Pottnlna plaćana v gotovini. Leto LXX1. št. 110 Ljubljana, sobota 28. maja 1938 Din 1.— iznaja vsa_k dan popoldne, tzvzemii nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNIATVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica fttev. 5 Telefon: 81-22, 81-28, 31-84, 81-25 In 81-28 Podrutnlce: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — novo mesto, ljubljanska c, tftteffrn št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strxxwmaver jeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — jesenice: Ob kolodvoru 101. hranilnica, v Ljubljani st. 10.351 Napredek v španskem vprašan]«: j Sporazum o umiku tujih prostovoljcev V roku enega meseca španskih taborili, mora biti ugotovljeno točno Število tejili prostovoljcev v obeh se bo pričel London, 28. maja. br. Mednarodni odbor za ne vmešavanje v španske zadeve je imel v četrtek popoldne že dolgo napovedano sejo, ki pa je potekla v docela drugačnem razpoloženju, kakor prejšnje seje tega odbora. Rusija sicer še vedno odklanja vse predloge razen enega, ki je podrejene važnosti v nizu mnogih, o katerih so se cele mesece vodile debate, nanašajoče se na umik tujih prostovoljcev iz Španije. Vse ostale države so sprejele angleški načrt, ki je osnova odborovih sklepov. Obstoja upanje, da bo Moskva spremenila svoje stališče in v celoti odobrila načrt še prej, predno se pri-hodni teden sestane pododbor, da izdela vse podrobnosti. Na prihodnji seji bodo razpravljali o finančni strani tega vprašanja. Dosedaj se je govorilo, da je za izvedbo umika tujih prostovoljcev iz Španije potreben en mili ion funtov. Dočtm je prejšnji mesec predsedstvo odbora objavilo, da bo moral odbor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prekiniti svoje delovanje, če države ne bodo plačale dolžnih prispevkov, je sedaj tajnik odbora sporočil, da je večina držav izpolnila svoje obveznosti do odbora, tako da razpolaga sedaj odbor z dovoljnima finančnimi sredstvi. Po splošni sodbi je sedaj sporazum glede vprašanja prostovoljcev v Španiji mogoč. Prihodnji teden bosta imenovani dve ožji komisiji, ki bosta odpotovali v Španijo, da ugotovita število tujih prostovoljcev v obeh taborih. Ugotovitve teh komisij bodo služile za osnovo sistematičnega umika prostovoljcev. Na četrtkovi seji so ponovno temeljito proučili angleški načrt, ki je bil sedaj že tretjič izpremenjen. Prostovoljci bodo po tem načrtu prešteti naj* dlje v roku enega meseca V tej dobi bo uvedena poostrena kontrola na vseh suhozemnih mejah Španije. Kontrola na morju bo razširjena na vse španske luke, tako da bodo mednarodni kontrolorji imeli pravico pregledati vsako ladjo, ki pride ali zapušča katerokoli špansko luko. Načrt predvideva umik večjega števila tujih prostovoljcev. Za pričetek bo odstranjenih iz obeh taborov po 10.000 tujcev, nato pa se bo nadaljeval umik v proporcionalnem razmerju. Umik se bo izvršil po kategorijah, in sicer tako, da bodo istočasno odpravili iz Španije sorazmerno Število pripadnikov vojske, mornarice, letalstva in tehničnih strokovnjakov Ko bo v pogledu umika prostovoljcev dosežen že viden uspeh, se bo generalu Francu priznala pravica vojskujoče se stranke. Kar se tiče obnove kontrole na španskih mejah, je bilo sprejeto francosko stališče Francija si je pridržala pra- vico, da znova odpre svoje meje napram Španiji, če bi se v roku 30 dni v pogledu umika prostovoljcev ne dosegel zadosten uspeh. Ce bi bilo to posledica tehničnih ovir, potem je Francija pripravljena podaljšati kontrolo še za nadaljnjih deset dni. Odbor za ne vmeša van je bo imel prihodnji teden dve seji, da izda definitivna navodila komisijam, ki odpotujejo v Španijo. V londonskih krogih upajo, da je s tem vprašanje prostovoljcev krenilo na pot končne rešitve in da je s tem tudi španski problem premaknjen z mrtve točke, na kateri je bil sedaj že več mesecev. Če se posreči odstraniti iz Španije tuje prosto* voljce, potem so prepričani, da bo tudi vojne v Španiji kmalu konec. Obenem bo prenehalo tuje vmešavanje in bo tako španska državljanska vojna prenehala biti predmet mednarodne napetosti. Druga etapa obča volitev v ČSR Jutri bodo volili v 2*740 občinah Praga, 28. maja. br. Jtrfcri bo druga etapa občinskih volitev v CSR. Za jutrišnjo nedeljo so razpisane volitve v 2740 občinah. V nekaterih občinah je prišlo kompromisa in so si stranke po določenem ključu razdelile mandate, tako da volitve odpadejo. Takih primerov je nekaj tudi v sudet- sico-nemškem ozemlju. V enem primeru so se Nemci sporazumeli s češkimi strankami. Na Češkem bodo jutri volitve v 1660, na Moravske m in Sleziji v 740, na Slovaškem v 22 in v Podkarpatski Rusiji v 58 občinah. Pariz, 28 maja. V francoskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo priprave za jutrišnje občinske volitve v ČSR. Napetost je od prejšnje nedelje sem sicer znatno popustila, vendar pa nevarnost še ni odstranjena. S priznanje mpišejo pariški listi o ukrepih, ki jih je izdala češkoslovaška vlada da zagotovi miren potek volitev. Zunanji minister tudi to nedeljo ne bo šel na oddih, marveč bo ostal v Parizu in bo v stalni zvezi z angleškim poslanikom, enako, kakor angleški zunanji minister lord Hali-fax, ki ostane preko nedelje v Londonu in bo v stalni zvezi s francoskim poslanikom. London, 28. maja br. V angleških krogih gledajo na drugo etapo občinskih volitev v CSR popolnoma mirno. Prepričani so, da je glavna nevarnost minila. Zato je vlada tudi opustila misel, da bi odposlala na Češkoslovaško svoje oparovailce. Prevladalo je prepričanje, da bi s tem prevzela obenem tudi obveznosti, ki bi presegale okvir posredovalne akcije. Pač pa potuje danes več članov angleške delavske stranke pod vodstvom majorja Attleeja v Prago, kjer se bodo udeležili kongresa češke socialno demokratske stranke in bodo pri tej priliki prepotovali vso državo in na licu mesta proučili položaj. Sudetija — drogi Gdansk? Nemški načrti za rešitev sudetsko-nemškega problema v ČSR Praga, 28. maja. br. 2e izjava, ki jo je dal vodia sudetskih Nemcev Konrad Hen-lein londonskemu listu »Daily Mail«, in v kateri se izreka za razkosanje Češkoslovaške v več malih državic, je izzvala v češkoslovaški javnosti silno začudenje. V nemških krogih skušajo sicer oporekati resničnosti in točnosti objave v »Daily Mailu«, vendar pa ne morejo zabrisati mučnega vtisa, ki ga je napravila ta iziava v vsej javnosti, ki sklepa sedaj o pravih ciljih sudet-sko-nemške akcije. Naziranje, ki ga je razvi! v svoji izjavi Hemein, potrjujejo tudi vesti iz Berlina. Po razpoloženju, ki vlada v berlinskih krogih sodeč, piše berlinski poročevalec »Havasa«, da se po razburljivih dogodkih preteklega tedna giblje češkoslovaško vpra- šanje na pot počasnega reševanja z velikimi težavami. V Berlinu splošno smatrajo, da si bodo druga drugi sledile nove etape napetosti. Nemci tudi nadalje vztrajajo pri svojih osnovnih zahtevah, namreč, da se v sudetsko-nemštkih pokrajinah oktroira policijska oblast in prizna popolna samouprava. V berlinskih krogih smatraio. da bodo sudetski Nemci zahtevali uvedbo avtonomnega statuta, kakršnega rma svobodno mesto Gdansk brez formalne priključitve k Nemčiji. Po tem statutu bi bila vsa oblast v rokah narodnih socialistov. »Berliner Bor-senzeitung« objavlja načrt take rešitve su-detsko nemškega problema in naglasa, da v stvari sudetski Nemci ne zahtevajo nič več kakor to, kar je Anglija že priznala Južni Afriki, Kanadi ali Irski. Razpust irskega parlamenta Vlada si hoče z novimi volitvami zagotoviti som v manjšini, vendar pa to glasovanje ne bi bilo tako usodno, ker številni vladni poslanci niso bili na seji in torej vlada ni bila v taki manjšini, da bi morala iti na nove volitve. Menijo, da hoče vlada svojo večino povečati. Pri zadnjih volitvah je stranka de Valrre dobila 69 poslancev. Vse druge stranke, stranka Cos^ravea, delavska stranka in neodvisni c'kupfn so dobili tudi 69 poslancev. Dublin, 28. maja. AA. Irska vlada je razpustila parlament in s posebnim proglasom objavila, da bodo nove volitve dne 17. junija. Dublin, 28. maja. Nenadni razpust irskega parlamenta je zbudil v vseh političnih krogih veliko presenečenje. Povod za razpust je bilo zadnje glasovanje v parlamentu, pri katerem je vlada ostala z enim gla- Mednarodni položaj Turčije Ekspoze zunanjega ministra Ruždi Ar asa Ankara. 28 maja V parlamentu je zunanji minister Ruždi Aras podal snoči obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Turčije. Naglasi! je, da je položaj Turčije vsak dan boljši. V vziiodnem delu Sredozemskega morja, na Črnem morju, na Balkanu in na zapadu Male Azije složno sodelujemo z našimi zavezniki in prijatelji za mir. Vse naše odnosaje s temi državami preveva prisrčno prijateljstvo. To velja tudi za osnošaje s Sovjetsko Rusijo. Prav tako pa tudi na zapadu s Francijo, ker so naši odnosaii z njo po besedah Ataturka odvisni od razvoja razmer v Sandžaku. Nato je Ruždi Aras razlagal dobre vezi z Veliko Britanijo Odnošaji z njo so se še bolj poglobili s pogodbo o kreditu, ki je bila včeraj podpisana Pristop Italije k pogodbi, ki je btla podpisana v Montreuxu, je bil nov dokaz za prijateljsk odnošaje med Turčijo in Italijo. Naši odnošaji z Nemčijo so stal- no dobri in verujemo, da se bodo posebno poglobili na gospodarskem in trgovinskem polju O tem se bodo kmalu začel« pogajanja. Harmonični so naši odnošaji z vsemi drugimi državami, tako z vedilcimi kakor malimi. Ruždi Aras je nato razlagal potek svojega potovanja v Egipt, prav tako pa tudi pomen bivanja s predsednikom vlade v Grčiji in Jugoslaviji. Povsod so turškim državnikom priredili izredno prisrčne, ginljive in bratske manifestacije. Zunanji minister je še omeni) sestanek v Sofiji in nato napovedal za jesen obisk zavezniški Rumuniji, nakar bo obrsfcal tudi še Budimpešto. Svoj govor je Ruždi Aras zaključil z besedami: Šli bomo naprej po dosedanji poti naše zunanje politike pod vodstvom našega velikega voditelja Ataturka. Tako si bomo pridobili naklonjenost vsega sveta. Egipt zahteva del Palestine Ves arabski del naj se priključi Egiptu kot posebna pokrajina Trenja v Blumovi stranki Blum poziva k zmernosti in disciplini Pariz, 28. maja. b. V socialistični stranki se nadaljujejo notranji spori, ki so v zvezi z notranjepolitično in zunanjepolitično usmeritvijo stranke. V glavnem si stoje nasproti tri struje. Z izključitvijo ek-stremneg-a Marcela Piverta je bil ustvarjen zelo kočljiv položaj, tako da je na bin-koštnem kongresu stranke v Rovanu pričakovati velikih razprav o disciplini v stranki. Blum je zadnje tedne molčal in se je šele sedaj oglasil s svarilom jja zmernost Zdi se mi, piše Blum, da je padec druge socialistične vlade pretresel stranko, ki ne more več najti pravega ravnovesja. Prilike v Franciji in izven nje Pa so danes take da stranka nikakor ne sme pozabiti na svojo dolžnost. Prav sedaj smo poklicani, da se zavzamemo za svobodo v svetu. Hud potres na Javi Amsterdam, 28. maja w. Kakor javljajo iz Batavie so tamkaj občutili močan potres. Mesto Parici in kraji v okolici so popolnoma porušeni. Do sedai eo našli 20 smrtnih žrtev. Skoda ie zelo velika. Boji z mehiškimi vstaš? >iexico, 28. maja. AA. Pod čim dalje hujšim pritiskom zvezne vojske beže prietaSi uporniškega generala Cedilla v neredu na V sadnim S6 uran m jja 10 ko- lovodij generala Cedilla in okoli 13.000 mož vdalo legalni vladi. Senat je izdal odlok, s katerim odvzema oblast guvernerju in visokim uradnikom v San Lurisu, pristašem generala Cedilla. in imenuje začasno za guvernerja generala Rivaea, sedanjega sefa vojaških operacij pri San Luisu. Obnova prometa med Poljsko in Litvo Varšava, 28. maja, AA. Poljsko-litovska pogajanja o železniškem prometu, ki so trajala od 29. aprila, so se končala s skle, nitvijo dogovora po katerem bo vsak dan odpeljal po en vtak jg «n* dtžav* v drugo. Haifa, 28. maja. b Egiptovski kralj Fa-ruk je stavil angleški kraljevski komisiji, ki proučuje način najprimernejše razdelitve Palestine predlog, na i bi se Palestina razdelila v dva dela. židovskega in arabskega. Arabski del naj se nato skupno s Transiordaniio dodeli Egiptu, čegar vladar naj bi bil otenem vladar tega dela Palesti- ne, njegov kraljevski zastopnik v tem pasu pa naj bi bil trans jordanski emir Abdaliah, ki ie s svoje strani podpri predlog egiptovskega kralja. Kakor se doznava, fe Anglija temu predlogu naklonjena Se mradfi tega, ker so njeni odnošaji z Egiptom trenutno boli prijateljski kakor z arabskim svetom. Angleško-turški gospodarski sporazum Londont 28. maja o. Pogajanja za nove gospodarske in finančne sporazume med Turčijo hi Anglijo so bila sooči končana Sklenjeni so hili trije novi sporazumi gospodarskega in finančnega značaja, ki bodo nedvomno mnogo prispevali k nadaljnjemu razvoju gospodarskega m političnega sodelovanja med Anglijo in Turčijo v Levantu. Zvedelo se je, da se prvi sporazum nanaša na posolilo Turčiji ▼ mesku do 10 milijonov funtov sterbngov. Drugi sporazum predstavlja prav m prav dodatek k sedanjemu klirinškemu sporazumu, tretji pa govori o turskih vojaških nabavah v Angliji, Angleška vlada ie prevzeta jamstvo za vse kreditne posle pri teh nabavah. Anglija bo na ta način Turci jd prevsem omogočila izvedbo njenega oborožitvenega programa in nabavo zalog streljiva in kuriva za vojno mornarico, London, 28. maja, b. V razpravi o angleškem letalstvu je ministrski predsednik ChamberhLin izjavil v spodnji zbornici med drugim; Ako bo angleško letalstvo postavljeno jutri na prcdzkusnjo, s« bo nedvomno izkazalo, da predstavlja enega izsned najmogočnejših vojnih ustrojev. Na svojo letalsko obrambo je danes an-gleskj narod lahko ponosen, kajti letalske sile države so modnej&e kakor se splošno misli, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi bila potrebna več nobena izpopolnitev. Vlada bo v tem pogledu storila kar as JI bo zdelo j&nboo. Sorzna poročila* 27. maja. Beograd 10. — 12JL42S, London 21.7075, Bruselj 74M, N« Toxk 430,26» MBan 2S.08. Anzsterdam 242.125, Berlin 176,20, Dunaj 42. — (peCitični e€$o%ni& Mobilizacija in idealnih »Novi put*, ki izhaja v Pettovgradu in je gasilo Zbora, izvaja v daljšem članku: »Ljudje so se pokvarili. Hodijo po krivfh potih. Verujejo satrto v ono, kar je nepošteno. .Ve poznajo ne osebnih, ne splošnih svetinj, ne splošnih idealov Kar smo imeli svetinj in morale, vse so upropastili. Crv te kužne bolezni je prodrl celo v osrčje naše družbe in jo razjeda in zastruplja. Imamo-H zdravilo proti temu? Potrebno je, da se vse. kar Se ni podleglo tej kužni bolezni, zbere in zdruii. Treba je v naši državi mobilizirati vse poštene, častivredne in idealne ljudi, ki bolj kakor sebe ljubijo svoj narod in svojo državo. "Naj se zbero vsi asketi in oni, ki so se posvetiti božji službi, da se božje ime porabi kot ščit v borbi za pravico in poštenje na tem svetu. Združiti se morajo vsi rodoljubi* toda ne oni, ki jim je jezik daljši kakor dejanje, marveč oni, ki dejansko V tihi, ali trajni ljubezni ljubijo rodno grudo in se zanjo žrtvujejo vsak dan. ne da bi pri tem gledali na svoje koristi. Vsi ti naj se med sabo povežejo in vse naj prešine krepka volja, ki bo močna dovolj, da napravi konec obupnim razmeram in uravna tok življenja mlade generacije v drugo smer.* — Takšnih pozivov je bilo že več, a vsi so ostali brez odziva, kakor bi ne bilo med nami več poštenjakov in idealistov. Bojimo se, da bo ostala tudi ta »mobilizacijam samo glas vpijočega v puščavi'. O koncentraciji nacionalna' naprednega življa O koncentraciji nacionalno-naprednega življa v naši banovini je objavila zanimiv uvodnik »Naša misel** ki je, kakor znano, glasilo nase akademske mladine. Uvodomma poudarja članic ar. da je vprašanje nacionalno-napredne koncentracije ne toliko programsko ali taktično, kakor predvsem moralno vprašanje, povzročeno po »idejnih nomadih in političnih hazarderjih, ki so desetkrat uskočili in se desetkrat vrniti.* Pisec proglaša za idejne nomade in politične hazard er je »tiste klavrne politike, ki begajo s svojim lončkom od ognjišča do ognjišča in nastavljajo svoja jadra vsakemu vetru, tiste elastične ljudi, pri katerih se človek ne spozna, kje se začnejo in in končajo njih načela in kje se začne in konča taktika, ki so vse in nič in ki soglašajo z vsem im z ničemer.* Ko je tako ozna&H te ljudi, ma-daljuje: »Dejansko ni tem ljudem nikdar ampero razbiti nacionalno-napredne skupnosti v maši banovini, ker so potešili za sabo kvečjemu malo omizje, ki ima stične »ideale* m soglaša z njih metodami— Zato se vprašan je nacionalno-napredne koncentracije s e postavlja kot vprašanje ponovne združitve one poštene in značajne armade, ki ni mri v najtežjih prilikah, niti iz taktičnih nalogov krenit a s svoje ravne pori, s tistimi maloštevilnimi, osamljenimi in ciničnimi raču-narji, nego definitivnegaobračana z njimi. Marsikdo si je že marsikaj dovolil v naprednem taboru, a nikdar ni s tem tvegal, da ga bo zadeta moralna obsodba in definitivna izločitev. Vprašanje nacionalne in napredne koncentracije je zato tudi vprašanje sankcij, ki naj zadenejo tistega, ki bi si še upal iz nečednih pobud m namenov hoditi svoja vetrn jaška pota m s tem Škodovati napredni skupnosti. Cena vsakega takega poskusa mora biti njegova politična eksistenca... Vprašanje uvedbe takih sankcij in discipline je nujno. Dokler se ono ne reši, se bo problem nacionalno-napredne koncentracije vsaj v spredaj prikazani obliki vedno znova ponavljal.* Problem, ki ga je načela »Naša misel*, je gotovo vreden, da o njem resno razmišJjm in razpravlja napredna javnost. Izkoriščanje ljudske V »Delavski potrHki* čitamo (štev. 45. m dne 24. 5.): Wr Banske Bistrice na Slovaškem poročajo, da so zalotili dva krošnjar-ja, ki sta, izrabljajoč ljudsko neumnost, prodajala po vaseh čudotvorno »luriko vodo*, za katero so se ljudje kar trgali. Vodo sta prodajala liter po 30 Kč (okrog 45 din). Ljudem sta pripovedovala, da za bližnji evharistični kongres v Budimpešti db-važajo vodo iz Lurda kar na vagone, zato da jo tudi ona lahko dobavljata v velikih množinah. Ker sta se izkazala s priporočili raznih župnikov, so jim ljudje tem raje verjeli. Orožniki poizvedujejo, koga sta lisjaka opeharila z »turško vodo*, ki sta jo nata-kaia iz studencev, pa ljudje ničesar ne izdajo, kar je mnoge sram, da so jima tako lahkoverno nasedli, dasi pravijo, da je voda, ki sta jo prodajala, nekaterim bolnikom pa te pomagala.* — Poglavje o turški vodi je bilo svoje dni tudi pri nam znano. Vidi se, da smo st Skmrehi Im Stovenci v marsičem, prav posmbmu pn &c -^zde forikc vode Stran 2 Pred III. državnim trgovskim kongresom Prijavljenih je že nad looo udeležencev — Udeleii w6 ga tudi lso bolgarskih delegatov Ljubljana, 28. maja. III. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, ki bo od 3. do 10. junija, bo po dosedanjih prijavah sodeč največja prireditev te vrste in prava manifestacija solidarnosti vsega jugoslovenskega trgovstva. V zadnjem času so se začeli širiti glasovi, da se hrvatski trgovci kongresa ne bodo udeležili, kar pa ni res, saj je kongresna pisarna poleg mnogih drugih prijav prejela že mnogo prijav tudi iz Hrvatske in Slavonije. Kongresna pisarna, ki posluje že od januarja, dela s polno paro. Zaposlen je ves kongresni odbor, razdeljen na osem odsekov, sprejemni, finančni, stanovanjski, potovalni, publicistični itd. Največ skrbi ima seveda stanovanjski odsek, saj je prijavljenih za kongres nad 6000 trgovcev, a do zdaj ima odsek na razpolago poleg hotelskih, približno še 2000 privatnih postelj. Ljubljanski hoteli so kljub temu, da so med velesejmom običajno prenatrpani, kongresnemu odboru rade volje odstopili tretjino svojih postelj. Kongresni odbor računa, da bo udeležba še večja, nego so prijave in zaradi tega apelira na prebivalstvo, naj mu da na razpolago vse razpoložljive sobe, oziroma postelje, divane itd. Rok za prijave Se nI potekel, a vendar se je že prijavilo nad 1000 zunanjih udeležencev, večinoma iz Srbije, Vojvodine in Dalmacije. Na kongres pridejo na j odličnejši predstavniki našega trgovstva, predsedstva vseh savezov In združenj, poleg našin trgovcev pa pride tudi 150 oficielnih delegatov iz Bolgarije. 60 delegatov bo zastopalo centralni savez, ostali pa sest pokrajinskih trgovskih zvez. To so samo otieielni delegati, poleg njih pa pride še mnogo drugih trgovcev, večinoma tudi z damami. Nič ni pretirano, če rečemo, da bo na kongresu v Ljubljani zbranih nad 8000, verjetno tudi še več trgovcev in njihovega spremstva Kongres ne bo važen samo za trgovstvo. temveč tudi za Ljubljano in za vso Slovenijo, zlasti iz tujskoprometnega vidika. Mnogo trgovcev bo prvič videlo Ljubljano in Slovenijo. Zanimivo je, da se je večina trgovstva, zlasti onih z juga, prijavila tudi za obisk Gorenjske. Napravili bodo izlete na Bled, Vintgar, v Bohinj in druge postojanke naše lepe Gorenjske Zaradi tega je dolžnost Ljubljane, da goste po svoji stari navadi kar najgostoljubneje sprejema in da jim gre v vsakem pogledu na roko. mosta ugotoviti. V torek je nekdo ukra_ del trgovskemu lanUiiMiMni Mirku Fajsu is Celja izpred neke hiee ▼ Ulici dr. Gregorja Žerjava moško kolo. Ukradeno kolo so natti se isti dan na Sp. Hudinji. Tudi v tem primera de niso izsledili storilca. —e 2npni slet celjske soltok&e šope to v nedeljo 12. junija v CeUu. Sokolske edini-ce ee marljivo pripravljajo na to veliko manifestacijo sokolske volje in moS. Na župnom sletu ne sme manjkati noben pripadnik edink- celjske sokolske župe. —c Nočno lekarniško službe ima od sobo. te 28. t m. do vštetega petica 3. junija lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. živilski trg Ljubljana, 28. maja Na trgu je bil danes nekoliko slabši promet, kar je reden pojav ob koncu meseca. Blaga pa ni bilo v splošnem nič manj naprodaj kakor navadno ob tržnih dneh. Zelenjava in socivje se pocenjujeta. vendar pi ni znatne razlike v cenah. Sele prihodnji mesec bo dovolj domačih pridelkov, kar bo nedvomno vplivalo na cene. Zdaj prodajajo že domačo glavnato salato, ki pa ni nič cenejša od uvoženega blaga, saj je po 6 din kg. Na sadnem trgu letos ni dolgo črešenj večje količine in še vedno so drage. Lepše so danes prodajali po 18 din kg. med tem ko so prejšnje tedne bile že po 14 din. Po isti ceni so bile tudi lepe vrtne jagode. Med novinami je zdaj že najcenejši novi krompir, in sicer po 4 do 5 din kg. Pesa se je naglo pocenila na 6 din kg. Po isti ceni prodajajo tudi zeleno kolerabo, tu in tam pa celo po 5 din kg. Kumare so se pocenile od 16 in 14 din kg Opereta-revija in najboljša komedija! Čarobna igra muzike in čarobnega petja, šarma, razkošja, lepote, mladosti in veselega . tempa, humorja in zabave, kakršne U se niste imeli pri nobenem filmu! V glavnih vlogah: Marta Eggerth DANES PREMIERA! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 15., 17., 19. in 2L uri Kino Union« telef. 22-21 I V nedeljo dop - ob 1030 url isti spored po globoko MtiMert ceni! Sodelujejo kralji humorja: PAUL HoRBIGER HANS MOSER THEO UNGEN LUCTE ENGUSCH Za našo severno__ Društvo prijateljev Slovenskih goric je imelo suoči občni zbor Ljubljana, 28. maja Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki je imelo snoči 4. letni redni občni zbor, je eno tistih regionalnih društev, ki jih je bilo zadnja leta ustanovljenih več v Ljubljani. Vendar se razlikuje od drugih podobnih društev že po tem, da ga je treba po njegovih nalogah uvrstiti med narodno obrambna društva. Predvsem je treba popraviti napačno mnenje — ki je žal našlo že celo odmev v javnosti —, da je to v resnici le društvo prijateljev vim Slovenskih goric. Društvo prijateljev Slovenskih goric (DPSG) ni nikakor le neko ljubljansko omizje. Iz poroči! funkcionarjev na snočnjem občnem zboru »Pri šestici« (predsedniško dr. V Murko, tajniško A. Tiplič in blagajniško Z Porekar) je razvidno, da društvu nalagata posebne naloge predvsem dva razloga: Slovenske gorice so ogrožena slovenska gospodarska, kulturna ter nacionalna posest in prepuščene so več ali manj same sebi. Skoraj prav tako, kakor še vedno ni živih in trdnih vezi med Prekmurjem rn slovensko prestolnico, kakor še vedno ni Prekmurje naslonjeno dovolj močno na slovensko zaledje, so tudi Slovenske gorice izločene iz stalne evidence o potrebah in življenju slovenskih pokrajin. Naj omenimo samo, da Slovenske gorice niso upoštevane v načrtu javnih del v dravski banovini. Kdor pozna razmere v Slovenskih goricah, se mora zgroziti nad učinkom tuje propagande med ljudstvom. Pri tem moramo pomisliti, da so Slovenske gorice pred prevratom gospodarsko gravitirale proti Gradcu in da še vedno nimajo nadomestila za izgubljena tržišča. Razen tega v kulturnem pogledu vpliv Ljubljane ne sega mnogo v Slovenske gorice; Ljubljana hoče še vedno b - aj is r t) r \ . i 1; Al j A i t a jci l Na snočnjem občnem zboru je bil izvoljen odbor, ki mu zopet predseduje dr. V. Murko. Prva "^^predsednica je ga. K. Maj-cnova, II. podpredsednik ravnatelj R. Ogrin, I. tajnik Hrvoj Mareter in II. tajnik dr. V. Grossmann. na 12 din. Beluše se najbrž ne bodo več znatno pocenile. Zdaj so povprečno po 16 din. Stročji fižol se zadnje čase ni več pocenil, Se vedno je po 16 din. Tudi paradižnike prodajajo po nespremenjenih cenah, po 23 din kg. Danes je bilo na trgu tudi nekaj morskih rib, ki so bile poceni kakor prejšnji teden, in sicer skuše in sardele po 14 din in sar-delice po 12 din kg-. Včeraj je bil ribji trg dobro založen z lepimi morskimi ribami, a ob koncu meseca gospodinje ne posegajo mnogo po ribah, čeprav niso dražje od mesa. Malo zanimanja je tudi za perutnino, ki je v resnici zelo draga, zlasti živa. Zaklano perutnino prodajajo po nespremenjenih cenah že več mesecev. Cele kokoši so po 22 din kg, sekane po 24 din, najdražji so pa piščanci za cvrtje, in sicer po 36 din. Krompirja na debelo je čedalje manj naprodaj, kar se seveda pozna pri cenah. Danes ga je bilo okrog- 10 vozov in prodajali so ga po 1.5 din kg. Povpraševanja je bilo malo. Nastop ljutomerske glasbene šole Ljutomer, 27. maja Glasbena šola v Ljutomeru, ki je praznovala lani loletnioo svojega obstoja, je stopila pred nas na praznik s svojo X. produkcijo v dvorani Sokolskoga doma. Krasno vre. me ter istočasni sokolski nastop pri Sv. Juriju ob Sčavnici nista odtegnila stalnih obiskovalcev te produkcije ter so tali skoraj vsi sedeži zasedeni po ljubiteljih glasbe, mladine in te važne kulturne ustanove. Pester Prošnji m plesom«, >Kaj pa delajo ptičkih. >Trawiički so že zelenk, Petrovim kolom < m >Jngoslavrjo«. Dokaj številni zbor le pod taktirko gdč. Škofove odpel vee pesmi e primerno krteripretaoijo ter jih p&diraSat lepo v muz&kalneim in tehničnem pogledu. Z zaoosom )e bate odpeta >Jusroslavija« ob spremi javi orkestra. Naši mali pevci so tokrat pokarali lep uspeh svojega truda. Sledil je nastop harmonikarjev. Gojenci so nastopali posamezno in v zboru ter nam zaigrali pod vodstvom g. Bra-tuše nekaj prav lepih komadov. Tudi tn so uspe, hi vidni, učenci pa prehajajo v muzikalno uglajenost ter lepo dSnaroSSno prednažanje. Z >Odbojem< in >Mladima vojaka«, ki jm je zaigral rjomnožeo mladinski orkester e sfl-mm zanosom, je bila produkcija končana. Občinstvo je ob voatri točki sporeda navdušeno ploskalo. Poleg navođen* 1o8k psugiatnA je v prvem polčasu spregovoril predsednik Glasbenega dro&tva sraki šolski nadaomlk g. ¥an Sartai, fci je fmtefei ne vzgoje in glasbene 5ole, o« mladina razvedri v prostem času. Darje je posvetil nekaj besed spominu skladatelja V. Parme, cicear SOletnico rojstva obhajamo letos. Nadaljnje njegove besede so bile namenjene neumornemu glasbenemu delavcu, duši vsega glasbeno propagandnega dela v Ljutomeru m v Glasbenem društvu g.' Franu Za. cherlu. ki ie obhajal pred kratkim TOlefcnd-co rojstva. Tople besede so našle globok odmev v občinstvu ki je jubilantu vzklikalo in ploskalo. — ko Iz Celja —c Proslava Materinskega dne, ki jo bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica. 66 bo pričela drevi ob osmih v Mestnem gledališču. —c O svojih vtisih na svetovni frizerski razstavi v Parim bo predaval gledališki frizer g. Riko GrobemSk v nedeljo 29. t m. ob 10. dopoldne v Obrtnem domu v Celju- —C Javen telovadni nastop vseh oddelkov (tri. realne gononazije in meščanskih šol v Celju se bo pričel v nedeljo ob 10. na Glaziii. Nastopilo bo nad 1000 mladih telovadcev m telovadk. Sodelovala bo vojaška godba iz Maribora. —c Brezplačno zdravljenje vojnih invalidov. Vojna invalidi imajo pod obloženimi pogoji tudi letos pravico do brezplačnega zdrav ljenja v zdraviliščih. Podrobna pogoji bo razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradnih deskah mestnega poglavarstva v CeUe. —e Umrla je v četrtek v "Sovi vasi pri Celju v starosti 73 let zasetauca Elizabeta Moginova. —c Nesreča s lovsk* paško. V -Javorja pri Slivnici je ravnal 181etn* posestnikov sm Frane Tanjšek v četrtek tako neprevidno z lovsko puško, da se je puška sprožila. Naboj ie zadel Tajnška v levo ramo. Tajn-§efe se zdravi v celjski bolnica. —e Najdba dveh akradenfli koles. Dne 7. t m. ie neznan storilec ukradel vrtnarju Alojzu Zelenka na Glavnem trgu v Celja metko kote. Orofafci v Lo* pri 2vbn so pa *■ Tujskoprometni tečaj v Kranjski gori Ljubljana, 28. maja Zavedajoč se velike važnosti tujskega prometa v našem gospodarskem, kulturnem in socialnem življenju, je Tujsko prometno društvo v Kranjski gori na pobudo in s sodelovanjem Zveze za tujski promet v Ljubljani prevzelo organizacijo enodnevnega tujsko prometnega tečaja za vso Gornjo Savsko dolino, ki ga priredi banska uprava dravske banovine. Namen tečaja v Kranjski gori je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami tujskega prometa in da se pouče o možnostih in akcijah za pospeševanje in razmah istega. Tujski promet je našim krajem prinesel že toliko gospodarskih koristi, da je dolžnost vseh tuj-s ko prometnih interesentov v najširšem srni slu t. j. lastnikov in nastavijencev gostinskih obratov, učitaljstva, občinskih delovodij, trgovcev, obrtnikov in posebno mladine izrabiti to ugodno priliko in poučiti se o vsem, kar se tiče tujskega prometa. Tujsko prometni tečaj v Kranjski gori se bo vršil v ponedeljek 30. maja v dvorani hotela »Slavec« in bo obsegal poleg predavanj tudi predvajanja kulturnih filmov in skioptičnih slik v dvorani »Ljudskega doma«. Predavanja se bodo vršila od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30 ter bodo razpravljala o pomenu in potrebi tujskega prometa, tujsko prometni propagandi, higijeni v tujskoprometni krajin, olepševanju letovišč in sploh turističnih krajev, postrežbi gosta v teoriji in praksi ter naposled o pobijanju jetike v tujsko prometnih krajih. Ker bo tečaj za vso Gornjo Savsko dolino zelo važen pričakujemo, da se ga bodo udeležili vsi interesenti in tako s skupnimi močmi poizkušali naš tujski promet dvigniti na stopnjo, ki bi na njej moral biti in na kakršni je v inozemstvu že dolga leta. Tujskonrotnetno društvo v Kranjski gori, ki je najmarljlvejše med vsemi sorodnimi našimi društvi, zasluži za svoje delo javno pohvalo, pa tudi podporo oblasti in največje razumevanje domačinov. Ropar oskrunil deklico Maribor. 28. maja Fo^estraica Elizabeta Pratnekar in njena lSlefena hčerka Pavla sta v nofi na Četrtek preživeli amrtni strah. Okoli pomoči sta dva maskirana roparja vdrla skozi okno v spalnico in napadli a speči ženski. Svojima žrtvama sta zvezala rake na hrt tu. nakar sta z naperjenim samokresom v roki zahtevala denar. Prestrašena žena je izročila roparjema svoje zataje prihranke v zneska 80.75 din. 2e ste ženski mrtUi da sta reSeari, ko je en ropar napadel 131 etno deklino in jo oekru niL Tedaj se je pred hišo s piščalko lava tretji ropar, ki je bil ne etra* in oba ropar-ja sta planila skozi ofcno v nož. TOČNOST Utopljenec: Na pomoč! »rž mi vrzite rešilni pas! Krojač na bregu: Takoj, samo povejte, koliko je vaša mera v paau. Lepa stanovska svečanost naših gostilničarjev Odlikovanje —mlh zaslužnih Stanov uprave Združenja gostilniških podjetij za ljubljansko okolico I Ljubljana, 28. maja. V sredo 25. t m. je bila slavnostna seja Združenja gostilniških podjetij za ljubljansko okolico v Ljubljani, v prijazni gostoljubni nisi pri g. Kuharju Gustelnu, gostilničarju v Zg. Kašlju št. 15. Na tej seji so bili odlikovani odlični člani uprave združenja, ki se udejstvujejo že nad desetletja in tudi mnogo več kot funkcijonarji v upravi združenja. Odlikovala jih je in jim poklonila diplome Zveza združenj gostilniških obrti za dravsko banovino v Ljubljani v znak priznanja za zasluge, pridobljene z vestnim ter plodonosnim delovanjem v stanovski organizaciji v korist gostinstva dravske banovine. Predsednik Zveze združenj gostiln, obrti za dravsko banovino g. Ciril Majcen je može odlikovance pozdravil v toplih besedah, orisal in povdaril zasluge vsakega posameznika, ki si jih je pridobil v tej dolgoletni dobi v svoji stanovski organizaciji. Naglasa! je, da je težko našteti vsa ona mesta, ki jih zavzemajo in vodijo odliko-vanci z mladeniško čilostjo in vse one funkcije, ki jih opravljajo v raznih gospodarskih krogih, humanitarnih društvih, občinskih upravah itd., poleg funkcije v svoji strokovni organizaciji. Naj bodo te diplome priča za vse delo in trud, za vse moči, ki so jih izrabili in vložili v delo za organizacijo. Med našimi odlikovanci vidimo najbolj markantne može, ki so se vedno zbirali v krogu svojih tovarišev, jim dajali iz svojih lastnih izkustev modre nasvete, jih bodrili k delu leto za letom in stremeli za tem, kako izboljšati položaj gostinske stroke in splošne gospodarske koristi. Iz Ljubljane ravno obiskuje mnogo meščanov nedeljske in izletniške znane gostilne, ki nosijo sloves dobre domače in solidne postrežbe že 100 let ali še več in te vodijo naši odlikovanci. So pa tudi drugi tovariši gostilničarji iz ljubljanske okolice, ki pa niso danes odlikovani, a jim gre tudi vse priznanje in pohvala. Govornik je dejal, da ni mogoče poplačati nehvaležnega dela in grenkih izkušenj ne- Iz Ljutomera — Sokolska tombola. V nedeljo popoldne se je vršila v Ljutomeru velika sokolska tombola, ki je privabila ogromno množico ljudi. 1. tombolo v vrednosti 2500 din je dobil Kosi Anton, delavec iz Logarov-cev, 2. tombolo v vrednosti 800 din Ozmec Marija, delavka iz Ivanjkovcev, 3. tombolo — kolo, Cvetko Julka, pos. hči iz Lipe, 4. tombolo — moško obleko Hojnik Ivan, delavec. Sv. Tomaž, 5. tombolo — plemensko tele Štampar Amalija, pos. hči, Vi tanj, 6. tombolo — 25 m platna — Belak Andrej, delavec iz Hrašenskega vrha, 7. tombolo — svileno obleko, Novak Matija, delavec iz Precetincev pri Sv. Tomažu. Ostali dve tomboli sta dobila tudi dva zelo potrebna. Vse glavne dobitke so dobili potrebni, ki so bili od samega veselja vsi iz sebe. Ta tombola je presegala pa številu dobitkov in po obisku vse dosedanje. — Nov grob. V Križevcih je umrl g. Anton Vrabl, bivši trgovec in posestnik. Pokojni je bil dober Človek in marljiv gospodar ter znan kot poštenjak. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo gasilcev, prijateljev in znancev. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! — Prireditve. Jutri ob 7.30 priredi sokolska četa pri Mali Nedelji čebelarsko predavanje, ob 11. uri ima meščanska šola na sokolskem letnem telovadišču v Ljutomeru svoj javni pevski in telovadni nastop, ob 15. uri pa ima podmladek JS na narodni šoli v Verze j u telovadno akademijo v dvorani g. Hedžeta. — Voda upada. Močno narasla Mura je začela upadati ter se vračati v svojo strugo. Po polju zapušča mnogo blata in peska. Uničeni so vsi travniki, kjer je tekla voda in vsi posevki. Ko bo vsa voda v strugi, bo treba takoj oceniti škodo ter ljudstvu pomagati s semenskim krompirjem in koruzo. Skoda bo segala v milijone. Iz Kranja — Smrtna žetev v Kranju že dolgo ni bila tako bogata, kakor ta teden. V nedeljo zjutraj je nenadoma umrl 54-letni policijski stražnik Kete Matevž, ki je par ur pred smrtjo še bil v službi in se je vrnil okrog 3. zjutraj domov. Zadela ga je kap. Pokojni Kete je bil po rodu primorski Slovenec in se je že pred vojno posvetil policijski službi. Ob razpadu Avstrije je prišel v Jugoslavijo in se takoj javil našim oblastem. Več let je vršil policijsko službo v Prekmurju. Po upokojitvi je prišel v Kranj in postal mestni stražnik, katero službo je opravljal 13 let. Bil je vedno vedrega in veselega, šaljivega značaja ter prizanesljiv raznim grešnikom, s katerimi je imel opravka. V žalosti zapušča ženo. V ponedeljek je v Jenkovi ulici umrl v precejšnji starosti branjevec Rezek Franc, ki je dolgo vrsto let imel stojnico ob Su-mijevi hiši. Prodajal je sadje, kruh in razne sladkarije. Rod domačih branjevcev v Kranju izumira. Rezka so pokopali v torek. V sredo popoldne pa so pokopali Josipa Weinbergerja iz Puharjeve ulice, davčnega asistenta v pokoju, ki je umrl v starosti 73 let v pondeljek popoldne. Pokojni Weinberger je bil znan kot šaljivec in pevec, udejstvoval se je marljivo pri »Sokolskem društvu«, naprednih organizacijah, gasilcih in lovcih. Njegov pogreb je izpričal njegovo priljubljenost. Poleg velikega števila občinstva in njegovih tovarišev, ga je spremila na poslednji poti deputacija gasilcev in lovcev ter četa Sokolov z obema zastavama. Pevci so mu pred hišo in na pokopališču zapeli Žale— stinko. Naj vsi trije pokojniki mirno počivajo, njihovim rodbinam naše iskreno sožalje. — Proslava Beneševega rojstnega dne. V soboto 28. t m. praznuje prezident bratske češkoslovaške republike g. dr. Edvard Beneš svoj 54. rojstni dan. Da v teh dneh težke preizkušnje bratskega slovanskega naroda še bolj v Živo in trdno izpričano ve-vezi in našo solidarnost z češkoslovaško republiko, vabimo vse občinstvo brez razlike pripadnosti na svečano matinejo, ki se vrsi jutri v nedeljo 20. maja ob 11. uri dopoldne v telovadnici Narodnega doma. Matinejo prirede društva: »Češka beseda«, »JC liga« in »Sokolsko društvo«. Ta hvaležnosti, ki so jih morali okusiti, katere so pa junaško prebrodili in bili vedno viden vzor stanovske vzajemnosti. Iskreno je Čestital v imenu celokupne organizacije dravske banovine odlikovan-cem za nesebično delovanje v stanovski organizaciji, ki je ena izmed največjih v dravski banovini in želi, da ostanejo še dolga leta kakor doslej vidni borci za vzor. vzgled in napredek naši mlajši generaciji. Nato je razdelil s posebnim nagovorom na vsakega člana odlikovanca 8 gostilničarjem Članom uprave diplome in sicer: Sušteršiču Francu, gostilničarju iz Zapuž, gostilna »Slepi Janez«, ki se udejstvuje kot član uprave že od začetka ustanovitve t. j. leta 1909 v upravi in kot dolgoletni bivši predsednik tega združenja; Rusu Ivanu, gostilničarju iz Grosuplja kot članu uprave od ustanovitve združenja in dolgoletnemu podpredsedniku združenja; Gradu Ivanu, gostilničarju, vinskemu trgovcu iz Beri-čevega; Kuharju Avgustu, gostilničarju v Zg. Kašlju št. 15; Mrharju Jožetu, gostilničarju iz Poljan št. 15, St. Vid; Medvedu Miroslavu, gostilničarju iz Dolskega 24; Ogrinu Ivanu, gostilničarju in znanemu vinskemu trgovcu z Laverce št. 8 in Ramovšu Ivanu, gostilničarju iz Stožic št. 51. Po razdelitvi diplom se je iskreno zahvalil g. Sušteršič Franc za pozdrave in prekrasen nagovor, ki ga je imel na odlikovance predsednik Zveze Ciril Majcen Prisrčno zahvalo je izrekel v imenu odli-k ovan cev in omenjal zgodovino ob ustanovitvi te stanovske organizacije, ko je še kot pionir leta 1909 pričel delati in zbirati iz nič žilave in marljive tovariše, da je prišlo končno do ustanovitve združenja gostilničarjev za ljubljansko okolico, ki se razvija čedalje bolj in katerega se oklepajo člani ob vseh perečih vprašanjih tn težavah. Po lepi stanovski slavnosti se je razvila v prijaznem domu našega vrlega Gustelna prijetna domača zabava, katere so se udeležili tudi zastopniki ljubljanskega združenja in bližnji stanovski tovariši gostilničarji slavljencev združenja. je namenjena v počastitev rojstnega dne prežidenta dr. Beneša in potrditev obljube: Zvestoba za zvestobo! Obenem pa naj bo prisrčna in odločna manifestacija za skupne slovanske ideale. — Promenad ni koncert. Turistični odbor priredi v nedeljo 29. t m ob 11. uri dopoldne promenadrri koncert v parku pred Narodnim domom. Igrala bo godba »Kranjskega glasbenega društva«. K O L E D A K DANES: Sobota, 28. maja katoličani: Avguštin, Viljem JUTRI: Nedelja, 29. maja katoličani: Marija Magdalena, Dana DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Osma žena modrobradca KINO SLOGA: Ciganska kri KINO UNION: Čarobna igra KINO MOSTE: >Tarzan zmagovalec« in »Zavržena žena« KINO ŠIŠKA: Paglavce k (danes samo v slučaju slabega vremena) SOKOL LJUBLJANA-ŠI6KA javna telovadba ob 21. na letnem telovadišču JC LIGA Beneševa proslava ob 18. v frančiškanski dvorani PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED JUGOSLOVENSKO PROFESORSKO DRU ŠTVO občni zbor ob 10. v dvorani Trgovskega doma SOKOL I. JAVNA TELOVADBA OB 1«. NA TABORU SLAVNOSTNA OTVORITEV TREZNO-STNEGA TEDNA ob 10. v Akademskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta V rabi naše ljube slovenščine vladajo takšne razmere, da ima človek vedno dovolj prilike spotikati se nad jezikovnimi neokusnostmi Ze ta stavek m v duhu »sodobne* slovenščine; ljudje, ki nimajo toliko spoštovanja do lepe slovenščine kakor do svojih čevljev, bi pisali tako: V slovenskem jeziku vladajo take prilike tekom zadnjega časa. kateri je jako prikladen za s p od t i k a n j e danes, da se napram njim zastonj bori. £>a, takšne razmere so zavladale; naše razmere, ki so prav za pra\' ena sama velika neprilika, so zamenjane s »prilikami«. Lepa slovenščina je pokopana in pogreba to se udeležili pogrebe i. Prejšn je čase. ko še slovenščina ni bila tako bogata, so biti pogrebci samo nameščenci pogrebnega zavoda ali ljudje, ki so nosili bodisi mrliča, vence ali križ. Tedaj sodobnost še ni bila danes, ampak dandanes, tedaj *o še nekateri pisati trenutek namestu hip (der H teb — mah; auf einen llieb — na en mah). Tedaj so bili pisci še v drugačnem odnosu do književne slovenščine, medtem ko »imajo danes o d n o š a j e napram Prejšnje čase so nam pisatelji nuditi vzor lepega književnega jezika, dandanes pa nekateri pisatelji samoza\*e*tno ustvarjajo samonikel slog — t spakedran-kami; goje nekatere besede s takšno ljubezni fo, kakor da pišejo samo zaradi njih. Nekdaj so očitali več ali manj upravičeno časnikom, da mrcvari jo slovenščino, d and.t nes je pa zaslužno kulturno delo pisati kni*ge, pesmi in razprave v »sodobni slovenščini* Ne zamerite torej časopis/u, da zdaj po gosto caplja za revijami in da včasih rabi lepo slovensko besedo namestu nove pisa-rije. ★ O včerajšnji počastitvi agentov provoka-terjev se širijo neutemeljene govorice in ugibanja. Zato ugotavljamo: Počastitev se ni nanašala na kotiček »Kaj pravite* v »Slovencu* z dne 21. maja št. 2/6. in 26. ■ Jftefstni dan previ deti ta ct#% (Benesa Ljubljana, 28. maja Pred 5-i leti na današnji dan se je rodil Edvard B e n e š, mož. ki od n jegwe energije in državljanske modrosti v veliki meri za\*isi ne le usoda Če5koslo\'aške. tem-\>eč tudi Evrope, kar se je izkazalo zlasti v teh dneh. Seštetokraf so bile že citirane Masarv-kr>\*e besede, da bi brez BeneŠa ne bilo češkoslovaške države — pač zaradi tega. ker so globoko resnične in ker je v njih izražena najbolje karakteristika osebnosti enega največjih drža\~niko\> naše dobe. Dr. Ed\*ard Beneš izhaja iz vasi. rodil se je v kmečki hiši (v Kožlarrvh L 18S4), kakor mnogi veliki češki možje. Čehi so ponosni na s\>oje velike može. ki so izšli iz tgsnih razmer. Masarvk sam ni nikdar skriva!, da je bil sin revnega kočijaža in tudi Beneš je ponosen na svoje poreklo. Prav v tem je treba iskati osnovo češkega demokratičnega in socialnega čuta, na kar je opozoril tudi čsl. konzul inž. Minovsky v £v*o/em znanem predavanju. Dr. Beneš je študiral najprej v Pragi in takoj po študiju na praški univerzi je nadaljeval študij v Parizu na šoli političnih ved. nakar er-zi o sociologiji. Nek aferi pri nas ne vedo. da je prezident dr. Benei tu Ji sociolog — kar bi prav za prav moral biti sleherni državnik — ter da je stopil v politično življenje od univerzitetnega katedru. (Je hočemo presojati prezident a dr. He-neša kot politika. Je treba reči samo. Ja je na politiko gledal vedno le kot na praktično sociologijo. V politično življenje je stopal s pravo politično izobrazbo in kot politik je tudi polagal temelje politični izobrazbi med »\'ojim narodom. Ni brez globljega vzroka, da so Čehi mnogo bolj politično zreli kakor n. pr. mi in da so med njimi skoraj vsi \'odilni politiki znameniti publicisti. Dober politik mora pri njih napraviti tudi izkušnjo kot novinar. Dr. E. Beneš se je izkazal tudi dobrega novinarja in prevajal je iz francoščine leposlovne spise. Med vojno je sodeloval v uredništvu Ma-sarvkovega »Časa«, Mladi dr. Beneš se je tedaj, ob izbruhu vojne. pra\~ dobro za-wc/a/ usodnosti svetovnih dogodkov za češki in slovaški narod in zapisal je: »Ako poseže kdo po duši ali telesu našega narodu — se moramo bojevati!« Beneš Je bil pripravljen na boj že v začetku l. 1915. Masarvk je zapisal v knjigi »Svetovna re\~olucija«: Spominjam se prizora, ko sva prišla k Eliščinemu mostu: ustavil sem se, oprl ob leseno ograjo ter se zagledal na Prago — misli o naši bodočnosti so se mi prerivale v glavi. Libušinu prero-čanst\x> . . . toda brez denarja ni začetka akcije! Dr. Beneš je precenil svoje premoženje in takoj obljubil nekaj tisoč kron. Ime! je toliko, da je lahko takoj na svoj račun začel delati za mejami...« Dr. Beneš je najprej odpotoval v Švico, nato se je pa preselil v Pariz, kjer je bito središče njegovega delovanja. V listih »La Nation tcheque« in »Journal des Debat s« so izhajali njegovi članki pod psevdonimom E. Belsky. Dr. Beneš je pomagal ustvarjati češkoslovaško državo, a ko je bila ustvarjena, ji je tudi znal pridobiti ugled kot njen prvi zunanji minister in kot eden najznamenitejših delavce\' ženevske institucije. Masa-ryk je dobro vedel, koga je priporočil za svojega naslednika. Te dni. ko ves svet govori o češkoslovaški državi in ko vse demokratične države občudujejo odločnost, mirnost ter hladnoknmost Čehoslo\'akox\ lahko tudi pogosto čitamo ime prezidenta Češkoslovaške, ime. ki je dobilo poseben prizvok in ki budi hkrati občudovanje do j velikega državnika ter zaupanje v lepšo bo-i dočnost. Naj bi ga usoda ohranila na čelu i češkoslovaške države še dolgo vrsto let! Slovenski javnosti I^jubljana, 27. maja Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težavna in je zahtevala mnogo žrte\\ Toda bolj kot kdaikoli prej bi se moralo danes slo\*cnsko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem. Bolj kot kdajkoli hi ve morali S!o\'enci danes zavedati, da nem je kot malemu visoko kulturnemu ju-gostovenskemu narodu zagotovljena bodoč-nost samo v tem slučaju, če bomo znali varovati to. kar smo si priborili in če bo-mf 7n,+'i vzgojiti in pripraviti svoj rod tako, da bo krcpkr> in neomajno stal na braniku svoje k i/lture. Premnogi znaki kažejo, kako se pojavi ju med slovenskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so prodrli ponekod že do korenin, terjajo, da se jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe social-ne razmere: so še drugi \ zroki. ki ogrožajo našr moralno m fizično zdran-je. našo moč in nanredek. I \>dno bolj prihajamo do za-1 -..> da j c bodočnost naroda najtesnejše povezi na z njegovo moralno krepko-st jo. In kje so vzroki, da se ruši ta krepkost? A ! k o h o l i z e m, ki ga nikakor ne smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo. ki mu je sam kot tak po-siednt ali neposredni spremljevalec, je pri-zadejal mnogo :':nt}c r našem narodnem gospo farstvu. mm go je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gor j.i. Kjer m treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, tam je omahljivost, kjer ni volje m moči. tam je obup Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo destruktivne sile alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati se proti njemu in njegovim zlim posledicam Premalo se zavedamo. da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem Avtobusna zveza Ljubljane — Sušak Ljubljana, 28. maja. Ljubljana Je na z>&Se morje ti i no nero-c*rio povezana. Na j bližja železniška. z\*>za preko Karlovca trnja celo noč. od sedme zvečer do sedme ?;;utnij. Zato je dvakratna avtobusna zveza prava blagodat za potujoče občinstvo m za podjetje. Treba bo in to tak3j spremeniti vozni red Kako, se najlažje izve pri potujočem občinstvu. Zju traj naj gre iz Ljubljane <>b tri četrt na šest, naj ?kraj£a postanke za četrt ure in tako dospe na Sušak ob 11. uri dopoldne. Seveda po najkrajši progi. Pet ur je že tako dovolj v avtomobilu, čemu iskati daljše in slabše ceste. Ta dohod ima potem vse zveze z ladjami, ki odhajajo od eni in ob dveh v Kraljevič, Crikvenico. Selca. No\'i Baši:", na Rab in Krk. Iz Sušaka v Ljubljano pa bi moral odhajati prvi že ob 8.15 ko pridejo vse ladje iz cele obale na Sušak in bi prišel y Ljubljano malo po eni uri. Drugi pa naj odhaja iz Ljubljane popoldne, ko poneha v poletnih mesecih vročina. Seveda oba po najkrajši progi če se promet preko Žužemberka in Starega loga izplača, pa naj potnike pobira poseben voz in naj jih privaža v Ko- gospodarske. socialne, kulturne in prosvetne politike in da bi ga kot takega bilo treba reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva \\seh Slovenceif in zato mora napram njemu zavzeti stališče ves narod. Da se vzbudi za to vprašanje prepotreb-no zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija treznostni teden. Uverjeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost. Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod! Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da si opomorejo! Starši, vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci. Pristopajte v treznostne organizacije in jih podpirajte duhovno in stvarno! Častno predsedsivo: Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine Dr. Gregorij Rozman. škof ljubljanski Dr. Golija Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani Dr. Ravnihar Vladimir podpredsednik mestne občine ljubljanske Dr. Ju\'an Alojzij, predsednik mestne občine mariborske A lojzij Mihelčtč. predsednik mestne občine celjske. Pripravljalni odbor lige proti alkoholizmu; Zveza kulturnih društev; Prosvetna zveza; Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino; Slomško\'a družba; Gasilska zajednica za dravsko banovino; Dravska skavtska župa; Osrednji odbor društva Branibor: Delavska zbornica; Zbornica za trgovino^ obrt in industrijo; Dravski banovinski odbor društ\*a Rdečega križa: Jugoslovenska ženska z\'eza. sekcija za dravsko banovino; Jugoskn^enska Unija za zaščito dece: Rafaelova družba. če v je na glavno progo. Direktnih potnikov pa ne mučite s oelo uro daljšo vožnjo. To je v interesu potnikov in podjetja! Otrok brez sledu izginil Poijcan«». "2,7. m a.j a Prvo lepo majsko nedeljo na dan er. Zofije, ko sicer rado dežuje, te bilo na Boču polno izletnikov. To priliko so porabili do-inaoi otroci s tem, da so številnim postom prodajali Sniarniee. kri jih je ta oas Boč v svojilh skritih kotičkih ves poln. Med izletniki se ie sukala tudi triletna Micka Jaa&ič in ponujala šmarmec. Ko pa je odšla ali (lomov ali morda se nabirat šmamice. je ni bilo več iz gozda. Nihče ofcroka potem, niti ta dan. niti druffi dan in tudi pozneje ni več videl.. . Ubotjo dete je moralo za4ti daleč v poed. iz katerega ni več našlo izhoda. Starši so prvotno mislili, da je ubogi otrok morda zašel k sosedovim. Ko s% pa le ni bilo od nikoder, so poklicali na pomoč orožniBtvo, ki ie uvedlo poizvedbe, če ni morda otrok zašel kam v dolino. V nedeljo bo preteklo že 14 dni, odkar o otročičku ni sledu. Zato domnevajo, da se je v nepreglednem in gostem gozdu izgubil iti tam od gronc in lakote umrl. Skrb za otroke v Zagorju Zagorje, 27. maja Oni dan je Društvo za varstvo otrok polagalo c-braćun svojega dela v lan skem letu? Občni zbor je bil slabo obi. skar!, od 45 društvenih članov jih je bilo navzočih le 12 s tajnikom Unije za zaScito dece g. Vojkom Jagodičem vred. Take razmeie vladajo že več let in zato ni čuda, da visi vse delo le na ramenih peeOi. ce ljudi, drugI pa stoje ob strani. Dolžnost vsakogar, zlasti pa članstva je. dat sodeluje z društvom in mu pomaga pri nj?govi plemeniti nalogi za lajšanje gorja bednim. Iz poročil predsjednika učitelja Kolenoa, tajnika učitelja K lun a in blagajnika Šo. bra je razvidno, da je bilo tudi delo društva zelo požrtvovalno. 107 otrok je prejelo obleko in obutev, društvo je pa poslalo na Pohorje tudi 40 slabotnih in siromašnih otrok. Izdatki za obdarovanje so znašali 16.000 din. od tega je prispevala TPD 5000. ministrstvo za socialno politiko 4000. zagonska občina 40O0. banska uprava 2000. dsrus-a rudarska skupina 530, TPD in RK po 500. Poleg tega je društvo nabralo se z raznimi nabiralni-rrci afccijami 1762 din. članarina pa je dala 791 din dohodkov. Tudi letos je bila vložena prošnja na bansko upravo, da bi omogočila letovanje najbolj potrebnim otrokom na Pohorju. V decjem tednu je bilo več predavanj o vzgoji in zdravju. Iz blagajniškega poročila sledi, da so dohodki v primeri s prejšnjimi leti močno padli. Zastopnik občine in podpredsednik društva g. Viktor F1L sek je povedal, da so letos kljub večji zaposlitvi delavstva sociame dajatve znatno narasle in da bo fond kmahi iačrpan, občina pa bo v bodoče društvo še bolj podpirala, ker izvršuje važne socialne naloge. Pri volitvah so bih izvoljeni Lojae Koleno. Franc Khm in Franc šober. Nato je spregovoril g. Jagodic o splošnem polo. za ju socialno zaščitnega pokreta pri nas in se dotaknil tudi vprašanja akcije za zgradbo zaščitnega doma v Zagorju. Društvo naj zbere potrebno gradivo, da dokaže stvarno potrebo zgraditve zaščitnega doma. Obljubil je v imenu Unije vso svojo pomoč. Poživi] eno delo motociklistov Kranj, 27. maja Nedavno Je bflo v Kranja v hotehi ^Stara posta« aatrariivo zborovanje gorenjskih motociklistov, katerega namen je bil združiti in smotrno organizirati vse gorenjske rnotocikhste. Ze od leta 1932. deluje v Kranju sekcija >Motokluba Imnje« v Ljubljani, v kateri so organizirani vsi kranjski motociklisti. Ta sekcija je imela lepe načrte in si je hotela na Laborah zgraditi dirkališče. Članstva pa je bilo premalo, zaradi previsokih taks, predragega bencina in drugih ovir jih je mnogo tudi pustilo motor in zaradi tega načrta ni bilo mogoče uresničiti. Sekcija je tudi zadnja leta bolj životarila nego živela. Zdaj so se pa razmere nekoliko zbol j šale. Motorji so se pocenili, cenejši je tudi bencin, število motociklistov stalno narašča, saj jih je samo pri sreskem načelstvu v Kranju registriranih 137. Zato je sekcija sklicala sestanek, na katerega je prišlo okrog 50 motociklistov. iz Ljubljane pa delegati MK Ilirije s starostnim predsednikom Jakobom Gorjancem na čelu. Sestanek se je spremenil v pravo manifesta cij-sko zborovanje in vse kaže, da bo delo v sekciji s podvojeno močjo oživelo. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se slovenski motocik listi udeleže binkoštnega izleta v Italijo in rallye-vožnje rta X. vsesokoiski zlet v Prago, kamor poneso tudi venec na grob prezidenta Masarvka. Spotoma bodo obiskan* tudi druga mesta. MK Ilirija bo proslavila 25-letnico obstoja z ljubeljsko tekmo, a na magistratu v Ljubljani bo slavnostni občni zbor kluba. Tajnik MK Ilirije g. Poiak je nato še razpravljal o programu kluba in kranjskih motociklistov, nato jih je pa pozdravil gospod Gor-janc, ki se je zahvalil za veliko udeležbo. Podčrtal je važnost ljubeljskih dirk, ki jih je treba organizirati tako, da bodo dobile evropski sloves. Letos bodo dirke dva dni. Pri volitvah je kranjska sekcija izvolila naslednji odbor: Predsednik Vicman. podpredsednik Zupan, tajnik Kobi, blagajnik Smole, odborniki: Kušar, Potek, Sumk, Prešeren, Bizjak, Cretnik, Pogačnik, Re-kar. Krsitan in Nadižar. Vodja motosekci-je Kristan, športna komisija: Lapa j ne, Bar, za preglednika računov Sink in Holz-hacker. »Železne zaloge« pšenice Zadnje čase, ko j« pri nam tako nenadno in izredno podražila pšenica in ko je oena zopet začela padati, se ljudje zelo zanimajo, ah" bo kruh odslej vedno tako dralezne zaSoge pesnice. Iz teca bi tudi lahko sklepali, da se nxm še obetajo izredno hudi časi. Posebno veliko pozornost je zt.. da se je Anglija pre-skrbeAa z velikimi zalogami pženfce. Preskrba velikih držav s nženifto za kri-ticne čase seveda povečuje povpraševanje, kar vpriva na cene. Kljub temu gospodarski strokovnjaki trde, da se zaradi žolecnrh rezerv eene ne hi smele dvignibi. ker vseeno niso tako vefcke. da bi bil porabljen ves prebitek pridelka. Ni znano, kolikšne so prav za prav angleške zaflOR« pšenice, cenijo jih pa na 300.000 vagonov, kar znaaa približno tretjino letnega uvoza. S pšenico h> se preskrbovali skrivaj, da bi špekulanti tega ne izrabiti ter da bi cena ne poskočila. Značilno ie. da se pšenica ni podražila zaradi povečan etra uvoza. Uvoz p&eoies v Anglijo je bil 7. maja v splošnem enako visok kakor kini, nakar se ie pa začel znatno dvigati. Vendar povečanj uvoz ni v zadetku vzbujal posebne pokornosti, ker že ni bil toliko večji, da bi se država lahko preskrbela z večjimi zatopami pšenice. Nekateri mislijo, da Anglija še vedno caka na ugodno priliko, ko bodo cene nižje ter da bo že pokupila večje zaloge. Za preskrbo s pšenico so se odSooue tudi Belgija, Nizozemska in Švica. Uvoz v te države je že začel nara- ij ti napornem hišnem delu poživite kozo n pravilno nego! Medicine! dobe anatomsko predavalnico Toda za njeno dograditev in opremo je treba še okrog 100.000 din Ljubljana. 28. maja. Ljubljanska medicinska fakulteta je nepopolna. Vseh 20 let, odkar imamo univerzo v Ljubljani, medicinska fakulteta životari brez anatomske predavalnice. Ze to bi bilo dovolj, da drugih nedostatkov niti ne naštevamo; že zaradi tega je utrpelo nase znanstveno delo škodo, ki jo bomo težko popravili. Občutno trpi ves študij in biti medicinec v Ljubljani pomeni biti pripravljen na posebne žrtve, ki jih študij medicine ne zahteva v nobenem drugem univerzitetnem mestu na svetu. Zakon o univerzah določa za Ljubljano 5 fakultet ter da bo imela medicinska fakulteta v Ljubljani začasno samo štiri semestre. (§ 51.: »Medicinski fakultet u Ljubljani imaće zasad četiri semestra.«) Zakonodajalec je mislil na postopno izpopolnitev medicinskih fakultet, ko je določil začasno za ljubljansko medicinsko fakulteto samo štiri semestre. Zato so tudi delegati medicinskih fakultet Beograda. Ljubljane in Zagreba sklenili na svojih sestankih, da je treba v pravičnem razmerju izpopolniti najprej beograjsko in zagrebško medicinsko fakulteto, potem pa Ljubljansko. Ta sklep je upošteval tudi zakonodajalec, ki je naglasil začasno nepopolnost ljubljanske medicinske fakultete ter uvrstil § 51 zakona o univerzah med prehodna določila. Beograjska in zagrebška medic, fakulteta sta izpopolnjeni, zato je naša zahteva po izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete še tem bolj upra vičena. Slovenija se razvija po vojni iz pretežno kmečke pokrajine v industrijsko kar dokazuje že to. da je 1. 1918 imel OUZD okrog 30.000 zavarovancev, med tem ko jih ima zdaj že približno 100.000. Ta proces se seveda očituje v socialnih in zdravstvenih razmerah ter zahteva znatno proučevanje. Ker je Slovenija tudi zdraviliška in turistična pokrajina, se kaže potreba po razvoju posebnih panog medicine. Razen tega je treba še upoštevati, da okrnjena medicinska fakulteta ne more v polni meri razviti svojega dela, ker nima dotoka znanstvenega naraščaja. Ob nepopolni medicinski fakulteti trpi tudi praktično pravo; zanj so neobhodno potrebni instituti za sodno medicino in toksikologi-jo. Z vsemi temi razlogi je fakultetni svet ljubljanske medicinske fakultete utemeljeval v spomenici nujno potrebo izpopolnitve fakultete.Toda potrebno je, da se ozremo še nekoliko na razmere same na medicinski fakulteti ter vam tako prikažemo še bolj živo, kako upravičene so zahteve po izpopolnitvi naše univerze. Marsikdo najbrž ni vedel, da je bila dvorana za anatomsko predavalnico v anatomskem institutu medicinske fakultete ob splošni bolnici skoraj dve desetletji neizrabljena, ker ni bila niti ometena in pobeljena; prostor je bil brez opreme in instalacij, povsem gol in niso mogli dobiti kredita, da bi ga izročili svojemu namenu. Med tem so bila predavanja (in so še vedno) v dvorani, ki je namenjena za prosekturo splošne bolnice. Po srečnem naključju je prosektor in predavatelj ena in ista oseba, sicer bi anatomske predavalnice sploh ne bilo. V prosekturi obducirajo mrliče dvakrat na dan, kar je treba upoštevati pri urniku. Medicinci morajo zaradi tega prihajati na predavanja o anatomiji že ob 7., kajti ob 9. so v dvorani že obdukcije. Prostor je brez vsake opreme za predavalnico. Študenti sede na navadnih stolih in zapiske si delajo na kolenih. Niti table ni in profesor piše na prepleskane šipe okna (zatemnitev). Zrak je gost, smrad skoraj neznosen. Ventilacije baje sploh ni. Tudi primerne mize ni. V lanskem državnem proračunu je bil odobren kredit 171.412 din za dozidavo in opremo anatomske predavalnice. Kredit je zdaj izčrpan in če še ne bodo dobili okrog 80.000 do 100.000 din, bo prostor še vedno neuporaben. Za zatemnitev oken na najcenejši način bi bilo treba okrog 12.000 do 20.000 din. Na zatemnitev, kakršno ima predavalnica zagrebške fakultete, ne morejo niti misliti (železni zastori, ki jih spuščajo in dvigajo z električnim tokom). Nadalje še nimajo projekcijskega aparata z mikro- dio- in epiprojekcijo ter nastavkom za filmsko projekcijo (potrebno vsaj širine 18-16 mm.) Potrebujejo 9eveJa tudi filmsko kamero. Toda upoštevati je treba, da sta za dva letnika potrebni dve predavalnici, torej dva projekcijska aparata. Nujno potreben je živosrebrni usmerjevalec, če hočejo delati v več institutih hkrati z električnim tokom. Nimajo še pre-davalne mize, ki bi morala imeti vse potrebne instalacije. Potreben je tudi dige-stor. predvsem za potrebe fiziologa. Manjka še oprema za pripravljalnico in garderobo. Končna predavalnica ne more biti tudi brez ure. Za oskrbovanje prostorov bo treba namestiti služitelja. Skoraj prav tako, kakor predavalnica, bi bila potrebna tudi primerna secirnica, ki bi ustrezala zahtevam anatomskega de- la. Kakšna je sedanja secirnica, je bolje da sploh ne govorimo . . . Za izpopolnitev institutov medicin-ki' fakultete bi potrebovali se mnogo prostora. Nujno potrebno je, da v ta namen dobe čim prej primerno poslopje. Nasproti anatomskega instituta, med Zaloško cesto ir, Ljubljanico, je lepa parcela, last Društva slepih. Določeno je, da smejo to parcele zazidati v odprtem stavbnem sistemu. Fakulteta se je obrnila s prošnjo na mestnr občino, naj bi dovolila zidanje v strnjenem sistemu; nadalje so prosili državo, banovino in mestno občino za izdelavo načrta in nakup zemljišča ter amortizaciji poslopja, ki bi ga sezidali na tej parceli za tri institute medicinske fakultete Poslopje bi bilo trinadstropno. s proceVJeni ob Zaloški cesti in dvema kriloma ob Ljub ljanici. Sprožena je bila tudi zamisel, da bi pri zidali med mrtvašnico in anatomskim institutom še eno krilo v višini dveh nai stropij. Ves dvonadstropni blok bi pa lahko še nazidali za eno nadstropje. S prizi-davo bi dobili več zelo potrebnih prostorov, n. pr. klet s hladilnico in prostorom za prepariranje mrličev, v I. in II. bi bili prostori fiziološkega in histološkega instituta, v pritličju pa secirna dvorana in b' ne bila več potrebna druga secirna dvorana za fiziološko kemijo, ki je zdai v kleti. Ob poslopju anatomskega instituta stoji poslopje Higienskega zavoda. Zavod zahteva druge, primernejše prostore. Ce b* jih dobil, bi sedanj? njegove prostore lah ko prevzela medicinska fakulteta; uporabila bi jih za sodno medicino, higieno m bakteriologijo. To so načrti, ki bi jim bilo treba dati gmotno podlago. Toda Letošnji proračun nc budi optimizma. Za Institute ljubljanske medicinske fakultete so letos celo znižan' krediti v primeri z lanskim preračunom zp 15—20 odstotkov. Pri tem je treba še upoštevati, da krediti, ki so določeni za medicinsko fakulteto, smejo biti izrabljeni sanv do 90 odstotkov. O ostanku mora Se prej odločati prosvetni minister V takšnih razmerah se razvijat a našč pr osveta in znanost; ali ima kdo to prec očmi in ali se kdo zaveda svoje odgovornosti? Pomladanski velesejem v Ljubljani Ljubljana. 28. Letoimji pomladanski velesciem v Ljub ljani bo že 18 ir 43 velesejmska pri-rodn-tev. Otvor jen bo 4 junija in traial bo do 13. jurrija. Splošni velesejem bo obaoga' strojno in kovinsko industrijo, fmo mettami-ko, ra in elerrotehn'ko. razsvetljavo m kurjavo, dvokolesa. vozove in siportne potrebščine, poljedelske stroje in orodje, lesno in tekstilno industrijo, usnje in konfek cijo. Jcrznars-tvo, papir in pisarniške potreb &5ine. živilsko industrijo, stavbarstvo Posebne razstave bodo: oficielrm re-zntev« Francije, razstav« ceste, prirejena po Dro štvu za ceste, razstava tobačnih rncioHcov monopolske uprave, avtomobili m kolesa svetovnih znamk, pohištvo in vanjska oprema, žensk« domača obrt in mala obrt. 4. ki 5. juni i« bo v LjeMjair. kongres Društva M ceste oc' 10 do 12. jn-nija pa fTI. ju^osk>ven^i državni li^»»«k; koogres. Za razstavno blago wl>ajo znatne pr&voa,-ne. carinske in trošarinsfce olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na poiflagi veJe-sejmske legitimacije ju^r**lovenski vizssm brezplačno pri vseh j ugodio venskih kxwr?m-latih. NJa na^ih železnicah imajo obisitorvai-vi velesejma brezplačni povratek. n« iele znicab drugih držav pa popust od 25 (Jo 30°/o. Na parmkvh Jadranke in Dubrovačke plovi rhc velja vozni 1 rs tek ti Lž joga rmm-reda za vožnjo v višjem mzredu Na pw nikih Zetake plovitbe pa imajo obisko^aJe-velesejma 50*/« popust. NTa železnicah velja popust od 30. maja do 13. junija m prihod in od 4. do 18, junija za po v m tok. rm pam&rh pa od 20 maj« do 13. junij« za prihod in od 4. do 20 junija za povratek Ra /sta vrvi prostor našega velesejnaa mer 40.000 kvacL m in v razstavnih paviljoni je ptoatom 8000 kvd. m._ NT SE MU BILO TREBA ODVAMH — Vi ne kadite? Kako ste 9? pa mojrli odvaditi kaje T — Saj se mi ni bilo treba, odvaditi. rVi-šel sem ie na svet kot nekadilec. MED POGOVOROM Mladenič: Moj oce mora preživljati dve ženi. Stara dama prestrašeno: Za boftjo veijn, pa vendar ne živi v higamrji! Mladenič: To ne. pač pa preži vi ja svojo in Strini >SLOVBNSKI NAROD«, sobote, 28. maja 1938. Ste* 11 O DNEVNE VESTI — Jahta KraJjiee Marije. V Trstu je bila te dni lograjena in opremljena jahta > Danica«, last kraljice Marije. Jahta je dolgra 35 m in oprernljena zelo razkošno. Včeraj je krenila pio ti Miloćeru, — Promocije, v ponedeljek 30. maja bodo na univerzi v Ljubljani promovirani za doktorje prava gg- Škerlak Vladimir iz Budimpešte. Žiga V'odušek iz Trsta in Jo-ško Pezdirc iz Ljubljane, cesti tamo! — .luzoslovensko-bulgarska liga v Ljubljani se tem potom fekreno zahval inje vsem oboi nam. društvom in poedincesm. ki eo pripon ioni i. da je turneja moškega zbora Plov-đivskega pevskega društva po Sloveniji v vsakem pogledu odlično uspela. Obenem na-i>osa vse «g. fotografe \n fotoamatere, ki so ob priliki obiska bratskih bolgarskih pevcev napravili kakšne posnetke, da iflte v dveh izivcdih pošljejo proti plačilu na naslov ligtnega tajnika (Vekoslav Bučar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 b/Il). — Nor odvetnik. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je položil odvetniški izpit c. dr. Josip Glooevtniik mL iz Novega mesta. Čestitamo! MOŠKI ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIM SLABOSTI SEKSUALNE IM POTENCE ter za o jačan je spolne funkcije poskusite originalne hormonske VI-HA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah; 30 pilul Din 84, 100 pilul Din 217, 300 pilul Din 560. Glavni depo : Farm. Kem. Laboratoriura VIS-VTT, Zagreb, Langov trg 3. Reg. S. br. 26856-37 — Naši agronomi v inozemstvu. Kmetijski minister je odredil, da odide 11 način mladih agronomov na specijaliziranje v inozemstvo in sicer na Češkoslovaško, Nemčijo, Švico, Grčijo, Bolgarijo in Italijo, kjer bodo proučevali sadjarstvo, vrtnarstvo in druge panoge kmetijstva, katerim doslej v naši državi nismo posvečali 2 adosti pozornosti. Spomenik prvemu srbskemu novinarju. V Smederevu bo 12. junija svečano odkrit spomenik prvemu srbskemu novinarju Dimitriju Davidoviču. — Nova turistična, pogodba med Jugoslavijo n Nemčijo. Včeraj zjutraj je prejela turistična zveza v Splitu brzojavno obvestilo iz Berlina, da je dosežen med Nemčijo m Jugoslavijo nov turistični aranžma. Po novem aranžmaju je odobreno za potovanje nemških letoviščarjev v našo državo 1.400.000 mark. Pogodba stopi v veljavo 1. junija. Aranžma se razteza tudi na področje bivše Avstrije. Dosedaj je znašal kontigent za nemške letoviščarje 700.000 mark. Dana je pa možnost, da se podvojeni kontigent še poveča. Poenostavljena je tudi procedura z vizumom. /AOCN! KINO SOKOLSKI DOM V SlsKl. TELEFON 41-79 Slavni francoski komik LTJCIEN BAROTJX v briljantni komediji Paglavčefc (Mioche) Predstave: v soboto ob pol 9. se vrši le v slučaju slabega vremena, sicer je telovadna akademija Sokola. V nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9.. v ponedeljek ob pol 9. uri. Vstopnina Din 3.50, 4.50. 5.50, 6.50 Prihodnji spored: HCI UPORNIKA Shiriev Temple — Kongres esperantistov. 5. in 6. junija bo v Novem Sadu kongres esperantistov iE vse države. Kongres bo pod pokroviteljstvom bana dunavske banovine Rajiča. Prijavljenih je že okrog 350 udeležencev iz naše države, razen tega se pa udeleže kongresa tUdI esper&ntleti iz Švice, Nizozemske. Bolgarije. Italije in Turčije. — Pogajanja s češkoslovaško. Prihodnji mesec se prično v Pragi pogajanja o dopolnilni trgovinski pogodbi, o reorganizaciji režima izvoza naše živine na Češkoslovaško in o povečanju kontigentov. češkoslovaška bo imela letos zelo slabo letino in zato bi rada naše pšenice. Mi smo dolžni češkoslovaški po kliringu nad 140 milijonov kron. vendar se bo pa govorilo o povečanju našega izvoza na češkoslovaško. — Odlični gostje na našem Primorju. Včeraj zjutraj je prispela s Sušaka v Split skupina angleških turistov, ki ostane v Splitu več dni. Med njimi ie general Maksimilijan Deneve de Bodes, osebni adju* tant kralja Leopolda TI. V Split sta prispela tudi ameriški Vojaški ataše podpolkovnik Eugene Villaret in poljski vojni ataše polkovnik Vasiljevski. — Občni zbor Zveze odvetniških komor. Jutri bo v Dubrovniku občni zbor Zveze odvetniških komor kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu so razna stanovska vprašan ja. — Na deAajmo dela in kruha našim ženam, našim motivom čast. Vabimo obrtnice, vezilje, risarko, Utnet. niče in arhitektke k sodelovanju. ^ — Kongres zveze nabavJjalnlh zadrug. Včeraj se je pričel v Novem Sadu lV\ kongres Zveze nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev iz vSe države. Že včeraj je bilo zbranih na njem nad 300 delegatov in popoldne je prispela tudi delegacija bolgarskesa zadružništva. Glavni kongresni dan bo jutri. Včeraij je bi m pr*dkonferenca. ki jo je otvor i 1 in vodid predsednik upravne, ea odbora 7 vere Milo? 5*iiblet. — Neresnična vest. V ponedeljek 9. trn. smo poročali pod naslovom »Mariborsko gledališče« o nekem incidentu, ki naj bi se 3£SPtf! Ce«ta< ob priliki Ljubljanskega veleseima od 4. do 13. junija. ■— Za študenta Stanka V. so darovali: Neimenovana 30 din, neimenovana 50 din in gospa Fanči Golobova iz Dubrovnika 100 din. — Na parnikih .Jadranske m Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 4. do 13. juni ia. ugodnost > razred a za razred<. to se pravi, da se s karto nižjega razreda vozijo v višjem. Na parobrodih Zetske plovidbe pa veljn 50°/» popust. Potovanie proti Ljubljani je dovoljeno od 20. maja do 13. junija, po-vra-tek pa od 4. do 20. junija. — Prošnje ia češkoslovaške počitniške štipendije se vlagajo do 10. junija v smislu že objavljenega razpisa. Izvršilni odbor Ju-goelovensko-čeikoslovaških lig dravske banovine (Ljubljana. Knafljeva 10) opozarja prosilce, da naj v rvojem lastnem interesu vložilo prepis prošnje na njen naslov. — Izleii ia binkoštne praznike. Zveza za tujski promet priredi za binkoštne praznike naslednje izlete: 1) v Trst in Benetke 2) v Gorico. Udine in Trst. 3) v Trst. Opatijo in Reko. 4l na Plitvička jezera in Crikvenice. 5) na Jezersko. 6) v Skofjo Loko. Ziri in Logatec, 7) v Postojno. Zahtevajte prospekte v vseh bUjetnrnirah Putnika — Jngoslovensko akademsko podporno društvo na univerzi v Ljubljani Je v zadnjem času prejelo sledeča plemonita darila: Od stalnega omizja eo*tilne >Pri Lojzki« v Ljubljani nanio*to venca za pokojno gospo AloL ziio Gor jun din 770. katere je zbral g. univ. glavni arhivar Bevc; od aknd. kluba kemikov, v poofl^itev spomina pokojnega "mg. Saše Hadžija dir. 3O0. od g. Otona Pkva, notarja v p. in g. dr. Miroslava Ploja, vel. župana v p. din 500. Vsem plemenitim darovalcev iskrena hvala. — Tivar obleke, vodeča znamka v kako v osti. modi in ceni. Glavna zaloga A.nton Brumec. Ljubljana. Prešernova 54. nasproti glavne poste — BinkoStni iile! motoristov v Trst. Moto Hermes priredi za binkoštne praaiike klubski izlet po cesti v Tnst. Obenem bo to tovari ško eprem^tvo nagega prvaka ^tarl-ča. ki bo tam startal na blnkostno nedeljo popob dne. Cas povratka vozačev poljuben, a odhod skupen v nedeljo ob 5. uri izpred nebotičnika. Rok prijave vozil in članov do 30. t. m. (ponoael zvečer pri tovarišu Korlnu. >Nanas. TVrseva cesta. — Prešernova koča na Stolu je od 28. t. m. stalno odprta in oskrbovana. — Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte £e rumeno Železniško izkaznico za din.2. Ko dobe poirdilo o obUku velesejma. imajo s te izka7nico :m s.taro vozno karto brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 30. maja do 13. junija, vračajo pa ee On 4. do 18. junija. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 24, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 23, v Mariboru 22.2, v Ljubljani In Dubrovniku 22, na Visti 17, Davi je k&z£l barometer v Ljubljani 73S.5, temperatura je znašala 10.6. — Avtomobilih povozil kmeta In njegovo Ženo. Na cesti med Odžakom in Bačko Palanko se je pripetila včeraj zjutraj težka avtomobilska nesreča. Znani trgo-\eč iz Odžaka Anton Ggriaek se je peljal z avtomobilom v Bačko Palanko, pa je v bližini vasi Tova.riSc.vo za vozil v kmečki voz. da je odletel v jarek. Po nesreči se je odpeljal naprej. Uda v bližini zaposleni kmetje so ai zr-pomniii številko njegovega avtomobi.a. Kmetje <*o prihiteli p a kraj nesreče in m>šli Icmcta Stevo Paniča in njegovo žono Danico vffa okrvavljena. — V zaporu se je obesila. V Sibinah blizu Petrinje je bil odkrit pred uieMicdli dni strašen zločin Trgovec S:mo Djaliovič te naročil umor svoje žene in požig h'će. da bi dobil 200.000 din zavarovalnine Dako-vlč je takoj izdal tudi svojega sokrivca Ln-zarjB Eremfjo. kttttretnu je obljubil 10.000 din. da bi utoti njegovo ženo in zažgal hišo. Aretirana je biln tudi mačeha trgovca Djakoviča Sofija DJakcvič, ki se je pa v preiskovalnem zapom obesila. — 9 letni deček s kamnom ubil orla. Včeraj zjuiraj ko so nnsll pastirji ovce bli* zu vasice ŠecoTc ped Velebitnui «»ta priletela dve orla In sedla na bližnji štor. Neki 9 letni deček ie pograbil kemen in zadel enega orla v etavo. da ga Je ubil. Ubiti orel meri čez krila 2.84 m. — Naiveckrrd že t»o enkratnem nšceni« « Chlorodonf paslo trn iobe poptnneio /nl.o prekrasno heli. a 1 ređnilfi rlffc*Ovaniettl zlu-traf in zvecVr ostane^ vedno takšni. Ch!o- rodonl na«M ?n zoh^ im-i oirom^.o rnOS tt-.sfv-ffili. tip o\-t Li pri tem hiti oafksittlj ^krdr la tohm Helenini. Iz Ll?ifc!i.5rse —Ij Vojni dolirorolfci vabijn ni s»diO akademijo, ki bo prirejena za uvod proslav 201otnice preboja solunske fronto v Ce'rtek 2. juniia ob 20. v Kazini s pe?trim gla.-!ie-nim. pevakim in literarnim sporedom. SoaIč-lov.^lo ho nekaj nažlh otllirni': umc'pik'v. Vojni dobrovoljci stopalo s To akademijo pred javnost, da jo opozoriio na velike Zgo_ dovimske dogodke in na dragocene žrlvp. katerim smo dolžni zahvalo zi državno samostojno*** in nacionalno svobodo. 15. septembra 1918. je *rlfika vojaka skurwio z vojnimi dobrovoljci naskočila glavne sovrazee postojanke ter r odprla not v notranjost I^alkft^ipkega polotoka. V 40 dneh je n*taa voiska prodrla do Save iti Dunava. Preboj solunske frotire ima za ustvaritev .Tugosda-vije odločilen |wmen. Izkazite z obfekom aikademiie vojnih dohrtrvoljeev «vojo zvestobo in hvaležnost do padVh funakov. —lj Za enotne počitnice. Pouk na srednjih šolah v Ljubljani se bo. kakor čujemo, zaključil 4 junija, le na ženski realni gimnaziji bo trajal še dalje do 15. junija. Deklice tega zavoda ne bodo deležne ugodnosti daljših počitnic, kakršne bodo uživale njihove tovarišice drugih zavodov. Mnenja smo, da to ni prav. Neka enotnost bi morala vladati pri določevanju počitnic za isto vrsto Sol. pa naj so prilike v posameznih šolah take ali drugačna. Najhuje pa smo prizadeti atarfii z dežele, ki imamo otroke v Ljubljani. Za pol meseca bomo morali plačati hrano in stanovanje več, ko pa starši, ki imajo svojo deco v drugih zavodih iste kategorije. Vse leto smo s težavo pošiljali denar v LJubljano in celo zadolžili smo se nekateri, samo, da smo zamegli plačevanje za svoje otroke, ki študirajo v mestu. Banska uprava naj blagovoli odrediti, da pojdejo 4. junija tudi dijakinje ženske realne gimnazije na počitnice, da nam tako prihrani izdatke za pol mese-seca. Imejte srce in premislite naš težaven gmotni položaj! Prizadeti starši. —lj Pešci Me uče discipline. Pod tem zaglavljem je priobčil >SJov. Narod« od petka 27. t. m. članek, ki apelira na pešce, naj se že vendar nauče hoje pri prehodih ceste in kovh?tatira obenem, da ie večina pešcev uvidevna in se rada vda predpisom. Ta disciplina Je bila že zdavnaj potrebna, posebno pa je potrebna eedaj. ko je ljudstva čedalje več na ceeti in je le čuda, da ~e ne zgodi vec prometnih nesreč. Pešce je policija že naučila, kako je treba hoditi, preko cestišč, sedaj pa naj pridejo na vr»*o Še tisti kolesarji, ki brezumno drve po cestah in je človek v večna nevarnosti, da ga tak divjak kratkomalo podre in težko poškoduje, kar se dogaja prav pogosto. So pobalioi. ki jim je prav vseeno. ka*j se zgodi le da ima svoj užitek ob divjem poletu. Prosimo torej, naj policija zaukaže, da mora vsak koleeaV na živahno prometnih krajih, zlasti prehodih, voziti zmerno in kdor se ne pokori, ga je treba takoj ustaviti in poučiti, pa Če treba, tudi s pendrekom, kar bo za take pobalane najboljše sredstvo. Uvidevni kolesarji bodo ?ami odobravali take ukrepe. Kino Sloga — Tel. Z7-30 predvaja danes prekraaen Tehnikolor film CIGANSKA KRI Annabella Henry Fonda —li Prijave za vpis na vatlnico. Starii, ki žele 6lna ali hčerko vpijati na vadnico pri drž. učiteljski soli v Ljubljani, naj ae oglase v pisarni ravnateljstva v sredo 1. junij« med 8. in 12. ter naj i2roče ravnateljstvu krst.ni list ali druiineko knjižico in potirdilo o cepljenih kozah. Tietnn ?tar§em. ki ao to že storili, ni treba ponovno prijaviti otrok za vpis. Vsi otroci, ki se bodo, adi so se že prijavili za vstop na vadnico. naj pridejo k zdravniškemu pregledu na šolsko polikliniko (Gledališka ulica 7), in sicer d očki v torek 7. pinija, dekl-loe v **redo 8. junija, vsakokrat od S. do 11. ure. V petek 10. junija znttraj bo na oglasni deski v veži moškega učiteljišča razglašeno, ka-teri učenci so sprejeti. V ta namen naj se aglasijo njZh starši v teku petka dne 10. junija dopoldne v tajniški sobi. (Mo^ko učiteljice I. nadstropje). —lj Izgubljena rokavica, v sredo pred praTmikom mod 11. in 12. uro je bila izgub. lje*na na &eienj;ulneim trgu svetlodrap kožnata športna rokavica. Najditelj se naproša, da jo izroči v ogk odd. »Šk?veni*kega Naroda«. —lj V kraljestvu nal«koy. Vprlzoritev pravljične igre g. RibiC-ča >V kraljestvu palčkov« v mesecu maju je dosegla obakrat največli uspeh. Ra>nko>\. v p., Mark^vič Alojzi!. 64 let, nočni čuvaj Jii50.--.lov. tiskarne. Trampu* Alojzij. 07 let, IflSlimOs k. Ktnnnik Jožefa, 12 let. hči ' -;.,v'a'\ TontKe Marti.n. 89 let, ern kočarja, v Ijabljan^ki bolnic! umrli: Kmnlčar Matija, 47 let. delavec. Koseze. Bencina Stanko, 4 me?eoe, sin delavca, Briceli Jakob, 40 let. tesar irf tel., Cengle Frančiška, roj. Jeko. vec, 40 let, žcqa Cevlku\ pom.. Štepanja vas. Halernc Tomaž, 04 let. delavec, čemeri Jože. / 4o let. nočni čuvaj Kovaček Franc, 11 let, in poljskcea ilninarja, Sli\*nica pri Mariboru, Krempu* Teodora, 1 leto. hči posestnika. Gornja Rečica, Bohinc Rok 63 let. rent-nik (>CZ1>. Ki'iima gorica. Iglic Marija, 34 let. žena zidarja. Medved Ignacij, 49 let, oo-bCstaiik. \'ir pri Stič«ii, Kralj Ana, 56 let, ze. na upok. picgle-in. fin. konlr.. Akocijtui, -rez Krško. Mllavec Marija. 4*2 leL Vrhnika. Langerholz Ana. 15 let, delavka, skofja Loka. —lj StroVevna konferenca socialn:h in /(Iravstreiiih roFerento> v Zvezi mest včla-njenih obcln se prične danes popoldne v veliki dvorani motnega magistrata in bo Iraja-Ia tudi se jutri, ko si udoleženoi ogledajo razne socialne in zdravstvene ustanove. Vain; konfer&nc'. ki bo razpravljala o noiraniem iKvlovanju in pra*k>i teh^ referatov, bo predsedoval pciiupan dr. Vladiimir Ravnihar. Hkrati z ljubljansko konferenoo ;e pa v Beogradu konferenca tehničnih referentov ter na njej Ljubljano »astopajo direktor tehničnega oddelka ing. Albert Poie-nek višji ffradheni ^vetniik Ing. Matko Mač-kovšiek ter mestni arhitekt ing. Vi-nko Le-"arČ!L- Beocrak-ka konferenca se bo pred-\'.-cm pecala z ievajanjem gradbenega zakona iti z vprašanji regulacije. Direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire to na ljubljanski konferenci zastopal minJ^tra za socialno politiko Ln narodno zdravje. Na povabilo zagrebške občine se udeleženci iz Ljubljane odpelieio se v Žaareb na ogled socialnih 7 svodov. —lj na?inarji gostilne Jelodnik, Ro*. dona in ^Cstlhie Slibar, Siška^ tekmujejo ju-tr^ V nedeljo ob 14 30 na igrišču gostilne pri * Jerici« Jeločjrjii^ v Rožni dolin-" kot dvojnik legendarnega modrobradca Olaudctte Oolt>ert kot njegov« osma in zsdnja iena v duhoviti in veseli filmski komediji OSMA ŽENA MODROBRADCA DANES PREMFEKA! KINO MATIJA 21-24 —L j Geografsko društvo obvelea svoje člane, da bo izredni oboni zbor v ponedeljek 30. t. m. ob 17.30 v Geografskem institutu univerze in ne 31.. kakor je bilo prvotno pomotoma iavljeno. Vljudno vabljeni! —lj Vsa LJubljana govori o prelepih dveh fibnih, ki te dni tečeta v kinu Moste. Film »Zavržena tena« nam odkrije vao globino materinske sreče in dozorevajoče strasti mladih ljudi. Film >TaiT2an zmagovalec« je v vsej auovitosti pokazal vse-obce vladajočo moć nad ljudtrni in divjimi zvermi. Triumf »Tarzana 25magwalca<: je Janina vdana ljubezen v dzamg'li. —lj Mladinski ibor Sokola Ljnhljana—ši- ob mestni drevesnici, kjeir ie bil nekdn -olska vrt, je mestna občina razpisala ler.. cika., zidarska, ielezobe tonska ter kro', Jela v >91užbeme-rn listu c od '28. t. m. —}\ Ogenj v Kopitarjevi slici. SnoČi ofcffog '22. so bili alarmirani poklicni gasilci, zaradi požara, ki je nenadoma nastal v tTgovini Jo sipa Omejca v brvSi Mah rovi ULča v Kopi tur jevi ulici. Gasilci «o taikoj odhiteli na kraj jHižara z motamo briz^raJmo, Preden pa *o moffli zaeeti casitt. so morali vdreti vrata v lokal. Onenj po zadušili v fior>re .Vtr ure, ker se k sreči £e ni bril lodot>ra razvil. (Hrenj je nastal tako. da je nekaj ofrorkov vr raAcur-jene peči padlo na \J.h, nakar tn* je viiela neka rota ob sloni. (Vetij ie napravil nhuh« neznatno škodo, ker so ga pravoč-iiAno o|wi-zali. Filmska opereta, kakršne še nismo videli Najnovejša opereta Marte Eggerth — ^čarobna igra" je na sporedu kina Uniona Ljubljana. 28. maja ve v raklamne svrho, temveč to je doirtnli Ce upocTtevamo krhlke in uspehe, ki jih ie dosegel najnove.^i film Marte Eggerth >Carobna ijjra«, če upoštevamo, da <*e je predvajal ta film v inozemstvu ln tudi pri nas v Beogradu in Zairrehu po cele tedno. Se poleg slavne pevke Marte Egcertn upoštevamo tudi ostali ansambl igralcev kot Hansa Moserja, Paula Horbi^erja, Thea Lin-aena in Lueie Erurliach, lahko tudi mi mirno rečemo« d« je to pot v kinu Unionu na sporedu opereta, ki bo zadovoljila vso Ljubljano. Ze dolgo ni bilo na sporedu filma ob katerem bi imelo občinstvo toliko užit.ka pri lepem petju, potem pa Kima, ob katerem bi se lahko od vseea srca moglo nasmejati in zabadati. Tak film si je občmetvo Želelo in to pot ga ima. Marta E^fjerth je z opereto s Čarobna Igra C !dru£od so jo krstili ^Vedno Če sem srečna: po istoimf<:iski ljubki pesmici v nJem) začenSrla vse svoje velike operete kot n. pr. ^Olo-Clo^: ali pa ~škrjanček poje« itd. To pa niso zgolj trdit- statistika poseta tega filma tud: pri n:is v Jtiiroslarvili. Toliko navduSonja kolikor ga 'o pri tem frhtiu v Zagrebu, kjrr |fl brfl film relkh 1?V dni na pRgMM, *i ljubi j U občinstvo ne rrK«re niti misliti. Lir l šli po 3 krat, da celo veokrat g>dat ta samo da so imeli riMk oi> le-p^m Marte Elgperth m pa da so so po pta rov tem>eliirto in od v*e«a meca nn^n dotipih Nk>serja IJngna. HMriflarjl m Lu oie Eingliseh. Nedvomno bo tudi Ljubljani sprejela ta film l odkritim navdušen jem. <«.«j se tiudi naša kLnopubl'..ka rada Km^je in /.i bava ter so ji taki fvlnu po daljšem i nafboU zaželeni. Užitka — smoha — Mbave jikn nudi Marta E^fgorUi in ves o>sta.li lil ms K am^ambl dovolj — zato bo tudi vsak te Ju, pohitel v kino Union kjer ie :Cai. od danes naprej na sr^rMu. \aval 1 ajbri velik, zato Ki presikrblle vstor^nire v pred-prodaji. Ure pr^d^avn- -<> r.iavidtM) Ei rata. Slava 40. pespolka Ljubljana, 28. maja. Ljubljanski 40. pešpolk »Triglavski« proslavlja svojo slavo kot spomin na dan. ko je slovenski planinski polk, sedanji 40. pešpolk zlomil odpor sovražnika pri vasici Kotle ob priliki koroške ofenzive leta 1919. Domačin komandant polka polkovnik Milan J. MaSlč je sprejemal številne odlične zastopnike oblasti, kulturnih ln gospodarskih ter nacijonalnih organizacij in zavodov. Slava se je pričela po prihodu zastopnika divizije divizijonarjevega pomočnika generala Dodića. Potem ko so prota Gjor-gje Budimir za pravoslavne, vojni kurat Maričič Ivan za katoliške in imam Ima-mović Halil za muslimanske vojake opravili verske obrede, je komandant polka g. polkovnik Mašić nagovoril polk. Očrtal je junaške "borbe Srbov za osvobojen je in borbe Jugoslovanov proti tlačiteljem. Naši bratje Slovenci, je izvajal, i2 Ljubljane in bližnje okolice, ki so služili v 2. gorskem strelskem polku bivše avstro-ogrske vojske in ki so se borili na Soči so v želji po osvoboditvi dne 24. oktobra leta 1918. vzkliknili »Živela Jugoslavija«, zapustili tujo fronto in pohiteli v Ljubljano, da branijo meje svoje domovine Avstrijci niso doumeli usodnega položaja in so skušali s silo obvladati Maribor in okolico. Bivši od štiriletnega trpljenja v svetovni vojni izmučeni vojaki so se prostovoljno zopet z orožjem postavili v bran proti sovražniku. V Ljubljani se je stvoril slovenski planinski polk. ki je bil že 27. decembra 1918. razporejen pri Dravogradu, da zaščiti naše severne granice. V teku zime so bile manjše borbe, v katerih je polk čvrsto držal svoje položaje Koncem maja so se naše čete pripravile za ofenzivo in 28. maja 1919. so naše Čete začele napadati pri Sv. Neži. Prva in deveta četa našega polka je sovražnikov odpor pri Koti j ah docela zlomila. Po paradi so bili gostje pogoščeni, popoldne bodo pa imeli vojaki svojo vojaško zabavo. Obsojena sleparja Maribor, 28. maja. Lani v juliju in avgustu je neki moški v Mariboru pobiral prostovoljne prispevke za mladinsko revijo »Mladost«. Njegovemu spretnemu triku je nasedlo mnogo trgovcev. Mož je najprej telefonično poklical razne mariborske tvrdke, zlasti industrijske obrate, ter v imenu pripravljalnega odbora zatrjeval, da pride takoj za njim njegov sluga dvigniti denar za revijo »Mladost«. Res se je Že čez pol ure običajno pojavil sluga, ki je povsed inkasiral zneske od 30 do 1000 din. Nekaterim trgovcem se je pa zdel inkasant sumljiv in »o se zanimali zanj ter ga naposled prijavili policiji. Policija je inkasanta zaslišala in ugotovila, da »pripravljalni odbor« sploh ne obstoji in da je inkasant sam napravil nabiralno polo z žigom. Epilog te sleparije je bil davi pred malim kazenskim senatom v Mariboru. Zaradi obtožbe obrtne prevare se je namreč zagovarjal 271etnl zasebni uradnik Ivan Rotman iz Studencev pri Mariboru, ki je na sleparski način inkasiral 4.050 din. Rotman se je zagovarjal r. brezposelnostjo. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora, na 300 din globe in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Z njim vred je bil obtožen tudi 221etni trgovski pomočnik Ivan G. iz Studencev pri Mariboru, ki Je inkasiral 280 din. Obsojen je bil na 4 mesere strogega zapora, nft 200 din globe in na 2 letne izgubo finrrtli dr- žavljanskih pravic bo dveh let. vse pogojno za do- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 28. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navado! Nedelja, 29. maja: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din na\ Ponedeljek, 30. maja: 2enitev. Red Breda. Torek, 31. maja: zaprto Sreda, 1. junija: 2enitev. Red A. Četrtek, 2. junija: Izpit za življenje. Red B OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 28. maja: Ri^oletto. Red A Nedelja. 29. maja: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 30. maja: zaprto Torek. 31. maja: zaprto Sreda, 1. junija: Manon Leacaut. Red Sreda Četrtek, 2. maja: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdč. Zupevčeva in gosp. Gostic Ponchiellijeva opera »Giooonda«, katere premiera bo 4. junija, obeta zopet zanimivo in dognano operno p reda tavo na našem odru. Ponchielli velja poleg Verdija kot najpomembnejši mojster in zastopnik mlado-italijanske šole. Osebe v njegovi operi »Gir-oonda« so podane z veliko realistiko. ki jo podpira cvetoča melodika. Ponchielli ju komponist, ki se odlikuje s posebno originalnostjo in močno dramatično ustvarjalno silo tako, da so prizori v tej operi podani z genijalno lahkoto ter doseženi neprekos-ljivi dramatični in melodični učinki. Opera bo dirigiral ravnatelj Polič. Režiser: prof Sest. SPORT — Dirkači Jubilejnih dirk t nedeljo, ki bodo vozili na dolgi progi, se opozarjajo, da ne vodi proga z Rakeka nanMfj na Planino, kot je v programu, temveč zaradi boljše proge gre z RaJteka skozi I vanje selo. Laze v Dol. Logatec, kjer pride na glavno oeeto. To je bilo sklonjeno po zadn^e-m kominijskem ogledu ceJotne proge. Spremljevalci motoristi, ki so bili za to naproseni, kakor tudi avtomobil isti, se naprošajo, da so prod Narodnim domom najkasneje pol ur« pred startom, t. j. ob pol 8. »jutraj. — Vsi dirkači pa se opozarjajo, da se javijo pri komi-erivi ob 7. zjutraj. Garderoba za obleko dirkačev bo v prostorih Nar. doma v vrtu, Na-hrbfcne Številke, ki jih dirkači dobijo na startu pri vpisovanju, jih ti ofcdržijo tusti za popoldanski naetop na dirkahHČu. Iz Rajhenburga — Sokolsko društvo priredi v nedeljo izlet na Lisco, na kar opozarjamo vse nase člane in članice. Na Lisco so povabljeni tudi Sokoli lz Krškega in Brežic. Ker se tega. izleta udeleže tudi Sokoli iz Zasavja do Zid. mosta, bo v nedeljo na Lisci velik sokolski tabor. Iz Brežic — Sokolski izlet na Uaoo. Tudi naši Sokoli se bodo odzvali vabilu ter odšli s prvim jutranjim vlakom do Brega ta od tod 2 uri peS na Lisco, kjer bo jutri velik sokolski dan. Med potjo se nam pekJrružijo bratje Sokoli iz Krđkega, H nitmi ni i in Azil za jetične brezdomce Ustanovitev tega azila bi ne pomenila nobenih teiav v gmotnem pogledu Ljubljana, 28. maja. Nedavno je časopisje mno^o pisalo o zatiranju jetike in kaj bi bilo treba storili, da bi zajezili najhujše zlo. Pozabili smo pa na posebno potrebno zamiseL ki jo je sprožil že lani ljubljanski protituberkulozni dispanzer: nihče ni utemeljeval potrebe po ustanovitvi azila za jetične brezdomce; azil za jetične ljudi, ki beračijo od hiše do hiše in ki nimajo stalciega bivališča, bi bil potreben ne le iz človekoljubnih razlogov, temveč tudi zaradi zaščite zdravih ljudi pred okužitvijo. Trkanje na sociaLni čut dandanes v resnici ne zaleže in-jogo in ni v duhu časa. Zato ne bomo opisovali nepopisne bede neštetih je-tičnlh brezdomcev, ki prenočujejo v hlevih ki senikih ter beračijo že za tisti kovček življenja, ki jim ga še niso izpodkopali bacili. Sicer vam pa mora biti vee to dobro znano; na vrata vaših stanovanj trkajo mnogi ljudje, ki jim jetika pogosto gleda že iz oči. Od hiše do hiše se vlačijo ter sejejo bolezenske kali. liolj idealnega raznašanja bolezini si človek sploh ne more misliti. Jetični brezdomci obidefo na dan stotine stanovanj. Seveda nezaposlenim meščani ne odpirajo radi svojih stanovanjih Ln jih odslavljajo že na pragu, toda tacilom ne prepreči vstopa nobena patentna ključavnica. Na kljukah čakajo, da jih prevzamete in prah jih raznaša po popljuvanih stopniščih. To je morda povedano nekoliko preveč drastično, toda predočiti vam je treba čim boli nazorno, čemur nočete posvečati nobeme pozornosti. Čitali ste. da bi bilo celo potrebno uvesti za bolnike z odprto tuberkulozo posebne vagone, da bi ne okuževali ljudi med vožnjo. Seveda je tudi to potrebno, toda v proti-tuberkuloznem dispanzerju vam lahko kmalu dokažejo, kaj vse bi bilo še mnogo potreb-nejše. Ko bi vedeli, koliko bolnikov z odprto jetiko pri nas ograža zdrave ljudi! Na cestah, v lokalih, v uradih ... Disj>aiizer je ugotovil, da so včasih zaposlene tu in tam tudi jetične prodajalke. Vendar so največja nevarnost za zdrave ljudi jetični brezdomci, ki so vprav obsojeni v to, da trosijo bolezenske kali. Skrb za preživljanjem jih žene, da se nepres ano vlačijo od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, od lokala do lokala. Njih dom >ta cesta in park. Dandanes ko tako radi rešujemo toliko vprašanj, bi to prav za prav ne biJo nobeno vprašanje, kako bi zavarovali zdrave prebi- valce pred j etičnimi brezdomci in kako bi hkrati tudi zdravili jetiČnike, ki so sicer zdaj prepuščeni neizogibnemu propadanju. Ustanoviti bi bilo treba azil za nezaposlene ljudi, ki nimajo stanovanja, odnosno ki ograža jo drug« ljudi v nepriniomih stanovanjih, Če lahko usta navijamo razne društvene domov.-, ali bi bilo nemogoče sezidati za Jetične brezdomce skromnega azila? Saj ne mi« slimo. da je treba sezidati m opremiti sanatorij: ne. potrebno bi bilo le poslopje e higi-cnskimi sobami, opremljenimi z najpotrebnejšim pohištvom. Ljudem je treba dati streho, kjer bi ti U pod zdravstvenim nadzorstvom in kjer bi se lahko vsaj nekajkrat na dan do sha najedli. Ne smete misliti, da bi moralo biti poslopje veliko; bolje je, da bi imeli vsaj majhen azil. kakor da smo brec njega. Ustanovitev azila za jetične brezdomce bi bilo dejanje, ki bi dokazalo da se ne zadovoljimo s samimi besedami. Prejšnje dni, posvečene zdravstveni propagandi, je bilo dovolj besed. Pokazati bi bilo treba, ali smo v resnici vzeli resno, o čemer smo govorili. Ustanovitev azila za jetične brezdomce bi ne pomenila nobenih nepremagljivih teiav v crmotnem pogledu, kajti v interesu splosno-sti bi bilo. da bi Ljubljana dobila takšno ustanovo in bi zato mesto samo m zdravstvene ustanove lahko našle primerna sredstva. Okrožni urad za zavarovanje delavcev ne more ietiČnim bolnikom nuditi daljšega zdravljenja, jetika pa zahteva dclgo zdravljenje: najnesrečnejši so vprav ti bivši zavarovanci okrožnega urada, ki jih bolnice mečejo na cesto, ko mine po zakonu predpisana doba zdravljenja. Za delo niso sposobni, občine 3e jih otepajo, stanovanja ne morejo dobiti in prisiljeni so beračiti in spati v hlevih. Toda. četudi bi OUZD podaljšal dobo zdravljenja, bo še vedno dovolj jetičnih nesrečnežev ki bi morali dobiti primerno zavetišče. Dispanzer je dal pobudo, ki jo je pa treba uresničiti: dispanzer ie ne more, ker ni oblast in ker nima primernih sredstev niti za svoje delovanje. Toda proti tuberkulozni dispanzer je zdravstvena ustanova, ki zasluži, da o jene pobude ter nasvete z vso resnostjo in razumevanjem upoštevajo na pristojnih mestih. Mi smo pa bili dolžni na to opozoriti. Slavolok zmage na Gradu Naš arhitekt, ki hoče poveličati ljubljanske znameni* tosti s svojo umetnostjo, se je lotil tudi Sanc Ukrenite rajši danes kot jutri, kar je potrebno, da preprečite nevarni zobni kamen: uporabljajte Sargov Kalodont! Dvakrat na dan Sargov Kalodont1' — to ohrani Vase zobe zdrave. Pomislite: v Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinoleat proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT zobnemu kamnu Ljubljana, 28. maja. Če vas zanima zgodovina tistega slovitega zidov j a na Gradu, vam bodo morali post reč i zgodovinarji; m' smo le skromni kronista, ki Opisujemo, kar se dogaja pred nami. Pred leti sjuo opisovali, kako se je podiralo nekoliko premalo prismoljeno z-idov-je. obliž na starih »iancah«. Strokovnjaki so bili Ugotovili, da se bo znamenito zidov-Jc porušilo, će ^a ne bodo popravili. Popravljeno pa je bilo torej tako, da se je r.ovi prilepek odlepil šele, ko že nekaj časa ni več »tal oder ob zidov ju. Naš arhitekt, ki ceni ljubljanske znamenitosti in jih hoče rediti ter poveličati s svojo umetnostjo, se je lotil tudi sanc. Njegove načrte uresničujejo počasi tudi tu. N;iJr!i o šancah niso še bili nikjer objavljeni, nedvomno ne brez razloga. Naše občinstvo bi menda ne razumelo načrtov ter bi se vsaj pasivno upiralo ideji. Zato pač p ( mo o obnavljanjih ljubljanskih Bdame-stg le na podlagi repa, kar vidimo v nafta vi. Na popolno obnovitev Sanc ne mo-. remi. Črkati celo večnost, zato je treba pisali o delu že zdaj. Pred le*i je mestna občina začela popravljati šaalce v »voji režiji. Ta dola spadajo med naša »javna« dela in pri njih občina zaposluje od časa do časa nezaposlene stavbne delavce. V tej zimi je bilo zaposlenih po nek." - d .:\vv in težakov. Delo na-i ijejo 9Ć /dni. Prejšnje čase so najprej sagladili Stike zadovja na južni strani. Na v strani ob Reeallvjcvem gaju so pred leti izumetničili slepe arkade z velikimi oboki. "Obliž« rudi ob tej strani ni bil bolj Scrfktan in so ga z lahkoto od k rušili. Ko je arhitekt v začetku proučeval ? mu je baje zdelo, da bi bilo najbolje ob njih nasuti spiralno cesto; nasip hi kolikor toliko ičitil razpadajoče zidov-je pred vremenskimi vplivi in hkrati bi bil ti*di opora. Po sedanjih načrtih je pa arhi-ustvaril neposreden prehod s planote zidov j cm v Regallvjev gaj. Na vzhod-E ,TOYCE: Vrl! Tomaž — Sam prav ne vem, kako je prišlo do tega . .. zadnje čase me je jela pro-p.nšati za svojega ženina, — se je pritoževal Eutler svojemu prijatelju Smithu. — Čutila se je povsem osamljeno... Kuha pa tako imenitno. Zdaj me*ima na trnku. — In vzlic temu sploh ne ljubiš te priletne vdove, —- je zamrmral prijatelj. — Toda naše zakone poznaš . . . obljuba zakona je kočljiva zadeva . . . iz tega se ne boš več izlizal. Smith je malo pomislil, potem je pa vprašal: — Kako dolgo je že vdova? — Tri leta. Odkar se je potopil parnik »Hongltong« v Zoltem morju. Vsi so takrat našli v valovih smrt. — Kako se je pisal njen ranjki mož? — Tomaž Collins. Smith je jel čez nekaj časa mrmrati kakor da govori sam s seboj! — Saj sem se vendar sestal s tem Collinsom pred sedmimi meseci v New Yorku . . . Bil je na krovu »Hongkonga«, ko je eksplodiral kotel... Začutil je silno bolečino v glavi, potem se je pa onesvestil. Zavedel se je šele na kitajski džunki, plujoči v Avstralijo. Povedali so mu, da je edini izmed vseh preživel kata- ni strani so odikrili že pred leti mogočne oboke, ki se vzpenjajo nad velikimi odprtinami (ali so bila to nekdaj vrata ali okna, ne moremo reči). Te odprtine so zazidali, ko so zasipavali zidovje na notranji strani. Zazidali so jih najbrž zato. da se nasip ni valil skozi proti gaju. Zdaj so eno teh odprtin zopet odprli in nasproti gaju je nastal nekakšen slavolok; če imate dovolj domišljije, si lahko mislite, da je to ljubljanski Are de triomphe. Odprtina je nekoliko višje nad tlemi gaja. zato drže do nje stopnice. Na notranji strani so ob zidov ju poglobili tla, odkopaU na-sip, da drži do odprtine zložna pot. Sprehajalci zdaj že hodijo po te.i poti in šan-ce so postile Še bolj popularne. Prej je bilo nekdanje trdnjavsko zidovje v resnici samo opornik nasipa, zdaj je pa mnogo bolj pristopno ter »zavzeto«; odslej ga ne bo treba naskakovati niti navdušenim plezalcem: lahko bodo prišli na vrh brez truda ter se odrekli športni strasti. Stari obok nad prehodom je opečni ter slabo ohranjen. Zid nad njim se pa vseeno ne podre. Kljub temu bodo odprtino obokali s kamnom im postala bo še bolj podobna slavoloku. Čaka jih še izrednr mnogo dela. Arhitekt si ie zamislM baje tudi ob notranji strani zidovja dva kamnita oboka, ki se bosta bočila od vzhodnega zidu do nasipa okrogle planote, nad šancami. Tisto planoto so prejšnje čase imenovali uradno Na utrdbah. Sredi nje. kjer so včasih kurili kresove, bodo baje postavili nekakšen obelisk ali piramido, ko bo čas dozorel za takšne ideje. Vzhodni zid ob Regallvjcvem gaju bodo morali še pokrpati \m zamazati 9tnCe kakor so na južni strani. Razen tega jih Jaka še mnogo dela pri tako zvanih malih šancah nad Karlovško cesto. Tudi tam 90 delavci pred leti odluščili nov obliž. Da se kamenje ni valilo na Karlovško ce-s*to, so ga zajezili z deskami. Ob zidovju so tudi nekoliko »planirali tla. da je kamenje zastajalo ob njem. Strokovnjaki bi strofo pamika . .. Collins je bil pozabil vse, kar je bilo pred eksplozijo. Spominjal se je samo svojega imena in kako se je imenovala njegova ladja. Ni pa vedel, od kod je doma in da-li ima družino ... Iz Avstralije je prišel v New York in tam je ostal. Eutler je poslušal odprih ust pripovedovanje svojega prijatelja. Potem se mu je pa posvetilo v glavi- žareč od radosti je potrenljal svojega prijatelja po hrbtu in vzkliknil: — Vedel sem, da me boš rešil! To je sijajna misel! Pojdi hitro, vdova Collin-sova me pričakuje z večerjo... Kuha izborno. Smith je napravil nedolžen obraz: — Ne razumem te. — To nič ne de. Tu imaS cekin... to ti bo pomagalo na noge. Zdaj pa pojdi. Vdova Collinsova je bila tistega večera zidane volje. —* Prijatelji mojega ženina so tudi moji prijatelji, -— je pozdravila Smitha. Miza je bila že pogrnjena, tretji krožnik in pribor je vdova brž prinesla. In že se je pojavila zopet na pragu s skledo izborne juhe. Smith je večerjal prav po mornarsko in na vse pretege hvalil gospodinjo. Hotel se je za svojo »prigodo« dobro podpreti. Med večerjo so bili vsi trije veseli. Smith je jedel in pil za tri. Po večerji si je pa odrezal Se velik kos zlatožoltega sira. morali presoditi, ali je zidovje dovolj zdravo, da bo de stalo vsaj taitioo časa, dokler ga ne bodo popravili, ali pa bo zgrmelo na K ar lovsko cesto. Da bi deko nadaljevali brez prekinitve, doJder ne bo končano, ni verjetno, ker bo vse popravilo zidovja in arhitektovi domi-sleki zahtevaj i še mnogo stroškov in časa. Izpred obrtnega sodišča MESARSKI POMOČNIK JE POKVARIL, ZA 4000 DIN MESA Ljudevit je bil delovodja ali nekak mojster v mesarski in prekajevalski obrti. Imel je 1100 din mesečne plače in hrano bres stanovanja, v službi je bil nekaj čez 2 leti. Dne 20. v mesecu ga je lastnik odpustu brez odpovedi in mu tudi ni plačal meate, ki mu je pripadla aa sadnje tri tedne v suesku 732 dto Ljixie n----i n i - igr T~—si=*m^i^Ju^*^^m***xm+^ končno figuralnih in vidi oznake slovanskega sloga v stvarni preprostosti oblik in po-lepšanju samo zaradi okrasa voljo. Vsi motivi pa dobe v spremljavo čustveni Izraz in so »veren izraz nagega ljudskega življenja«. Iz te splošne slovanske ornamentike se je razvila naša domača slovenska z odsevi skupnih slovanskih lastnosti Obrt se pri Slovencih kmalu razvije, okras pa sledi le čustvu in uporablja priljubljene motive. Nadaljevanje tega narodnega sloga pa imamo v sodobnem slogu umetnostno-obrtnega ustvarjanja. Pričujoče poročilo nima namena spuščati se v znanstvene pravilnosti avtorjevih trditev, niti v kolikor se z njimi ne strinja, marveč hoče le povedati, da je vrednost te knjige (kakor tudi druge njegove knjige o ornamentu) v tem. da nudi sodobnim ustvarjalcem nov vir za iskanje in črpanje pobud pri hotenju delati v domačem slogu in domačem smislu. Sledeč tej knjigi bo mogel napravit? okusno tn sodobno stvarno, poleg tega pa rudi nam gotovo ne bo tuje, marveč bomo občutili kot naše domače. F. K. Kos Iz Maribora — Konec tedna v mariborskem gledališču, V soboto se drugič ponovi tudi pri drugi predstavi simpatično sprejeti interkontinentalni špektakel Sreča d. d.« V nedeljo zvečer ob rojstnem dnevu predsednika ĆSR dr. Edvarda Beneša se vprizori zadnjič krasna Smetanova opera »Dalibor«. Veljajo znižane cene. Za dijaštvo veljajo dijaške cene. toda le pri dnevni blagajni do nedelje opoldne. — Sokolska povorka. Meddruštveni odbor Sokolskih društev v Mariboru poziva Članstvo vseh tukajšnjih edinic, da se udeleži povorke Sokola-matica v nedeljo 29. maja. Zbirališče v Narodnem domu ob 13.30. člani v kroju obvezno! — Domače črešnje na mariborskem trgu. Včeraj so kmetje od Sv. Martina pri Vur-bergu pripeljali na mariborski trg prve domače črešnje. Cene so precej visoke, črešnje so prodajali po 8 do 16 din za kg. — Poikovna slava. Tukajšnji 32. topniški polk bo proslavil dne 5. junija svojo običaino polkovno slavo. S tem bo posvečen spomin, ko so naše polkovne baterije prvikrat prodrle na Gosposvetsko polje. Slovesnost se prične ob 10. uri v vojašnici -Vojvode Putnika«. — Predsednik dr. žiher odhaja. Te dni se je osebie tukaišniega okrožnega sodišča nadve prisr'*.**) poslovijo od svojega predsednika cr. Finna z'herja. Kakor smo poročali, odhaia dr. Z her v Mursko Soboto, kjer bo pevzel vodstvo novoustanovljenega okrožn^a iodlMa. Priljubljenemu predsedniku Selimo tudi na novem službenem mestu vso srečo. — Vol nabodel pastarico. Z razparani m trebuhom so včeraj pripeljali v mariborsko bolnico 14-letno pastarico Nežo Plžent od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Deklico je na pasi napadel pobesneli vol in ji z rogovi razparal trebuh. Obstoja le malo upanja, da bo past urica okrevala. — Vojnim invalidom. Po raapisu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čim preje javijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 pritličje, soba št. 3, kjer dobe vsa točnejša navodila. — YHi.Ua razstava likovne umetnosti. Jutri, ob 11. uri bo slovesna otvoritev do-sedaj največje razstave likovnih umetnikov ki bo v vse prostorih Uniona. Razstavo prireja Umetniški klub v Mariboru, pokroviteljstvo pa je prevzel ban dr. Natlačen. Kakor doznavamo, bo razstavo obiskal tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Razstavljenih bo preko 150 slik in 30 kipov. Iz Ptuja — Drzna tatvina. Danes, pri belem dnevu, so se neznani tatovi splazili v stanovanje posestnika Janžekoviča Franca v Cvetkovcih pri Oslusevcih fcaf mu odneatt zlato uro, 900.— din gotovine, hranilno knjižico z večjo vlogo, nekaj perila in obleke. Zaklenjeno stanovanje so tatovi odprli s ponarejenim ključem ter po tatvini isto zopet zaklenili. To je v kratkem ža druga drzna tatvina, ker so tatovi šele pred kratkim oplenili postajno blagajno. Orožniki zasledujejo tatove. — Kakšna bo letina'.* Po daljši deževni dobi je nastopilo lepo in zelo toplo vreme. Med deževjem je temperatura zelo padla in po nekaterih krajih je bila občutna slana. Slišale so se govorice, da je mraz uničil skoraj vso tatino, zlasti na sadju in vinogradih. Kakor se sedaj doznava, te govorice niso odgovarjale dejanskemu stanju. Res je, da je tu in tam slana naredila nekoliko škode, v splošnem pa je stanje sadnega drevja in vinogradov zelo zadovoljivo. Mraz pa je res občutno škodoval slivam in teh letos najbrž ne bo. — Slovenci se zavedajo ob naSi severni meji svoje dolžnosti kako se je treba ravnati glede na zadnje dogodke v Ptuju! -— Čudno pozdrav!janje gotovi ljudi se je že tudi v Ptuju pojavilo. Javnim organom naj to po;'.lravlianje ne ostane prikrito. Izzivati se ne damo! — Svinjski sejem. Ni vinjski sejem je bilo pripeljanih 343 svinj, od teh pa je bilo prodani samo 90 > Cena mladim svinjam 6 do 12 te Is HO.— do 140.— din za komad. ' - svinje so se prodajale po 7.25 do 7 T tneOC svi- nje pa po 6.50 do 7.25 din k~ ilve teže. — Pri vas se počuti človek kakor doma, gospa Coldingsova, — je dejal po večerji Smith. — Vi mi laskate, je odgovorila gospa. — Zakaj mi pa pravite Coldingsova? Kaj vam James ni povedal, da se pišem Collinsova? — Oprostite. zareklo se mi je ... Collins ... Collins . . . kje neki sem že slišal to ime? — To je zelo razširjeno ime. — je pripomnila vdova. — Da, toda meni zveni nekam preveč znano ... Collins . . . Collins ... ah že vem! — je vzkliknil Smith s sijajno mimiko, — tako se je pisal tisti nesrečnež v New Yorku... omračil se mu je um, ko se je potopila ladja na širnem morju. — Ubogi mož, — je zašepetala vdova — To se pravi, zblaznel ni- samo spomin je izgubil ... ob eksploziji ladijskega kotla pred tremi leti ga je bil ranil kos železa na glavi. Vdova je planila pokonci. —" Kako dolgo je že tega? — V juliju bodo tri leta, to vem čisto dobro. — Kako se je pa imenovala njegova ladja? — Bil je parnik »Hongkong«. Vdova je na ves glas kriknila in malo je manjkalo, da m omedlela. — Kaj pa vam je? — je vzkliknil Smith začudeno. — Popijte požirek vina, draga gospa, če je vam slabo. Vdova je pa odklonila vino in jela tarnati: — To je bil moj ubogi Tomaž, moj mož! —Kaj še! To ni mogoče! — sta vzkliknila prijatelja s hlinjenim začudenjem v en glas. — Bil je na nesrečnem »Hongkongu«. Mislili smo, da je tudi on našel smrt v morskih valovih. Smith jo je prijel za roko in dejal ginjeno: — Če bi bil slutil, da vam nakopljem s svojim pripovedovanjem toliko gorja, bi bil molčal... — Ne, bolje bo, če vse izvem. Hitro, povejte mi vse, kar veste o mojem ubogem Tomažu. Smith se ni dal dvakrat prositi. Jel je pripovedovati na dolgo in široko, nazadnje je pa dejal: Vse je bil pozabil, ubogi Collins- le njegovo in ime ladje mu je bilo ostalo v spominu. Preživel je težke čase. V New York je prispel kot mornar s trgovsko ladjo, a tam se je prebijal kot pristaniški delavec. Najbolj ga je bolelo, da ne ve, ali ima družino in ali se ga kdo sporriinja... Večkrat sem ga vzel s seboj v mornarsko krčmo, kjer se je plesalo, da bi se malo raz-vredni • • • Eutler je opazil, da je vdova njegovega prijatelja naenkrat presenečeno pogledala. — Tam se je plesalo? — je vprašala ostro. — Kaj pa Tomaž? — Najprej je popival, da bi pozabil na svojo bridkost in nesrečo, — toda tam je bilo vedno nekaj leoih deklet —• in pozneje se je jel ozirati po njih. Plesal je kakor obseden .. . Kaj pa vam je. gospa Collinsova? Vdova je zatisnila oči, kakor da bo zopet omedlela. Potem je pa prijela koza rec, ga v dušku izpraznila in vzdihnila: Hvala bogu, zdaj sem zopet mirna. To ni bil moj ubogi Tomaž, ki se je dal zapeljati v krčmi. . . Moj Tomaž ni mogel plesati, ubožec je imel leseno nogo. Zato je bil na ladji kuhar. Torej sta bila na ladji dva Collinsa. Veseli me da sem si zopet na jasnem .. . kajti zdaj sem se že sprijaznila z usodo vdove. . in pa ubogi .James bi bil gotovo zel trpel- če bi se moral zdaj umakniti. Ko ne, James? Smith je delal kisel obraz in si natir-pod mizo desno nogo, nad kaftetro je 1 stresel Eutler svojo jezo. Potem i o -James vzdihnil, da se je zamajalw klettica z vinom in zamrmral je: — Seveda... ta prigoda spar1 < ki kW^v^majo človeku Največja svetovna vojna izbruhne h 1943 Tako trdi v svojih prerokovanjih stavni ki Je točno napovedal ie Leta 1503 je bil rojen v Sati Remu v arvagotmekem okraju izreden človek po imenu Mihael de Nostredame, y^*r> sodob-nikom in v poanejaHi letih po imenu No-stiedarmus. Pečaj ae je a pi hodnimi vedami, posebno z medicino, v kateri je imel pomembne uspehe ter je zelo uspešno zatiraj kolero, ki se je bila pojavila v njegovem kraju. Se večje uspehe pa je dose-ans! kot tekmec avtorja Apokalipse apostola Janeza. Bfl je obdarovan s preroškim duhom m zapustil je prorok ovan ja, segajoča tja do leta 3797. Svoja prerokovanja, od katerih se je večina izpolnila, je pisal v stihih in v prosa* v pismih, naslovljenih kralju Henriku II. Francosko revobjrijo je prerokoval točno. V svojih prorokovan jih je opnaoril avet na tc da bod© 1. 1993 ljudje mislili, da lahko spremene način merjenja časa. Zgo-dHe se bodo strasne stvari, v katerih bosta kralj in njegova žema. izgubila glavo >akoz; leseni okvir«. Na giljotino seveda nI mogel misliti, ker jo takrat se ni bilo, vendar je v ovojem preroškem duhu videl nji podobno morilno orožje. Pri tem pripominja Nost^edamjus. da se bodo ljudje morali vrniti k staremu načinu merjenja časa. ko se bo pojavil od druge strani Abj> mož, ki bo osvojil deželo, iz katere je prišel in ustanovil veliko cesarstvo. Tu gre očividno za Napoleona ki je prišel iz Francije kot Italijan, rojen na Korziki, in ki je začel ustanavljati svoje rnogočno cesarstvo s prehodom preko Alp iz dežele, iz katere je bil prišel. Tudi Napoleonov padec prerokuje No* etredatmus. ko pravi, da bo >malega moža velikega cesarstva* uničila zima, da bo njegovo cesarstvo pozneje znatno omejeno, obdano z vodo, potem se bo za se sfcrčiloL S tem je bil napovedan Napoleonov poraz v Rusiji, izgnanstvo na Elbo in konec na otoku Sv. Helene. O svojih prerokovanjih pravi sam No-stredamus, da bo svet o njih razmišljal Šele takrat. r>ko bo imelo zlato enajstkrat-no vrednost vrednosti srebra«. To se je tod! točno izpolnilo. To razmerje med zlatom in srebrom je nastalo leta 1919 in v tem letu j tudi izdal Danec Billestein prvič popolnoma Nostredamova prerokovanja s komentarji. Samo po sebi se razume, da so se dotaknila njegova prerokovanja svetovne vojne in ruske revolucije. O svetovni vojni govori Nostredarnus na način, ki je postal pozneje povsem jasen. Nostredarnus smatra za pravi začetek svetovne vojne pogažen je belgijske nevtralnosti. N"ihČe ne more reci. da, bi to ne bilo točno. Vprav v svetovni vojni je bflo pogažen je belgijske nevtralnosti vzrok da je posegla v vojno najprej Anglija, po-aneje pa se Amerika. O term govori Nostredarnus z besedami, da bo >g-robj ce- n minili malo dsMo v veUko Neptuna (Anglije), ki bo prestopil morje in zrak proti nasilnežu«. Tako je Nostredarnus prerokoval tudi vojno v zraku. Datlje pravi, da bo >cesar s si etirom označil mesto, kjer bodo njegovi vojaki«, in to ae je res zgodflo ,kajti nemški cesar Viljem je dal v začetku vojne kovači srebrne kolajne z naposom: >Nemci osvajajo Pariz«. Nostredarnus se peca tudi z novimi načini vojne taJmsae in napoveduje strupene pline. O Rusiji pravi, da bo stala v vojni »tri leta in 7 mesecev«, potem pa >vstopi v lastno kri«. Dvignili se bodo možje iz ljudstva in na čelo dežele bodo postavili moža, prvi bo Kaerkseus, drugI pa Attila. Nostredarnus je najbrž mislil s tem Lenina in Stalina. O koncu vojne pravi, da bo >moral cesar zapustiti cesarstvo in pobegniti proti severni strani razžaljene dežele« (Holandska kot sestra Belgije) pri čemer ga bo do skrajnosti podpirala njegova sestra na jugu. S tem je gotovo mišljena grška kraljica. Pravi zmagovalec bo >Armorique«. To je ime, ki ga je Nostredarnus dal Ameriki. Amerika je res odločila zmago v svetovno^ vojni. Nostredarnus ji pa ne prerokuje na gospodarskem polju najboljše bodočnosti. Tudi o španski državljanski vojni govori Nostredarnus. Imenujejo jo »španska hri-pa« in pravi o nji, da je nesreča, ki bo oskrunila ime dežele živeče dotlej miru in pokoju. Vsa Nostredamova prerokovanja se dajo kontrolirati in kažejo, kako točno *> se doslej izpolnila. Nostredarnus ima pa še druga prerokovanja, nanašajoča se na dogodke, k,- sele pridejo, če se bo izpolnilo vse. kar je videl Nostredarnus v svojem preroškem duhu, se ne obetajo Evropi in beli rasi nič kaj razveseljivi časi. Sodeč po Nostredamovih prerokovanjih nas caka žalostna bodočnost. Nostredarnus prerokuje tudi začetek nove svetovne vojne, ki bo baje izbruhnila v Franciji. Doslovno pravi, da do >rretja vlada ljudstva vladala dalje od drujge, toda ne nad 73 let« č:e računamo tretjo republiko od leta 1870. bi to pomenilo, da. bo izbruhnila nova vojna leta 1943. »V mraku vlade cesarjev se bo zapadu nenadoma prikaral polmesec« — pravi Nostredarnus. To bi pomenilo po Billestei-novem komentarju, da se bo s propadom zapadne kulture dvignila moč islama. Pozneje Nostredarnus znova govori o naraščajoči moči islama. r>o tega naj bi prišlo leta 1999, ko bo baje nastalo rstrašno prelivanje nedolžne krvi. škropljene na zemljo izpod neba«. Do tega leta lahko pričakujemo strašno vojno v zraku. Upajmo pa. da se ta najstrašnejša Nostredamova prorokovanja ne bodo izpolnila. Protintagnetična ladja Angleška admiraliteta je naročHa v ladjedelnicah v Datrtmouthu gradnjo posebne protimagn etiene ladje in sicer za 90.000 funtov sterlim.gov. Ta ladja ne bo imela na sebi nobenega kovinastega dela. ki bi bil podvržen magnetične m u vplivu. Tudi posadka ne bo smela imeti s seboj ničesar, kar je podvrženo magnetičnemu vplivu. .Mornarji torej ne Kodo smeli hneti pri sebi niti nožev, niti jeklenih ur in celo z želez-jem okovanih kovčegov ne. Ta svojevrstna ladja bo služila znanstvenim svrham. Fo-sadka na nji bo proučevala zemeljski magnetizem. Zanimivo je, da to ni prva protrma£ne-ticrka ladja. Že leta 190J je zgradi.la Amerika podobno ladjo, ki jo je pa kmaJu uničil vihar, da njeni znanstveni uspehi niti od daleč niso odtehtali precej visokih stroškov. eni uri Kaj »e zgodi v em un v civiliziranih državah sveta? Po naj nove TŠi statistiki se rodi v eni uri 5440 ljudi, umre jih pa 4030. 200 parov se poroči. 85 se jih pa loči V eni uri iz-pibi življenje 15 ljudi od zločinske roke. Ljudje popijejo v eni uri 1.500.000 litrov vina. približno to'iko p'va in 50 milijonov skodelic kave. Pojedo pa 3.6 milijona ton mesa. za kar je treba zaklati 35.000 glav goveje živine dalje 30,000.000 hlebcev kruha in 2 4 milijona jajc. V em un se pridobi iz zemlje 156.420 sodov petroleja in tretjina tega se porabi za bencin. Premoga se nakoplje V eni uri 22.000 ton. V eni uri se predela 10.000 centov bombaževine in 3 000 centov volne v l bLa-go. Avtomobilske Ni varne izdelajo v eni ur* 700 novih avtomobilov. 170.000 ton tobaka se porabi v eni uri za cigarete m cigare in ljudje poka de v eni uri za 80 milijonov din tobačnih izdelkov. 114.000 brzojavk gre na vse strani sveta v eni uri, pisem in dopisnic pa 1.141 600.000 Na poštnini se plača v eni uri blizu poldrugo milijardo. Morskih rakov vedno man] Taka je pač usoda vseh 5**7*01, u jih človek lovi, ker mu služijo za hrano, viorske rake love zdaj z večjo vnemo in boljšimi sredstvi, kakor v starih časih. V morju bodo velike ribe kmalu tudi velika redkost in zadnja leta se srsijo tudi pritožbe, da ujamejo ribiči morskih rakov vsako leto manj. Morske rake. znane pod imenom humer. love na obali Anglije. Nemčije in Norveške. V prejšnjih časih so jih nalovili vsako leto po več milijonov, zadnja leta je pa nazadoval lov na tretjino. Iz prirodoslovnoga vJdika je to zelo zanimiv pojav, ker vemo. da je samica morskega raka izredno plodna, saj zleze naenkrat 5.000 do 40.000 jajčec. Pojasnjuje se pa ta pojav s tem. da potrebujejo ličinke, ki se izležejo iz jajčec, najmanj pet let. da se razvijejo iz njih odrasli raki in da se pri tem priblžno petkrat na leto preleve. In baš ta prelevitev jim postane usodna. Kadar namreč mm a jo oklepa, postanejo kaj lahko plen požrešnih rib. pa tudi samih sebe. Ličinke namreč požirajo druga drugo. Nemški naravoslovec dr. Corvin pripoveduje, da je bil napravljen poskus, pri katerem so položili v akvarij več tisoč ličink morskega raka. obenem pa tudi dovolj hrane. Vzlic temu so se pa ličinke srdito napa- dale in pozirale tako požrešno, da je o*tala v akvariju kmalu samo še ena. O tej ae je lahko trdilo, da je požrla vse druge. Vidimo torej, da doraate izmed tiaočev mladi, cev včasih samo eden. Pred no pa doraate morski rak tako, da ga lahko prodamo za delikateso, traja več let. Ker pa tudi odrasli raki včasih odlože svoje oklepe, postanejo v tem času tudi oni pogosto žrtve drugih morskih roparjev. To, kar ribiči ujamejo, so prav za prav samo poedinci, preostali od velikih pokončanih generacij. Včasih ujamejo do 30 let stare in do 15 kg težke morske rake. Taki so pa vedno večja redkost. Na obali Helgolanda so ujeli do začetka tekočega stoletja do 60.000 rakov letno, adaj jih pa ujamejo komaj še okrog 20.000. erika z gradi vso naglico letala Po waahingtonski uradni statistiki imajo ameriške tvornice letal velika naročila za 150,000.000 dolarjev, do konca tekočega leta pa dobe Še za 100.000.000 dolarjev naročil. Vse ameriške t\*ornice letal lahko izdelajo letno za 350,000.000 dolarjev letal. 18 ameriških tvornic ponuja inozemstvu 30 različnih vrst letal, izmed katerih so najvažnejše: 1. Leteče trdnjave tvornico Boeing;, ki prelete s pomočjo motorja 4.000 HP 300 km na uro s tovorom petih strojnic in brzo- strelnega topa ali pa z odjrovariaoč'm tovorom bomb. Taka leteča trdnjava je preletela pot iz Kalifornije do Virginije v 10 urah 45 minutah s polno opremo in s 7 člansko posadko. Ta pot odgovarja razdalji med Londonom in Jeruzalemom. 2. Bombardersko letalo »Hvphen« tvornice Curtiss-Havv-k. ki doseže htrost 450 km na uro in se lahko dvigne 10.000 m visoko. 3. Substratosferno bombardersko letalo tvornice Lockhead. ki leti tako visoko, da se z zemlje sploh ne vidi in da ga tudi najboljši protiletalski topovi s svojimi granatami ne morejo doseči. 4. Izredno hitra lovska letala tipe Si-korski s 7 strojnicami. 5. Dvomotorno bombardersko letalo tvrd ke Gleen-Martin, ki doseže hitrost 400 km na uro. 6. Zračni torpedni čoln tvornice Voigth. 7. Zračni dreadnought tvornice Roerng, ki lahko leti s tovorom bomb z Aljaske do Tokia. Ti dve zadnji letali sta rezerviram za ameriško armado in se ne smeta izva,-žati v inozemstvo. Vidimo torej, da obratuje ameriška letalska industrija s polno paro. kar pomeni, da prehaja tefcišče bodoče vojne v zrak in da bo nova vojna mnogo strašnejša. kakor je bila svetovna vojna. Holandska — raj kolesarjev Kolesarstvo je na Holandskem slno razširjeno. Med kolesarji so tudi ministri in sama holandska princesa se rada vozi po okolici svoje poletne rezidence s kolesom. Spremlja jo dvorna dama. Na Holandskem in na Danskem se je izpolnilo Apollinairo-vo prorokovan je da bo pomenilo kolo novo dobo v zgodov'ni človeštva. Na Holandskem se ljudje vozijo s kolesi ne samo na delo. temveč se vozijo celo zaljubljenci na sestanke. Tam vidiš pogosto mlada zaljubljenca, kako ae držita za roke ali okrog pasu, kako ?e peljeta po drevoredu, objemata in poljubljata, ne da bi se kdo spod-tikai ali celo zgražal nad tem. Ce se pa pozneje vzameta, ju boš videl, kako se vozita nekoliko počasneje, ker imata s seboj svoj naraščaj bodisi zadaj za kolesom ali pa na posebnem sedežu nad zadnjim kolesom. Ce pride človek na Holand-ako, je najbolje, če si takoj kupi kolo. Zgodovinski mettdon-ski ceder padel Kdor je prišel kdaj v Meudon pri Parizu poklonit se spominu prvega češkoslovaškega vojnegra ministra generala Stefanika aH nesmrtnega pisatelja Anatola Franca, se je gotovo pomudil nekaj časa v krasnem slikovitem Meudonskem gozdu, enem najlepših v najbližnji okolici Pariza. Tam na križišču velikih cest iz Bellevue v Versail-les je stal do konca lanskega leta ogromen dostojanstven libanonski ceder, znan pod imenom >Zeleno drevo«, ker je skozi vse leto obračal nase pozornost s svojo krasno zeleno barvo. Stal je na takozvani Etoile du Pave in bil je priča precejšnjega poglavja francoske zgodovine ob zatonu kraljestva. Zasajen je bil za spomin na rojstvo Ludvika XV. in sčasoma je videl vse slavne može in žene, ki so se vozili mimo iz Pariza v Versailles. Madame de Pom-padour, ki je imela tu v bližini grad, je večkrat počivala pod njegovo košato krono, a tudi Napoleon se je tu v njegovi senci opetovano posvetoval s svojimi generali in sanjal. V Meudonskem gozdu je še več enako starih cedrov, toda ta je bil zgodovinski, ker je stal na križišču cest. Zdaj je nastal spor med spomeniškim uradom in upravo državnih posestev in gozdov, ki je dala ceder posekati. Druga trdi. da je ceder ze trohnel. prvi pa. da je to zločin. Gotovo je, da je bilo drevo zdravo in da se je bilo posušilo samo nekaj vej. Skoda se seveda ne da več popraviti. K sreči ga niso posekali, temveč v višini enega metra od tal samo podžagali, tako da tvori zdaj meter visoko mogočno mizo, ki bo vsaj tako ohranjena kot zgodovinski spomin na slavno preteklost cedra. Sredi Etoile du Pave so zdaj zasadili kot nadomestilo krasnega 200 let starega cedra novo šele 20 let staro krepko drevo, ki pa najbrž nikoli ne bo zasenčilo slave svojega zgodovinskega pred nika. Ameriška vele* poslanica v Moskvi Zedinjene države so zaprosile v Moskvi za poverilne listine Cecile Brovevi, 48-letni soprogi uradnika ameriške konzularne službe, ki postane naslednica dosedanjega ameriškega veleposlanika v Moskvi Josefa Edvarda Davisa. Kandidaturo Broveve podpirajo voditelji ameriškega, senata in parlamenta, če bo Moskva ugodila tej želji — In zaenkrat ni nobenega vzroka, da bi se to ne zgodilo — dobi Amerika poleg dveh poslanic še prvo veleposlanico, ki bo obenem prva ženska na tem visokem položaju na svetu. Poslanico ima Amerika v Oslu od leta 1932, leta 1936 je pa imela poslanico na Danskem. Cecil Broveva je bila prvotno učiteljica ljudske šole in socialna delavka. Zelo dobro je znana v vvashingtonskem političnem svetu. Več let je preživela v Evropi, kjer je prouče\*ala mednarodne odnošaje, ko je spremljala svojega moža v njegovi konzu- larni službi. Njen mož deluje zdaj v Bruslju, kjer študirajo tudi vsi trije njuni otroci. Njena služba v Moskvi ne bo posebno lahka. Dosedanji veleposlanik Daviš tam ni mogel živeti samo od svoje plače, razen tega je pa imel velik dom. Njegova žena je namreč hči večkratnega milijonarja Marjorie Post-Huttonova, ki je podedovala po očetu v našem denarju okrog poldrupr« milijarde din. Ob tako bogati ženi si je Daviš pač lahko privoščil marsikaj, kar bo Brovevi nedostopno. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ta obilo zanimivega štiva dobfte v tedniku za radio, gledališče in tiku »NAi VAL«, Ljahljaaa. Knafljeva ulica 5. Nedelja. 29. maja 8.00: Fantje na va^i, vmes plodeč. — 9.1*>: Porodila. — 9.15: Majniški sprehod (plošči >. — 9.45: Venski ^ovor (g, dr. Ciril Potočnik). — 10.15: Prenos cerkveno glasbe i/. BSfOdJ «5v. Stanislava v št. Vidu nad Lksbljaoo. — 11.00: Otroška ura: G ampere«*. ItJUl: Ploeče. — 12.80: 1'iKana r«>viia. Sodtdujejo: Ga. Dragica Sokova in «.'• Jean I'rami. op« ni tenorist in r.ndij. orkester. — 13.00: N , povodi. (Oddaja prek in j« m ia od 14, — 17. ur«) — 17.00: Kmet. ura: Kdeouva in kuca \>\\ rirašičih (g. dr. &imou fcil-ert). — 17.30: | san koncert radij^kesja orkestra. — 19.001 Napovedi, poročila. — 19.:i0: Nar. ura: V.-; družina in vprašanj«« socialnega za\a rovanja (dr. Milutin Zelie). — 19.50: Presus ^maj-nic iz trnov>ke cerkve. — -0.30: IV t na revija. Sodelujejo: Originalna Švicarska ROd t>a (sfaleoMcov trio) KamflaJ trio. Sodir Stritarjeve in citraski tercot Vesna*. '2*2.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Sedaj za ples iplo-V-e). Ponedeljek. Mt maja 12.00: Pesmi iz vini-čar^keca t.i ph ietiki (c. dr. Fr. Debevee). — 18.20: Char. lie Kunz igia ^lagerje Cp4o*»6e). — L&.4 Kulturna kroniika: Letošnje knjige *>lovem-*»ke Matice* !g. prof. France Vodoifc). 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nar. ura Gospodarski pomen turizma, idr. M. Braku* — 19.50: Zanmiivosti. — 20.00: Koncert mi, ' rajdiji-*ki onke«ter). — 21.10; Prenos iz lTa- ge: Su>k: I>ozorevamje, »srafoniona pe*«nite\ — 32.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvo^. v oddih (radijski orkester). Torek. 31. maja 11.00: Solaka ura: Glasbeni na^iop. harmonika, (fosfc in klavir, izvajajo 4 ueerrn I srlasbene *ole v Kranju (vodi c. F »kun Albin). — 12.00: Plesi iz prošlih dni (plošč. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. 13.20: lz Leharjevih operet (radijski ork« -*»ter). — 14.00: Kafpovedi. — 18.00: Radijski *ramel. — 18.40: Pok bona po>iv»etova In B■ (C. dr. Vladko Sriimrkrt). — 19.00: Napove i , poročila. — 19.30: Nac. ura Yas v Hrvatak;; dr. D-ra«o Hloupek Zafrre*>. — 19.50: IV -noe smarnk* k trnovske cerkve v Ljubij.i n — 20.30: Koncert pevskega zr*yra >CyrafiWo — 21.15: Igor St.ravinski: Capriccio za klavir in orkester. — 22.00: Napoved* poročila. — 22.15: Zvoki v 1U in V« tairtu (r»rebuienia (s. prof. Jare). — 19 00: Napo. t. di. poročila. — 19.30: Nac, ura. — 19. Uvod v nr enoji. — 30.00: Prenos iz operna a gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glssba-no predavanje c. V. Uit mar), v II. odmoru: .Napovedi. poročila, Četrtek, 2. junija 12.00: Operetni na povi (pk>*če). — 12.4-PoroeAa. — 1S.OO: Napovedi. — 13.30: Ma-cisrfcrov trk>. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Peatar spored radijskega orte-sTra. — 18.40: Slovenščina Slovence (g. dr. Rudolf Kola-ric). — 1O.0O-: Na-povedi, poročila. — 19.30: Nac, ura. — 19.50: 10 minut zarave. _ 30.(V> Koncert. Sodeluiejo: Ljnbljaflskii ararmel-kvar-tet z vmesnimi santospetvri g. Mjrtta Premei- Ča, gdč. Sonja Ivančič i>n prof. M. L»ipov*ek (»spremljava). Ljubljanski šramel-kvartftf in g. Mirko PVemele. — 21.30: Koncert lah k* glasbe frajdjjski orkester). Kalmam: Knegi- nja iz Chicaga. potpuri. — 22.OO: Napovedi, poročila. — 22.15: Komoert lahke (rla«he 'n.<. daljeranie). Potek. X jtnija 12.00: \z naših dolin m planin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. —13.20: Kmecle i trio in gtde. Poldika Zupanova. — 14.00: Nar>o\*edi. — 18.00: Ženska ura: Izlet slovenske ženske zveze iz Amerike v Jugoslavijo (gdfe. Anica Lebarjeva) — 18J20: Naše pesmi iz Amertke (ploeoe). — 18.40: Smotrnost srospodar&tva in dela/vatvo (g. Milan Valant). — 19.00: Napovedi, porožila.. — 19.30: Nar. ura. — 19.50: 10 minut za planince. — 20.00: Radijski orkester. — 22.no: Napovedi, poročila. — 22.30: Angl«Ske plošče. E KT7ICHBERGER: Hlalokaj, 34 B O M A N otok gobaoceo Kar se je zdrrnil. Kakor na povelje so otroci pokleknili in sklenili roke. Pamela je klečala sredi njih in zadnji solnčni žarki so padali vprav na klečeče otroke in njo. Potem se je pa začula skupna molitev: »Ha nae ofa behe ae Otua ki mama ni, naa ne foaki hono. Alo be taha nae fakatubu, koluh ko ia kotoabe e tui kiate ia ke ona naa a uha, kae ma'u ae moui taegata« ... Potem je bilo nekaj časa tiho in že zopet se je začni veseli vrisc domačih otrok, zbranih okrog Pa-mele. Le-ta jih je božala po laseh in vse po vrsti je prekrižala. Sketch je stopil iz grmovja. Pamela je preble-dela in odslovila otroke. Sketch je pozdravil. V odgovor je Pamela hladno pok imala z glavo in vprašala ostro: — Kako ste prišli sem? Skomignil je z rameni. — Vaš oče me je nekoč že vprašal tako in odgovarjam enako — čez zid. Ze takrat sem svaril vašega očeta, naj ima v teh burnih časih pse. Toda on kale do njsh mtkakjkm antipatijo... — Kaj hočete tu? Pamela je bila sovražna. Sketch se je nehal smehljati in dejal je: — Prišel sem sem, da se pomenim z vami in vašim očetom. Debelo ga je pogledala: — Pa mu vendar ne mislite storiti kaj zalega? — Sami veste, da ne, — je odgovoril hitro. Pomirila se je in sedla na travo. Sketch je prisedel k nji. — Hoteli ste govoriti z menoj. O čem? — O marsičem. Začniva kar s tem, da vas vprašam, kaj so počeli tu ti otroci? Zasmejala se je. Zdaj prihajajo pogosto sem. To so otroci siromašnih domačinov in k meni hodijo v šolo. — Kaj pa ta konec? — Mislite molitev? Enako lepa je v njihovem kakor v našem jeziku, najlep?* w r»a. če ir> izgovarjajo otroci — — Vi verujete? ... — V boga? Da. Namuznil se je: Jaz pa ne. Romam Rolland pravi v Janezu Krištofu, da ni boga ali pa da je slab, če je. Slučajno sem si vtisnil v spomin ves ta odstavek.« Glejte namreč kaj ste vi, ki je vas poklical Gospod. Po telesu ni med nami mnogo mo- i drih, niti mnogo silnih, niti mnogo vzvišenih. Toda on je izbral neumnosti tega sveta, da bi uničil modre in izbral je slabosti tega sveta in zavržene j stvari in tiste, ki jih sploh ni, da bi zatrl tiste, ki 1 so . .. Strinjam se z Rollandom, toda ne nameravam se prepirati o tem z vami. To mi je vseeno. Neki češki pesnik je napisal, da je poleti vroče in pozimi mraz, da blodimo po širnem prostoru — in gledamo topo v sinje nebo; kdo ve, dali je nekdo tam gori — — Pogansko dušo imate. Če bi verovali, bi nikoli ne mogli krasti in moriti, — je dejala Pamela ogorčeno. Skomignil je z rameni — Krasti? Bog dovoljuje krasti. To vam morejo potrditi cigani, ki imajo staro pravljico, po kateri je bog visel na križu, pa je prišel cigan, ukradel je vojaku plašč in ogrnil z njim Kristusa. Od takrat smejo cigani krasti. A moriti? Jaz ne morim! Kaznujem! — Kdo je vam pa dal pravico kaznovati? Sketch si je zamišljeno prižgal pipo. — Kolikor mi je znano, bog mnogih zločinov ni kaznoval. Vzemite za primer tega Bergnerja. Če bi ga ne bil obrnil z brado navzgor jaz, bi bil ta dečko umoril še mnogo nedolžnih ljudi, ki morda verujejo v boga tako kakor vi. — Toda on ve. kaj dela. — Glejte. Pamela, vaše naziranje na življenje je drugačno od mojega in o veri se nikakor ne bova prepirala. Vas so pokvarili v vaših angleških kolegijih. Ne pokvarili. Tam so taki nauki za tisto življenje zelo prikladni, ker bi sicer ljudje čisto podivljali. Tu je pa vse drugače. Tu molimo s pištolo v roki in v najboljšem primeru smo pripravljeni plačati sorodnikom pogreb in nekaj odškod- nine. Vašega naziranja ne bom izpremenil — naenkrat je obmolknil, potem je pa pripomnil trpko: V vaših očeh sem zločinec, potepuh in morilec. Nima smisla prepričevati vas o nasprotnem. Zdaj pa grem, da se pomenim z vašim očetom, ki v morali ni tako trden kakor vi. Pamelin obraz je izražal razočaranje, toda premagala se je. Pri besedah o očetu se je zdrznila. Zamišljeno je zrla za odhajajočo visoko Sketche-vo postavo, potem je pa naenkrat odhitela drobnih korakov proti hiši. Pred vrati si je pa premislila in po prstih je odšla okrog hiše. — To sicer ni lepo, da grem prisluškovat, toda vedeti hočem, v kaj je moj oče zapleten, — je Šepetala sama pri sebi in zlezla v košate veje di;je jablane v višini okna očetovega kabineta. Sketch je vstopil skozi vrata, ne da bi pocukal Z nasmehom na obrazu je opazil, kako se je stari Kern ustrašil, ko ga je zagledal. Planil je pokonci in težko sopeč se je naslonil na okno. — Kaj hočete tu? — je vprašal osorno — Pomeniti se hočem z vami. Sedite in ponudite mi stol. Z drhtečimi rokami je ravnatelj primaknil Sketchu stol, sam je pa omahnil 'v svoj naslanjač. Ni si upal seči po revolver, ležeč v odprtem predalčku. Če bi bil ta potepuh takrat v Berggrie-fovem domu sam, bi ga bil zdaj gotovo ustrelil in dokazal, da je prišel z namenom napasti ga. Stev 119 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 2S. maj« 193». Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1) Dolžinska mera, 2) gorovje v Alpah, 10) predlog (lat), 12) Začetnice slovenskega zdravilišča, 14) nekaj pobirati, 16) kar dela kovač, 18) rokodelec, 19) staroslovanski raj, 20) mater jal za zidanje, 21) biva v baraki, 21a) predlog, 23) kovina 24) vrsta cigaret, 26) IT, 27) mesto v Albaniji, 28) moško ime, 30) Rostandova komedija, 34) ilirski dramatik, 35) žuželka, 36) vrsta vina. 39) žensko ime. 40) drag kamen, 41) oblika glagola vre ti, 43) zaimek. 45) zaimek, 46) zaimek, 47) velik ptič (gen), 49) masa (sh), 50) inicijali slovenskega pisatelja, 51) oblika glagola vpisati, 54) predlog, 55) rabi krojač. 56) Perzija, 57) zaimek. Navpično: 1) škropiti, 3) zaimek, 4) sesalec, 5) koroška gora, 6) rokodelec. 7) visoka planota v Aziji, 8) Reka v Crni gori, 9) IT, 11) težak, 12) cev, napolnjena z eksplozivi, 13) ruski mogočnik, 15) veznik. 16) del svinčnika, 17) doba. 19) južni sad, 21) del telesa (gen). 22) smejati (franc), 25) slog, 27a) popis prednikov, 27b) naša soseda, 28) oblika glagola mre- ti,, 29) dela otrok, 31) poljski sad, 32) ozračje, 33) vladarica, 36) sesalec (gen), 37) južni sad, 40) mesto v Dalmaciji. 42) padavina, 44) žuželka (obratnica, 48) žensko ime (dat), 49) moja (lat). 52) kratica. 53) JR, 54) nikalnica. Rešitev križanke, priobcene v soboto, 14» t. m. Vodoravno: 1) km, 2) Dolomiti, 10) ad. 12) RS, 14) nabirati, 16) kovati, 18) mizar, 19) nov, 20) opeka. 21) barakar, 21a) na, 23) nikel, 24) Ibar, 26) IT, 27) Tirana, 28) Miran, 30) Cirano de Berg-e-rac, 34) Demeter, 35) osa 36) opolo, 39) Ema, 40) opal, 41) Vri, 43 ta, 45) ki, 46) mi, 47) moja, 49) misa, 50) IC, 51) vpi-aanje, 54) na. 55) šivanka. 56) Iran, 57) se. Navpično: 1) kropiti, 3) on, 4) lama, 5) Obir, 6) mizar, 7) Irak, 8) Tara, 9) IT, 11) drvar, 12) raketa, 13) Stalin. 15) in 16) konica, 17) Vek, 19a) ananas, 21) brade. 22) rire, 25) barok. 27a) rodovnik, 27b) Nemčija, 28) mrem. 29) igrati, 31) repa, 32) eter. 33) carica. 36) opica, 37) oliva, 40) Omiš, 42) rosa, 44) eso. 48) Ani, 49) mea, 52) Pn, 53) JR, 54) ne. Iz Radeč — Prošnja g. Ravnikarju, industrijalcu na Njivicah- Že dolgo se pojavljajo v Radečah motnje pri električni razsvetljavi. Včasih je razsvetljava tako slaba, da morejo čitati le oni, ki imajo zdrave oči. Dogaja se tudi, da luči brle, kar kvarno vpliva na očL Pogosto pa se pripeti, da nam luči kar na lepem ugasnejo in utihnejo tudi radio aparati, zaradi česar nismo imeli na šoli šolske radijske ure, ali pa se je ista prekinila zaradi odklopi jenja električnega teka. Tako nastajajo večkrat neprilike in nevšečnosti. Vsi prizadeti Rade-čani naprošamo industrijalca g. Ravnikarja . da poskrbi za odpravo takih nedostat-kov, kar bomo pozdravili z največjim zadovoljstvom. — Radijske motnje. Četudi smo že ponovno pisali, da nastajajo pri nas hude radijske motnje, ko je včasih skoraj izključen vsak sprejem, se iste še vedno ponavljajo. Zato ponovno naprošamo vse industrijalce in obrtnike, ki uporabljajo električni tok. da si nabavijo blokirne aparate, ki se dobe že od 300.— do 400.— din. S tem bodo ustregli vsem našim radijskim naročnikom in odpadle bodo upravičene pritožbe. — Priprave za kvalifikacijske tekme. V nedeljo 29. t. m. bodo imeli naši nogometaši SK Radeče kvalifikacijsko tekmo s SK Kandijo v Novem mestu. Naši športniki so vzeli zadevo zelo resno in pridno trenirajo. V nedeljo sta odigrali dve enako močni garnituri trening tekmo z rezultatom 2 : 0. za A garnituro. Sicer je A moštvo zasluženo zmagalo, vendar ni bilo popolnoma zadovoljivo. Treba bo še nekaj izprememb. Zadovoljiv je bil edino napad, ki je izvrstno kombiniral in ostro streljal. Da ni bil boljši rezultat, je zasluga vratarja, ki je branD vse mogoče strele na gol. Na praznik je bil drugi trening, kjer se je dokončno določila postava in sicer: Kos MIlan, Zahrastnik, Svetlin. Simončič, Ltn-dič, ž ribar, Ferči, Huzjak, Radovič, Jazbec. Moštvo odpotuje v nedeljo zjutraj ob pol šestih. Potovali bodo preko Ljubljane, ker je za Radečane to najugodnejša zveza, dokler še nimamo dograjene proge St. Janž — Sevnica. Z moštvom odpotujejo tudi štt "Oni navijači, ki bodo našim nogometašem Laje v veliko pomoč v težki borbi za točke. 2elimo jim obilo uspeha in sreče! - ....... __________„„. — Občasni strokovni tečaj je povišan v strokovno nadaljevalno šolo. Na željo krajevnih činrrteljev in na prošnjo šolskega vodstva je povijala kraljevska banska oprava občasni strokovni tečaj v strokovno nadaljevalno šolo, ki bo pričela z novim šolskim letom 1937-38 Vsi obrtniki mojstri se naprošajo, da v svojem interesu vodstvu sole takoj prijavijo novo sprejete vajence. Šol- ski okoliš strokovne nadaljevalne ftoie se lV raztegnil na Loko pri Zidanem mostu. Zida ni most. Svibuo, Podkraj in Jagnjendca in aeve tudi Radeče. Vsi vajenci so na tem te ritoriju po zakonu delani hodili v rodeske strokovno nadaljevalno 5olo, o eemer obve. sčanio vse obrtnike-mojstre. Ob konou šol č=fcega leta sc kolkujcjo spričevala po 20 din Mojstri >^ opozarjajo na sklep zadnje seji šolskega od tvora občasnega tečaja da kdoi ne bo poravnal šolnine, ne bo prejel sprite vala. — Občinski sejam. V sredo je bil v Radečah običajen sejem, na katerega je prišlo od blizu in daleč zelo veliko sejmarjev, ki so pripeljali svoje razstavno blago na tovornih avtomobilih ter ga razstavili po stojnicah sredi trga. Prignane je bilo tudi veliko živine, ki je šla dobro v denar: boljše govedo od 4.50 do 5.— ozir. 5.50 do 6.— din, slabše vrste po 3.50 do 4.50 din, sla-bejši voli tudi poeez par po 4000.— din ki še ceneje, še nižje cene so bile krave, večinoma počez, enako tudi teleta. Sejem je bil na splošno bolj slabo obiskan po kupcih. Ker smo baš v k riže vem tednu in spričo velikega dela. ki ga imajo kmetje seda j po dežju, so bile kupčije bolj slabe. Pritožujejo se kramarji, pa tudi gostilničarji, ki so pripravili mnogo jedače in pijače, ki pa jo zaradi pomanjkanja gostov povsod niso -mogli spraviti v denar. — Sava in Savinja upadli. V nedeljo nam je po nekaterih krajih, pretila že povodanj. Sava in Savinja sta bili Že nad dva metra nad norm al o. Od ponedeljka dalje pa voda le polagoma upada, dasi še vedno ni dosegla normalnega stanja. Ob tej priliki se obračamo na vse naše odločujoče činitelje, s prošnjo naj pdskrbe, da bi bila Sava vsaj v poletnem času bolj čista, ka|ti do sedaj plava po njej se vse polno fekalij. Od premoga je včasih skoraj popolnoma črna! Ce hočemo biti zdravi, je kopanje v njej Izključeno. Dokler ne bo rešeno vprašanje čiste Save, je šaman vsako hvalevredno prizadevanje tujskoprometonih interesentov v Zasavju za povzdigo in razmah turizma! — Sklep šofckega leta na občasnem obrtno nadaljevalnem tečaja. V nedeljo 29. t. m. bo sklep šolskega leta občasnega strokovnega tečaja V I. nadstropju bo v ©obi TI. razr. vis. ljudske Šole razstava m ogled risarskih in ostalih šolskih izdelkov, na kar opozarja, mo vso našo trgovsko ki obrtniško javnost. — Z novim voznim redom, ki je stopil pred kratkim v veljavo, smo na splošno zadovoljni. Saj ni slišati menda nobenih posebnih pritožb ne iz vrst kmetov, ne meščanov. Nekaterim bi bilo pa vendar ljubše, da bi odhajal drugi jutranji vlak malo prej proti Celju, da bi lahko opravili tam svoje posle in se vrnili Že z opoldanskim osebnim vlakom. Enako vozi tudi prezgodaj drugi osebni vlak proti Velenju. Priprav-nejše bi bilo. če bi vozil šele ob pol 12. uri, kakor pred leti. — Izlet Sokolov na Usco. Za naslednjo nedeljo pripravlja Sokolsko društvo na Zidanem mostu celodnevni izlet svojih članov in naraščaja na Lisco. Zbirališče bo na kolodvoru na Zid. mostu ob pol osmih zjutraj, nato je odhod z vlakom do Brega. Vabljena so tudi sosedna bratska Sokolska društva v Zasavju do Krškega. Ako bo lepo vreme, bo naslednjo nedeljo več sto Sokolov na Lisci. ■ ft I k XVIII. ljubljanski ve* esejem "Z 4. — 13- junija 1938 Darila za obiskovalce vel esej ma iz tuzemstva (Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano). v vrednosti preko din 75.000.— Odtrgaj kupon od vstonnice, napisi nanj svoje ime in vrzi v komisijonelno zapečateno žaro, ki stoji %b glavnem vhodu. Dan vstopa poljuben med 4. in 13. VI. KOMISIJONELNO ŽREBANJE BO 14. VL 1838. Darila: orehova spalnica od tov. A. Zalokar, št. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malen-Sek, Dravi je, motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Puch, vse od tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, radio aparat 5 cevni Sierra od KlemenčiČ B. Ljubljana, kuhinjska oprema od Fr. Tomšič, Kašelj, kuhinjska oprema od Erman in Arhar, št. Vid, žitočistilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, 1 kolo Axo od H. Suttner, Ljubljana, kolo Wotan od S. Rebolj, Ljubljana, kolo Tajfun od O. Remec, Ljubljana, 1 peč od Rupena-Lutz, Ljubljana, 2 brezplačni vožnji s parnikom Sušak—Kotor in nazaj I. razred od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe, 2 perz. preprogi od Mekka, Subotica, 1 harmonika Meinel & Herold, Maribor, 7 dnevne počitnice na Babu Palače Hotel Praha, 8 dnevne počitnice v Bakru Pension Tadejevič, lOdnevno zdravljenje v Dobrni, odnevne počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarke d. z o. z. Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Bat je 1, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana, volneno blago za moško obleko od Manufakture Novak, Ljubljana, 1 lestenec od Drago Višnar, Jesenice, S fotoaparati od Joško šmuc, Ljubljana, selenbur-gova ulica, aparat za vkuhavanje sadja od Kmetijske družbe v Ljubljani, 1 šunka, 1 Halama od I. JavomLk Ljubljana, električna, stenska ura Oniikron in Ferex olje za odvijanje matic od ing. Fr. LavriČ, Ljubljana, zaboj KneJppove kave od Kolinske tovarne, 2 zaboja rogaške slatine. Oglejte ši darila na velesejmii paviljon K — Polovična voznina na železnici mm Zaradi bolezni izvršujemo našo tužno dolžnost zapoznelo in izrekamo našo najtoplejšo ZAHVALO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob bridki izgubi našega neizmerno ljubljenega m plemenitega sina in brata Saše - Aleksandra Hadži ing* chenu na bodisi kateri način, pomagali rajnkemu v njegovi hudi bolezni in zadnji uri, ali pa so skušali nam lajšati prenašanje gorja. Posebno se zahvaljujemo upravi Splošne državne bolnice v Ljubljani, gg- zdravnikom in 66. sestram, prečaštitemu in plemenitemu g. proti Djordju Budimiru, Srb-sko-pravosl. pevskemu društvu in vsem, ki so darovali krasne vence in šopke ali prispevali v dobrodelne namene, vsem, ki so spremili premilega rajnkega do njegovega groba in vsem, ki so nam telegrafsko, pismeno ali ustmeno izrazili sočutje in nudili z vzvišenimi besedami tolažbo. Vsem izrekamo globoko zahvalo in prosimo od Boga plačilo. Pokoj večni našemu nepozabnemu Saši! NEUTOLAŽLJIVI STARŠI IN 32 onleke 53 0£? se nosijo zdaj krajše V popoldanskih uren vio*io povsod lepe, nežna obleko is* svile, crepe georgetta in sifona, ki so prav tako lepe kakor so pripravne. Te obleko so po rudi praktične: v bogati, blagi peni milnik lusk Lux jik brez truda operete tako. da so spet kot nove, in pri tiso* njihove nifi in barvo prav mEt ne trpe. za vse poletne tkanine Založba >Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejSe defo Davorina Ra vi jena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburskih krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, LJubljana, Rnafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Če še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skirpaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ha vi j en: Zgodbe brez groze; Klabund: Piotr — Rasputin. KLIŠEJE VECSaCVNE JUGOGUAHKA \V.P[Ti>ANASIP/3 $£3» KjT (JtruSkj voziči-' najnovejših modelov motorji, stroji tri ciki jI pogrezljrvl PO LEAAJ MZhJ CENI — CENIKI FRANKO /TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA, KarlovAka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 98 CIMEAN Kožnfl HREmfl Tudi Vi bodete presenečeni nad učinkom CIMEAN kožne kvarne. Kola gladka in mladostna- CIMEAN Vam Jd MALI OGLASI Beseda 30 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pessasm odgovore glede malih oglasov je treba priložiti snamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev Itd. za vsakogar nudi P B E 8 K E R, 8v. Petra cesta 14 St) PAK ENTLANJE ažuriranja, vezenje zaves, pen ta, mooogramov, gumbnlc. Ve lika taloga perja po 6.75 din »Julijama«, Gosposvetsks cesta NOVOST ZA DAME I I 1 Izvršujem trajno onduiacljo na najnovejšem bi najlažjem a pa ratu sedanjosti, posebno pri Dorocijivo za občutljive dame Frizerski salon »R A K A R« Prešernova u L 7, nasproti sla •cicama »Kosak«, vezn) vhoa V 23 R TRAJNO ONDULACIJO s 6 mesečno garancijo v modernih frizurah. Cena 60 din. Vani napravi z najnovejšim aparatom »Salon Merlak« Sv- Petra 76 1552 »PROMET« (Nasproti križanske cerkve) 1547 V SPLITU pri kopališču se nudijo lepe sobe, dunajska hrana, cena nizka- Naslov v upravi SI. Naroda 1545 GOSPOD, samec, 36 let velik, blond, inteligenten, govoreč več jezikov, zelo čustven, išče takojšne in nujno posojilo od samostojne dame. tudi vdove. — Več po dogovoru Ponudbe pod »Diskretno 20.000« na upravo Slovenskega Naroda 1553 MIZE, vsakovrstne stole, ter prenovi-rane oprave dobite najcenejše ori Josip Zorman, Breg 14. 1555 LJUBEZEN L Določeni sestanek nemogoč. Dvignite pismo v upravi »Slovenskega Naroda« pod šifro »Ljubezen I.« 1558 SLUŽBE 50 par. davek posebej Najmanjši znesek H Din TRGOVEC lice primerne službe kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec«. 1485 KOT DRUŽABNIK želim pristopiti k samostojni gostilničarki, trgovki ali obrtnici.-Cenjene ponudbe na upra vo »Slov. Naroda« pod šifro »Sodelovanje« 1563 BREZPOSELNI MEHANIK z. din 500.— dobi mesto. Naslov v upravi SI. Naroda. 1562 INTELIGENTNIM OSEBAM dam takoj naročila, tudi na deželi, da izpišejo specialne .naslove in pa vprašalne pole. stalen posel. Zares lep zaslužek zajamčen z dogovorom Tiskovine in ostalo samo proti kavciji 50 din nudim še nekaj dni, dokler je še nekaj prostih rajonov — Klement Berehvi. -penz. bančni prokurist, Suboti--ca ITT.Dančičeva 3 1561 SI PRAZNO SOBO lepo, svetlo, s posebnim vho-dorru oddam 1. junija. Ogleda še v nedeljo od 10 do 11 ure dopoldne v Kocenovi ul št 12. POUK STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. m od pol 8. do 9. ure ivecer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo □izJca. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1443 ŠOFERSKA 80LA pooblaščeno koncesionirana — I. Gabersček, bivši komisar za Šoferske izpite, Kolodvorska ul. 43. telefon št. 28-28. 1516 PRODAM V juniju se preselimo na Miklošičevo cesto. Lepi, dobri in poceni vozički pri S. REBOLJ & drug LJUBLJANA Ure in zlatnino nudi za birmo najceneje Ivan Pakiž Ljubljana, Pred škofijo 15 VRTNE OGRAJE razne oblike, hitra dobava Fasadna popravila specijelno trpežno proti vlagi. Načrte in proračune. Vsa stavbna dela ceneno in solidno izvršuje stavbno podjetje Rudolf Ter-celj, Ljubljana, pri novi cerkvi (Šiška). 1564 TELETINA prve vrste 14 din, druge vrste 12 din, tretje vrste 10 din naprodaj na stojnici v Šolskem drevoredu in v Rožni ulici 37., Fran Novljan, kakor tudi govedina po 8, 10 in 12 din in vsi drugi mesni izdelki po najnižjih cenah. Se priporoča Franc Novljan. 1565 VEČ KOLES prvovrstnih znamk, šivalnih strojev Singer, Pfaff ter otroški vozički poceni naprodaj pri VELIKA NJIVA oziroma parcela 2374 m (a Din 6.—), gozd prazen posekan 1212 m (a Din 3.—) na predaj. Soln-čna lega za vekend hišice. Elektrika v bližini, pol ure od kolodvora Medno Pogračič, Zavrh št. 7. p. Medno 1559 rfeaeda 50 par davek posebej Najmanjši znesen h Din POZOR! Rabljene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 1524 45^300-1104 Za lepo dnA«4 —„----------.— — nejsi otroški platneni čeveljčki , _ Btlm podpfetom- velikost 27—34 din IS-—, st. 35—42 din 25—. stoiki dtt 29.—. B* delujemo Jih v beli, sivi in drap bar*i *M2*rZ2<* Udobni čevlji iz močnega a gumastim podplatom en nisko peto. na zaponko. Praktični aa dalo v hi-it m na dvorišču. Izdelujemo Jih t beli, stvl In drap barri- 40891-7063 Otroške sandaMea Is platna z elastt&nim podplatom In napon ko preko risi*. Od št. 27—30 din 25—, št. 31—34 din 29.— Z967-44801 Moake sandale izdelane iz močnega boksa s prvovrstnim usnjen.:m podplatom. Okusno so lukr. |iča 1 m nudijo nogi vso udobnost m zračnost. «0695-3193 Elegantna dama na bo nasla lepših če-valjčkov k avoj pižami Izdelani so iz pisanega platna m se podajo vsaki platmi. 4913-16181 FinI ženski solni iz belega usnja, z rjave kombinacijo, usnjenim podplatom In zaponko preko rtsta 2781-03802 Te sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom so najboljša obutev sa otroke za pomlad. St 27—30 dtn 49.—, it. 31— 34 din 50.—, it. 35—38 din 79—. Moški din 90.—. 9837 —8642 No* modeL Elegantnemu gospodu aa po* BSlssTao obleko ti fini čev*ji v drap-rjeM kombinaciji. 68995-1192 Za odpočltek noge elegantni, lahki to udobni čeveljčki iz belega in drap lanenoga platna. 2965-16147 Bel.] usnjeni čeveljčki aa vsako Udoben kroj, drobno luknjicami polvisoka. peta. Spenjajo se z Jermenom na gumb. 2881-1384« Najnovejši vzorec otroškin «a.ndah> bs belega nubuka. Za lepe dneve vašim malčkom. Od št. 27—30 din 59—, od St. 31—34 din 60.—, od št. 35—38 din 79.— 8883-14176 Elegantne moške sandale, izdelane iS balega semiša. z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Posebno se podajo m*etftm jjaossi 3185-56151 Za soparne poletne dneve so najboljše te okusne, elegantne In praktične sandallce na jermen, z usnjenim podplatom ln nizko peto. Izdelujemo jih t beli, modri tn rdeči barvi. 2295-96131 Modri, vedno moderni čeveljčki, s potvi-sofco peto. Okusno okrašeni, luknjica«*, dajejo nogi dovolj zraka. 2361—13' 65 Lep, otroški čeveljčki, izdelani iz belega nubuka, z okrasnim jezikom preko rista. St. 27—30 din 69—, št. 31—34 din 79.—. Izdelani iz laka po isti ceni. 8839-14699 Moški nizki čevlji na rom šivan*, laesi lz finega nubuka, ae*o zraOni a luknjlča-vim okraskom tal usnjenim pod- 3495-141«5 Laiike in udobne sandaliee v rdeči, modri in beli barvi na zavezo z nizko peto. 145015-2200 fatj lahki platneni čevlji »Sudan« so Ipraktični ln zelo prikladni za vsa dela. vežejo se s trakom preko rista. Izdelujemo Jih v sivi ali črni bam. Ženski din 19.—. moški din 25.—. 42308-1126 Močni ln lahki platneni čeveljčki s neraav trgljlvim gumastim krep-podplaton- Za tenis Izredni, ker jim Je SPPSSa, t- oaj-bolj občutljivi del, ojačen. 3339-14*19 Kov model! Elegantnemu gospodu za poletno obleko. IsdelarH iz ftoega belega ali rjavega boksa, na ran šivani. 20695-0686 Damski čeveljčki, izdelani iz grobo tkanega in meliranega platna, z okraskom iz rdečega usnja preko rista. 45615-5166 ^ovl elegantni, lahki ln udobni kopalni pevlji iz tkanine z gumastim podplatom; leobhodno potrebni za vroč in oster pe ; na plaži, izdelujemo j in v beli. rdeči modri barvi. SELCE 3— 4.— 5.— HAVAJKB Nuditi ded udobnost — Ženske kratke nogavice i« kupite jim kraitke nogavica, finega mako-bombaza v be- JADRAN 9-~ Te kratke nogavice so iz- U barvi in ostaJfiji leplb Potott i^ete noge uto delane v vseb barvah, s barvah. »**.« ^TS^ utS pranim ali z enobarvnim nogandce JADRAN ovratnikom 8385-1^161 Spopolnite svojo poletno garderobo s temi okusnimi čeveljčki iz belega nubuka, z ataSjCj peto ln na zarezo preko rista. Nikdar n a zrak brez mene! fiT^niirTssssiriisssai im u ii i mm n fisjiss—pnisj Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kozo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepca kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NTVEA! NARODNA "TISKARNA - UUDUANA BVR8UJE VSE VESTE TRSBOHR PREPROSTE IR RAJFINRJiE Dobrota jaXEFIftEVlli salam je priznana. Vsaka KLEFISEVA sarsmu je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni KLEFISEVA Izredno dobre kakovosti je tudi KUEFIftEVA praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki.