 6, Žalec
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, tolažilne besede, izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala pogrebni službi Strahovnik in g. Kisovarju za organizacijo pogreba. Savinjskemu oktetu za čudovito odpete žalostinke, trobentaču za ganljivo odigrano Tišino, DU Griže ter rudarjem za zadnje spremstvo. Iskrena hvala dr. Vladkoviču, dr. Bizjakovi, sestri Idi in vsemu zdravstvenemu osebju ZD Žalec ter bolnišnici Topolšica za vso skrb in pomoč pri njegovem zdravljenju.
Iskrena hvala ge. Vesni Štraus za fizično in čustveno pomoč meni ob bolezni mojega moža. Posebna hvala družini Toman iz Šempetra za dolgoletno nesebično in spodbudno pomoč mojemu možu in meni v vseh letih trpljenja. Iskrena hvala nečaku Jean-Francoisu, svaku Jožetu in njegovi ženi Vidi ter sestrični Gelei in vsem ostalim, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih.
V globoki žalosti in bolečini žena Henriette
PtHiTFIt BtTK SMMRM1
il®T M § a
Matke 8/a, 3312 PREBOLD Tel.: 063 724-206,
041 666-598
Mnogo prezgodaj je za vedno zatisnil svoje očke, mnogo prezgodaj je zaključil svojo življenjsko pot
SAŠO PIRC
iz Šempetra.
Ob tem žalostnem trenutku izrekamo
ZAHVALO
prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali sveče in svete maše, nam denarno ali na katerikoli drug način pomagali.
Posebej se zahvaljujemo ravnateljici ge. Ivici Čretnik in kolektivu Osnovne šole Šempeter, Ekonomski gimnaziji Celje, podjetju SIP Šempeter in odbojkarskemu klubu Šempeter.
Zahvaljujemo se tudi govornicama, flavtistki, recitatorki, Romani, Aljažu in pevcem.
Pogrebni službi in g. župniku hvala za lepo opravljen obred.
Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, še posebej Saševim sošolkam, sošolcem in prijateljem, saj ste pokazali, da ste ga imeli radi ter da se ga boste večkrat spominjali.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Mamica, oči in ostali žalujoči
Savinjske doline
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek
IVAN KLEP.
Iskrena hvala doc. dr. Radku Komadini, Andreji Podbregar Marš, dr. med. in patronažni sestri Tatjani Valenčak, ki so mu pomagali v hudi bolezni.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Klepovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice
MATILDE GRABNER,
po domače ANZOVA TILKA iz Vindije (Prekopa)
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, g. Brišniku za govor, g. župniku Turineku za opravljen obred in pevcem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
hčerki Ivanka in Dragica, sin Rajko, vnuki in pravnuki
Bila si tu, med nami ti, pri/e/je dan, odšla si ti.
Zakaj te usoda kruta vzela je, ne ve nihče.
0ds/a si tja, kjer ni ne s o/z in ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre in ljube žene, mamice, dadike in sestre
IDE PLANINŠEK
iz Pongraca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, poklonili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala pevcem za odpete žalostinke in godbi Tekstilne tovarne Prebold, gospodu Hermanu in gospe Ropotarjevi za poslovilne besede, hvala gospodu Nareku za odigrano Tišino in gospodu dekanu za opravljen obred.
Vsem, ki ste počastili njen spomin in delili bolečino z nami, še enkrat hvala.
Vsi njeni
Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v k/asje vese/o, nam in za nami dokaj vnukom obeta sadu.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
V globoki žalosti se ob izgubi očeta in dedija
IVANA HRIBERNIKA
iz Braslovč
(2.1. 1928 - 29. 9. 1999)
iskreno zahvaljujemo zdravnikom in delavcem oddelkov za bolezni srca, pljuč in ožilja ter intenzivne interne medicine bolnišnice Celje za oskrbo in nego, g. Jožetu Zidanšku za opravljen cerkveni obred, sorodnikom, sosedom, gasilcem, pevcem, delavcem KZ Braslovče, Zvezi borcev NOV Braslovče, Društvu upokojencev Braslovče, članom DTV Partizan Braslovče, g. Francu Debelaku in g. Janezu Kokovniku za govora ob slovesu, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in se spomnili nanj.
Sinova Andrej in Leopold z družinama
Kruta Usoda je hote/a, da nam je tebe vze/a in odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne gorja. Oh, kako boli, ko ljubega moža in atija
Za vso ljubezen in dobroto, ki si nam jo dal, za vse, prav za vse ti hvala.
ZAHVALA
V tihem jesenskem večeru je nenadoma umrl ljubi mož in oče
ĐURO PETKOVIČ
iz Liboj.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala kolektivom GARANT Polzela, LIKO Liboje, CASABLANCA Celje, društvu JADRALNIH PADALCEV Velenje ter govornikoma g. Mlinariču in g. Pungartniku.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jelka, sin Damjan in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
5. oktobra je minilo sedem let, odkar smo za vedno izgubili našo drago ženo in mamo
BERNARDO DENAC
iz Tabora.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanjo, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Žalujoči:
mož Franjo, hčerke Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega brata in strica
TONČKA CULKA
iz Šmatevža 12, Gomilsko
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše ter za izrečena sožalja in izkazano sočutje.
Prisrčna hvala g. župniku za opravljen obred. Hvala za lepe besede govorniku, hvala pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestri Mici in Anica ter nečakinja Bojana z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
ANTONA DEŽELAKA
iz Pongraca 80 (11. 5.1945 - 10. 9. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam kakor koli pomagali.
Hvala godbi in krajevni skupnosti Griže.
Žalujoči:
mama, sestra Dragica in brat Miran z družinama ter ostalo sorodstvo
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, tvoje priden roke, pošteno in zlato srce bodo večni spomin na te.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
FRANC DOLŠAK
iz Pod vrha 90 pri Braslovčah.
Hvala vsem, ki z lepimi spomini nanj postojite ob njegovem grobu.
Žena Anica, sinova Vid in Franci z družinama, hčerke Anka, Helena, Cvetka, Zvonka z družinami,
14 vnukov in 7 pravnukov
ZAHVALA
Zahvaljujemo se članom gasilskega društva iz Latkove vasi, ki so organizirali memorial
DRAGA GAJSKA.
Zahvala velja tudi ostalim gasilcem in vaščanom, ki so z udeležbo počastili njegov spomin.
Družina Gajšek
IN MEMORIAM
FRANC VERSTOVŠEK - FRENK
dipl. ing. agr.
(6.11. 1989 - 6. 11. 1999)
Pogrešamo te!
Breda, Andrej in Samo z družinama
Na svetu ni ničstalnega, vse se spreminja, vse je minljivo.
Če človek odide z ljubeznijo je spomin nanj večen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje mamice, babice, žene, hčerke, snahe in sestre
MIRE ŽOHAR
roj. GRADIČ iz Polzele (10. 7. 1956 - 10.9. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavcem ter sosedom za besede in dejanja, ki ste nam jih nudili ob bolezni in smrti naše drage Mire - Mirice.
Posebne zahvale delovnima organizacijama Garant Polzela in SIP Šempeter, osebju zdravstvenega doma Polzela, dr. Martini Horvatovi, bionergetiku Marjanu Knezu, kolektivu osnovne Šole Polzela ter gosopdu župniku Jožetu Kovačecu.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu Ropotar iz Šempetra.
Iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni.
Oktober 1999
Zanimivosti
Trgatev 170 let stare trte
Trgatev po savinjsko
Tudi v Savinjski dolini je vedno več vinogradnikov, ki so samorodno šmarnico in izabelo zamenjali za žlahtne sorte grozdja. Med njimi so Rotovnikovi iz Gotovelj, ki imajo pri Sveti Jedrti dokaj velik
vinograd.
Tudi letos so trgali med zadnjimi, saj gospodar ve, da je predpogoj za dobro vino zrelo in sladko grozdje. Nabralo se je veliko trgačev, ki so grozdje (bilo ga je nekaj manj kot lani) hitro otrgali, potem pa je sledil
veseli del. S trgatvijo so zaključili doma, pri Mlinarju, ki je znana kmetija odprtih vrat. Tam jih je namreč čakala še trgatev 170 let stare trte, ki je ponos in okras domačije.
T. T.
Kot v starih časih....
Obujanje starih običajev in opravil je v zadnjem času tudi pri nas precej priljubljeno, čeprav gre navadno le za prikaz teh običajev na prireditvah. Drugače so se tega lotili v Braslovčah, kjer je turistično društvo pri svoji brunarici pripravilo pravo ličkanje oziroma kožuhanje koruze s kulturnim in zabavnim programom, domačimi dobrotami, bučnicami, pečenim kostanjem in svežim moštom. Ob tej
priložnosti je župan občine Braslovče Dušan Goričar na brunarici odkril ploščo z znakom turističnega društva.
Kožuhanje je večerno opravilo, ki je včasih zbralo na enem mestu vse sosede oziroma vso vas. Prvič so kožuhanje v Braslovčah pripravili pred petimi leti pri predsedniku TD Toniju Ramšaku, le za nekaj sosedov. Letos pa je koruza pričakala pri brunarici vse, ki so bili voljni za krajši čas ali za vso noč poprijeti za delo, pri tem pa se v dobri družbi
tudi zabavati. Prišli so tudi moški pevski zbor Braslovče, pevke iz Galicije in folklorna skupina s Ponikve, ki so pripravili kulturni program. Gospodinje so s sabo prinašale domače dobrote, za vse pa je bilo dovolj svežega mošta. Tudi jabolka so mleli tako kot v starih časih.
V prijetnem razpoloženju so uradno odkrili še novo leseno ploščo, ki jo je izdelal Milan Matko iz Braslovč in priča, da je lastnik 1829-leta zgrajene nekdanje zidanice Turistično društvo Braslovče.
K. R.
Ob koruzi se je nabiralo vedno več ljudi, tako da je kup kar vidno kopnel.
NAROČILNICA
Glede na to, da Utrip Savinjske doline prejemajo le gospodinjstva v Spodnji Savinjski dolini in da bi ga želeli prejemati tudi tisti, ki ne živijo tu, objavljamo naročilnico. Naslovljeni izvod Utripa Savinjske doline stane 200 tolarjev, letno naročnino pa lahko poravnate v uredništvu ah prek položnice, ki vam jo bomo poslali na podlagi vašega naročila. Veseli bomo vseh naročnikov, ki Uidi drugod po Sloveniji in v tujini mislijo na Savinjsko dolino.
Naročijo naj se tudi občanke in občani občine Tabor, ker Občina zanje ne bo odkupila izvodov in Utripa Savinjske doline ne bodo več prejemali brezplačno.
Spodaj podpisani:________________________________________________________________________________
naslov:
naročam mesečnik Utrip Savinjske doline in se zavezujem, da bom lemo naročnino (200 tolarjev za vsak izvod) poravnal v uredništvu / s položnico (obkroži).
podpis:________________________________
Izdaja: Zavod za Muro Žalec; odgo-voma urednica: KSENIJA ROZMAN; člani uredniškega odbora: EMILIJAN LESJAK. IVAN JOŠT, KSENIJA ROZMAN, LOJZE POSEDEL, MARIJAN TI RIČNIK. PETER GOMINŠEK, RADO ROTAR, ROMAN VIRANT; naslov uredništva: ITRIP SAVINJSKE DOLINE, 11. Savinjske čele 4, tei.: 041 346 380; uredništvo: KSENIJA ROZMAN, TONE TAVČAR. DARKO NARAGLAV; tajnica uredništva: MARIJA CILENŠEK, lektorica: MOJCA CESTNIK; naklada: 14.000 izvodov; tehnični urednik: Marginalija - VASJA KNAPIČ, oblikovanje in prelom: Marginalija - DARINKA KNAPIČ, lisk: TČR, d. d., Ljubljana, Dunajska 5.
Jesenske radosti v Leni
V prodajnem centru Lena v Levcu so pripravili prireditev Jesenske radosti. Namenjena je bila predvsem najmlajšim, zato so se je udeležili tudi otroci iz vrtca Petrovče.
Skupaj s svojimi vzgojiteljicami so tisti iz višjih skupin izdelovali okrasne predmete iz naravnih jesenskih materialov, risah so na temo jesen ter pripravili razstavo teh izdelkov. V prodajnem centru so jih
pogostih s sladkarijami in sadjem ter jim pripravili degustacijo po trgovini. Poleg tega so si ogledah razne Živah, kot so skobčevke, nimfe, akvarijske ribice in pred trgovino gozdne Živah.
T. T.
Malčki iz petrovskega vrtca na razstavi
							
/ M / ... " &						Sj ?•* T‘=àt BreSi ' . JKj	
Jesen na Bukovici
Planinsko društvo Žalec je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Jesen na Bukovici. Tokrat sta jo kot pokrovitelja podprla tudi občina Žalec in občinski odbor LD8 Žalec. Organizatorji so tudi tokrat imeli srečo z vremenom, kar se je poznalo pri obisku, saj je Bukovico ta dan obiskalo vsaj 500 do 600 ljudi.
Razlog za tako dober obisk pa ni bilo le lepo vreme. Bukovica je tudi sicer dobro obiskana. Kar nekaj je takšnih planincev, ki jo obiščejo po večkrat na dan, Ta nedelja pa je bila nekaj posebnega, saj se je na veliko pekel kostanj in pil mošt. To sicer počno na tej prireditvi vsako leto, posebnost letošnje Jeseni na Bukovici pa je bil prekmurski bograč, ki ga je v velikem kodu kuhal podžupan občine Žalec Gregor Vovk Petrovski. Bukovški bograč, ki je vseboval tri vrste mesa, kakšnih osem kilogramov paprike in prav toliko čebule, je bil tako krščen. Če bo na jedilniku tudi prihodnje leto,
je zaenkrat še uganka. Vsekakor pa je bil letošnji izvrsten, saj so ga poleg župana Posedela, poslanca Delaka, podžupana Kosa in mnogih drugih vsi z veseljem pojedli in pohvalili.
Bukovica je to nedeljo dobila svoj bukovški bograč, ki se je kuhal v kodu LDS, izkupiček pa je šel za delovanje PD Žalec.
Njegov kuhar Gregor, ki je bil letos na Bukovici že okrog 200-krat, pa si je s tem pridobd certifikat za kuharja tega prekmurskega golaža na Bukovici. Sicer pa ob tem ne smemo pozabiti na Janeza Megliča, ki je duša žalskih planincev, in mnogih drugih, ki naredijo bivanje na Bukovici še lepše in prijetnejše. Že lep čas
je to tudi Franci Burjan s svojim Planinskim odmevom, ki je s svojimi muzikanti tudi letos dobro razmigal številne plesalce.
D. N.
Gregor Vovk Petrovski je zadovoljen s tem, kar se je skuhalo v “IDS-ovskem kotlu
no stoji sredi vasi, ob cerkvah. Bolnim ponuja pomoč in zatočišče žalujočim. Pod njo se ljudje veselijo, plešejo in pojejo, saj je simbol prijateljstva.
Ni torej naključje, da tudi farane omenjene župnije pri vstopu v božji hram sv. Ruperta pozdravi lipa, ki v sožitju s cerkvijo vztraja že vrsto let. Kot si lipa z letnimi časi odeva nove in nove barve, tako tudi cerkev m in tam menja svojo obleko. Prav letos je svojo .ponošeno obleko zamenjala z novo, in še lepo ji pristoji. Tako kot bo faranom na jesen prijetneje stopiti v polno shrambo sadežev ali seded v domači izbi ob toplem ognjišču, tako jim bo odslej prijetno in v miru stopiti tudi v prenovljen božji hram.
Pri mašnem obredu je sodeloval tudi pater Miran Cocej, ki je za to priložnost zbranim zapel in odigral pesem o sv. Dominiku.
Prav posebno zahvalo so krajani, ki so tudi sami prispevali dobršen del za obnovo, namenih župniku njihove cerkve, g. Martinu Cirarju, ki je kot skrben dušni pastir poskrbel, da se bodo z veseljem zbirali v skupnem božjem domovanju. Irena štusej
Nova obleka cerkve svetega
3. oktobra letos so krajani Ruperta v Šentrupertu, gomilske župnije prvič stopili v Lipa je bila našim prednikom prenovljeno cerkev svetega sveto, božansko drevo. Danes navad-