PARTIZAN LJUBLJANA NARODNI DOM
Mladosten 120-letni jubilant
V telovadnici Narodnega doma Je živahno od jutra do večera. Dopoldne telovadi v njem šolska mladina, popoldne in zvečerpa društveno članstvo vseh staro-sti in spola. S telesnimi vajami se krepi, vzgaja in rekreira kar 1600 društvenih pripadnikov.
Na izbiro je pestra rekrea-cijska vadba vseh starostnih oddelkov, aerobika, joga, športna in športno ritmična gimnastika, moderni plesi, družinska odbojka, streljanje in še marsikaj. Pozimi smuča-nje, poleti obvodne dejavno-sti na morju v lastnem taboru v Premanturi, na letnem telo-vadišču v Tivoliju pa športne igre in balinanje še popestrijo že tako bogato ponudbo. V odbojki in športno ritmični gimnastiki so mladi uspešni tudi s tekmovalnimi rezultati.
Prav ta živahnost v društve-nem delovanju ponovno odpi-ra že desetletja pereč problem vadbenih prostorov, ki so pre-tesni, mračni in sploh neu-strezni za razvoj sodobne re-dne vadbe in Lzkoriščanje pro-stega časa delovnih ljudi. Kletni prostori Narodnega doma, v katerih deluje druš-tvo že od leta 1896, se niso bistveno spremenili. V njih se gnete vsak dan več sto mladih in odraslih občanov, ne samo
iz ožjega Centra, ampak iz vseh ljubljanskih občin. Vsi dosedanji napori, da bi druš-tvo prišlo do primernejših prostorov, so se izjalovili. Ob-čani zato upravičeno zahteva-jo odgovornejše ravnanje telesnovzgojnih organizacij in širše družbene skupnosti in priznanje za velike napore, ki jih vlaga najstarejše sloven-sko telesnovzgojno društvo v sedanje delo in njegov pri-hodnji razvoj.
V zgodovini slovenskega naroda je rojstna letnica Par-tizanovega predhodnika zapi-sana z datumom 1. 10. 1863. Takrat je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko telovadno društvo »Južni So-kol«. Od takrat pa do današ-njega dne je društvo opravilo pomembne zgodovinske na-loge in v vsem nenehnem de-lu skozi najplodnejša in tudi najhujša obdobja naše zgodo-vine ostalo zvesto telesni vzgoji in razvoju telesne kul-ture. V prvih desetletjih so
odigrali Sokoli pomembno vlogo pri utrjevanju sloven-ske narodne enotnosti, se bo-jevali za obstoj slovenskega Sokolstva kot vsenarodne te-lesnovzgojne organizacije. S svojimi uspehi so dvigali na-rodni ponos, vzbujali in krepi-li so zaupanje v lastno moč. Središče te dejavnosti je bilo prav v Ljubljanskem Sokolu.
Seveda pot ni šla vedno in enakomerno navzgor. Pretre-sale so jo notranje i*1 vnanje sile. Bile so take, ki so zavirale društveni razvoj, še več pa je bilo takih, ki so mu omogoča-le in ga tudi podpirale, da je ob zavzetem, vztrajnem in po-globljenem notranjem delu doživljalo svoje »zlate« čase.
Po osvoboditvi Partizan Narodni dom, naslednik Juž-nega in Ljubljanskega Soko-la, nadaljuje svoje pomembno delo z razvejeno dejavnostjo, ki je na voljo vsem našim ob-čanom.
Upravičeno smo ponosni na to društvo, ki ves čas uspešno deluje na področju naše obči-ne in mu tudi v prihodnje želi-mo vsestranski razmah in ve-liko uspehov.
Jelica Vazzaz