1926 GOSPOD JK St.14. Priprava zemlje za zimsko setev. Kmalu se začne oranje za ozimino. Pri tem moramo opozoriti naše kmetovalce na nekatere pomanjkljivosti take priprave zemlje, ki znatno omejujejo pridelke naših njiv. če bi se pri našem kmetijstvu vpo-stevale vsaj nekatere skušnje naprednejših dežel ali pa vsaj umnejših sosedov, ki gospodarijo po teh izkušnjah, bi se pridelki naših njiv znano povečali. Žal, da je pri nas še toliko malomarnih gospodarjev, ki vidijo sicer na sosedovih njivah brezhibno uspevajoče žito, opazujejo njegovo delo, vendar ga ne posnemajo, ampak najdejo vedno kak vzrok, da opravičijo svojo malomarnost. Posledica je seveda ta, da pridela napreden kmet desetkratno seme, malomaren pa komaj petkratno, pogosto pa še toliko ne. Ena izmed najglavnejših napak je oranje na razore ali kraje. So-li razori na njivah potrebni ali ne, nam pričajo zgledi. Večja posestva orjejo danes vsa na gladko ali »na ploh r. In uspehi? Najmanj dvojni pridelek v primeri z oranjem na kraje. Zakaj? Pri oranju na kraje se izgubi mnogo rodovitnega prostora v razorih, v katerih navadno ne raste žito, kvečjemu kak plevel. Pri oranju na kraje 03tane precejšen del zemlje neizoran, torej za naša žita nedostopen. Torej tudi na grebenih ne more rasti žito tako, kakor bi lahko, ker zadenejo njegove korenine na trdo zemeljsko plast. Razori na njivah so potrebni le tam, kjer treba odvajati vodo. V tem primeru pa ni treba tako ozkih krajev, ampak se napravijo lehe od 8 do 10 brazd in med njimi šele po en razor. Uporaba sejalnega stroja je mogoča le pri gladkem oranju. Sejalni stroj se nam pa izplača v nekoliko letih samo vsled prihranka na semenu, ki ga potrebujemo za eno tretjino manj nego pri setvi z roko. S sejalnim strojem posejano žito je bolj redko, rastline dobe več zraka in svetlobe, se krepkejše razvijajo, niso tako podvržene poleganju in vsled tega je pridelek znatno večji nego na njivah posejanih z roko. Če kdo ne veruje, da je oranje >na ploh;: uspešneje nego ono na kraje, naj le poskusi dve, tri leta in se bo lahko sam prepričal o resničnosti te trditve. Znamenje tudi, da kder je par let poskusil s takim oranjem, je že popolnoma opustil staro oranje. Preplitko oranje je tudi večkrat vzrok neuspehom našega poljedelstva. Rastlina se !>o tem krepkeje razvijala, čim več zemlje ima na razpolago za svoje korenine. To zo-Pet poženejo močno le tam, kjer je zemlja globe ko zrahljana. Torej globoko oranje nam bo znatno povečalo pridelke. Za globoko oranje pa rabimo dobre moderne plu-ki gredo lahko in globoko, ne da bi ži-vina pri tem več trpela. Takih plugov imamo več vrst, ki so vsi boljši nego naši domači navadni plugi. Vendar treba tudi tu- kaj previdnosti; ne smemo namreč naenkrat globoko preorati zemljo in spraviti mrtvo spodnjo plast na vrh, kajti ta je zaenkrat še nerodovitna. Poglobljenje se vrši le polagoma. Pravilno gnojenje znatno poveča pridelke. Navadno ne gnojimo k ozimini, ker pride na gnojno zemljo po okopavinah ali po detelji. Vendar je zelo potrebno, da ji damo nekaj umetnih gnojil. Za jesensko gnojenje rabimo apnov dušik, superfosfat in kalijevo sol. Četudi se nam ta gnojila zdijo draga, vendar se nam bogato izplačajo, kakor nam poročajo bogate izkušnje. Vsak gospodar naj te nasvete sam preizkuša in se prepriča, če so vredni uvaže-vanja 1 Parkerjev kosmač. Parkerjev kosinač — pravijo mu tudi Parkerev peping — so vzgojili pred več nego 109 leti na Angleškem in ga razširili po vseh evropskih državah. K nam so ga zanesli najbrže iz Avstrije ali Nemčije, Kaj prida drevja te vrste pa ni po naših sadovnjakih. Pa še tisto, kolikor ga je, no imenujejo s pravim imenom, ker ga zamenjavajo z drugimi kosmači, katerim je zelo podoben. Plod jc srednje debel, enakomerne, kroglaste oblike. Proti muhi je za spoznanje zožen in ob muhi drobno nagrMn. Koža je skoro čez in čez prevlečena s sivo-rjavkasto rjavino, ki pozneje, ko je sad vležan, porumeni. Rjavina v jamici ob peclju je gostejša in bolj siva. Dolg in tanek pecelj je rjavkast in nekoliko kosmat. Muha je majhna in zaprta. Meso je rumenkasto in belo in precej čvrsto. Tik pod kožo vleče na zelenkasto, okrog peš-čišča pa je prepreženo z zelenkastimi žilami. Godno jabolko ima sladkokiselkast okus, in je nekoliko suhljato pa brez dišave. Zori decembra meseca in se ohrani dobro do marca. Trgati ga moramo zelo pozno in shranjevati v bolj vlažnih prostorih, sicer preveč zvene, dasi je v tem oziru boljši nego drugi kosmači. Kljub temu zlaMm čez zimo za 9 odstotkov. Za prevažanje je kaj pripravno, ker je za obtiske neobčutljivo. Ponekod so opazili, da rado gnije na drevesu. Drevo raste bolj šibko, vendar pa naredi lepo obliko z ravnim deblom, košatim vrhom in tankimi vejami. Cvete precej pozno in je jako neobčutljivo za spomladne mrazove. Glede podnebja in zemlje je skromno, ker razmeroma dobro uspeva in rodi tudi v mrzlih krajih in slabe jši zemlji. Vendar pa bolj kaže, da ga sadimo v boljše razmere že zaradi šibke rasti in izredne rodovitnosti, ker v slabih 7emljah vendarle prehitro opeša. Da so razvije lep vrh, moramo mlado drevje te vrste nekaj let obrezovati in trebiti pro-goste poganjke. Parkerjev kosmač ima v sadni trgovini precejšnjo veljavo in ga je vedno lahko prodati. Zato ga priporočajo za vsestransko razširjanje. ICmetska samopomoč. Piše se nam: V zadnjih časih se jc že naše ljudstvo precej zavzelo za zavarovanje svojih poslopij. Vendar jih človek še težko dobi za živijensko zavarovanje. Seveda, težko ja plačevati letne premije, posebno v teh dragih časih. Zato bi pa predlagal, naj ;.e zavzamejo naša prosvetna društva za živijensko zavarovanje po zgledu »Učiteljski samopomoči«. Seveda bi se moral ustanoviti pri vsakem društvu posebni odsek z lastnimi pravili in odborom. Enako društvo imajo tudi že profesorji, Vse zavarovanje obstoji vtem, da plačajo člani za vsakega umrlega tovariša, društvenega člana, gotov prispevek. Vsak na novo sprejeti član plača ob sprejemu gotovo vsoto, kot pristopnino, njegovi starosti primerno visoko. Vendar se sprejemajo člani samo do 45. leta starosti. Kolikor mlajši je pristopivši član, toliko manjši je pristopnina. Ob enem plača vsak za prvi slučaj smrti gotov znesek, n. pr. 5 Din. Na ta način ima društvo v blagajni vedno za prvi slučaj smrti pripravljenih tolikokrat po 5 Din, kolikor članov šteje društvo in celo to vsoto dobe sorodniki prvega prihodnjega člana, ki uinrjv. Seveda mora potem vsak član na novo plačati 5 Din za prihodnji smrtni slučaj. Ako premotrirao delovanje teh diu-štev, vidimo, kolike vrednosti so za člane. Sedaj pa premislimo, kake dobrote bi bilo to za naše podeželsko ljudstvo, včlanjena v naših prosvetnih društvih. Če računamo, da šteje laka »Samopomoč« v fari 300 člj-nov, dobe potem sorodniki po umrle/u članu »Samopomoči« pri 5-dinarskih prispevkih 300 X 5 Din — 1500 Din. Kak. se priieže to v smrtnih slučajih, ko velika večina nima najpotrebnejšega denarja za stroške. 5 Din prispevka pa tudi ni taki velikanska vsota, da je ne bi mogel utrpeli vsak član. Računajmo, da umrj»: pri 300 članih omenjene »Samopomoči« samo 10 članov na leto, bi plačal torej vsak član za zavarovalnino 1500 Din samo premijo 50 Din, katera je gotovo pri poklicnih zavarovalnicah za enako vsoto najmanj šo enkrat tolika, kar se ravna po starosti zavarovanca. Seveda je na članih ležeče, čim bolj agitirajo, tem več članov imajo in tem večji je posmrtnina. Pri 1000 članih 5000 Din. Sedaj pa pomislimo, kako so priieže taka vsota ob nesrečah smrti! Pozivamo društva, naj izvedejo tako zavarovanje po svojih okoliših tako, da ne bo fare brez take »Kmetske samopomoči-«. Kake socialne vrednosti bo to za naše revno ljudstvo, si lahko vsak sam pte-računa. Rsk Jesenski tečaj za krojno risanje in prikrojcvanje damskih oblek so prične z začetkom septembra t. t. — Prigta?c spicjemam nstmcno in pismeno. Učenkam z dežele prcskrbim po ugod. ceni hrano in stanovanje. ROZA MEDVED, strok, izpraš. učiteljica, Ljubljana, Mestni trg 24 kmetijska razstava v Ljubljani. Kmetijske razstave so znak napredka v kmetijstvu posameznih pokrajin in nekako ogledalo razvoja v posameznih panogah. Vsi naprednejši narodi so že od nekdaj posvečali takim prireditvam največjo pozornost in mnogokrat z velikimi žrtvami prispevali za nje. Vendar te žrtve niso bile zaman, ampak douašale so in še dandanes donašajo kmetijstvu velikanske koristi. Oglejmo si samo nemški narod, ki ima gotovo najboljše organizirane razstave. Nemška kmetijska družba prirejuje že sko-ro petdeset let vsako leto- vedno v drugem mestu po eno veliko razstavo, na kateri se pokaže ves napredek kmetijstva. Take razstave so seveda prirejene v velikem ob-sesru in privabijo kmetovalce ne samo iz cele države, ampak iz celega sveta. Tako daleč seveda mi še nismo, vendar smo se tudi začeli v tem ceiru gibati, ne da pokažemo svetu, kako daleč smo v našem gospodarstvu. ampak da se sami podučimo o tem. kar nam manjka, oziroma kako nam je napredovati. V naši državi je bilo že mnogo krajevnih kmetijskih razstav, ki so podale četudi skromno sliko posameznih pokrajin. Edino Slovenija je bila v tem oziru zanemarjena ter je dosedaj še prav malo pokazala. Vse kar je bilo. je obstojalo v nekaterih konjskih. govejih in vinskih razstavah. Šele leti - ?o se merodajni krogi odločili, da sto-! jo ra plan s obširno kmetijsko razstavo, m naj vsaj delno izpopolni to vrzel pri našem 'Tospodarstvu. rretijska razstava, ki jo priredi z drugimi razstavami vred Uprava ljubljanskega velesejma in jo uredi kmetijska družba, bo ■ f-e že dospele na šolo, pošlje uprava na Bresko poglavarstvo in ni potrebno delati novih potov, prošnje za plačujoča mesta obdrži uprava. Ob enem poroča uprava, da ^e podaljša termin za vlaganje prošenj na šolo za plačujoča mesta tudi do 15. septembra, ker se vsled teh izprememb in zaključka letošnjega tečaja s koncem septembra začne pouk šele okrog 10. oktobra. Direktor ing. Petkovšek. g Vinarska in sadjarska šola. Ministrstvo kmetijstva je določilo, da plačujejo odslej privatni učenci enoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru za oskrbo v internatu, če dokažejo z občinskim potrdilom, da so sinovi kmetovalcev, mesečno 200 Din, dočim ostane za sinove dru-B'n stanov mesečna oskrbnina v višini 400 dinarjev. Enoletna vinarska in sadjarska sola bo sprejela letos 30 učencev in sicer M državnih gojencev, ki dobijo vso oskrbo zastonj, ter 10 plačujočih (privatnih) učencev. Polovica državnih gojencev bo iz ljubljanske oblasti, ostala polovica pa iz mari-orske oblasti. Državne gojence bo iz- 6 j [PO DOMOV! 1 Nl| Busscma N |L----1 s taHBEiKri... DOBHEPOLJE. Dober dan Janezi Bog daj France! Kaj je pa kaj novega? Prosvetni dom je nov. Kaj res? Pa nisem nobene srečke kupil, da bi s tem vsaj nekaj pomagal k gradbi doma. Naš dom se gradi kar brez loterije, če je pa tako, bom moral pa ob otvoritvi dati pač kovačev za dom. To boš pa lahko storil že na male maše dan. Kaj bo že takrat otvoritev? Saj še ni dom menda postavljen? Kaj pa, da je! Toliko je dograjen, da bo že lahko služil svojemu namenu in da bo 8. septembra otvoritev. Kaj res? In kakšen spored bo? Pravijo, da bo prav lepo, začetek bo ob pol 3. uri popoldne. Če je pa tako, bom pa tudi jaz prišel in še druge svoje znance pripeljal, da nas ho več. Le stori tako, ne bo ti žal, kor bo res nekaj izvrstnega! — Kaj je pa še kaj novega? Veš kaj, v naši zadrugi imajo vendar enkrat skoraj vse, kar potrebujemo, tako da smo že zadovoljni, ker smo vendar enkrat postreženi z vsakdanjimi potrebščinami. Le še ti začni kupovat v zadrugi in še drugim povej, da zadruga razpolaga z raznovrstnim blagom. BOHINJSKA BELA. (Odkritje vojnega spomenika.) i Med svetovno vojno je bilo vpoklicanih iz naše fnre na bojna polja 112 mož, od kalerih je vsak četrti padel ali je pogrešan. Tem svojim žrtvam so župljani postavili spomenik tik ob cesti pred župno cerkvijo. Spomenik je 4 m visok ter izklesan iz kamna z Doberdoba. Del spomenika je odločen častnemu spominu umrlim vojakom jugoslovanske vojske z Boh. Bele. Dne 15. avgusta ob najlepšem vremenu ob ogromni udeležbi ljudstva iz vse ocolice med gromenjem topičev se je izvršilo nad vse slovesno odkritje spomenika. Sodelovala je vojaška godba in moški pevski zbor, ršile so se deklamacije. Glavno cerkveno opravilo v cerkvi in ob spomeniku je opravil bivši belanski župnik. milostljivi novomeški prošt g. Čerin. brala posebna komisija, ki se bo sestavila pri srezkih glavarstvih. Oni prosilci, ki so že vposlali prošnje za sprejem, naj to javijo komisiji v svojem srezu. O sprejemu bo šola obvestila vsakega prosilca pismeno. g Važno za živinorejce. Opozarjajo se vsi živinorejci, da velja za prevoz plemenske živine na drž. železnicah kraljevine SHS ugodnost znižanega prevoza. Znižanje znaša okroglo 30 odstotkov. Tudi se računa vozarina najmanj za 1000 kg, dočim se mora plačati za drugo živino najmanj za 1200 kg. — Kdor se hoče okoristiti s tem, mora doprinesti posebno »Uve-renje« po predpisanem obrazcu. Od tega so pa oproščene vse tuzemske kmetijske korpcracije. Podrobna pojasnila lahko vsakdo dobi pri živinorejskem referentu (drž. ekonom, odnosno uradni veterinar) pristojnega srezkega poglavarja. V svojem duhovitem govoru je posebno pohvalil požrtvovalno ljubezen Belanov do padlih, katera tudi po smrti ni še ugasnila. Ob odkritem spomeniku je govoril g. vojni kurat Bonač, ki je v ognjevitem govoru opisal trpljenje vojakov, ki so za nas izkrvaveli. Pri žalni slovesnosti je bil navzoč tudi predsednik SV major Colarie, ki je omenja! velike povojne rane in klical mladim nazaj k stari kreposti, k starim idealom. Pri polaganju vencev na spomenik je govoril ljubke tolažilne besede g. Krivic iz Jesenic. Domači župnik je prebral pismo, da je Njega Veličanstvo zahvaljuje za vabilo, pa je po vladnih poslih zadržano osebno se udeležiti odkritja. Kralj je v soboto že odposlal sela po imenik padlih rojakov in se zanima za spomenik. Spomenik sam je izvirno delo vseuči-liškega prof. Vurnika iz Ljubljane, zamišljen v narodnem duhu. Izdelan je tro-oglato, kar pomenja edinost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na vrhu spomenika je umetniško izdelan in med seboj zvezan trojni križ, ki spominja na Kalvarijo. Na vzglavju nosi spomenik napis: Žrtvam kuge — lakote — vojske — iz let 1914 —■ 1918. V spomenik je vklesanih 28 vdolbin z imeni padlih in pogrešanih vojakov. Vsak rojak ima svojo rdečo lučko, pogrešani pa belo aH rdeče cvetje. Posebno mogočen vtis napravi spomenik v noči ob prižganih' lučkah. Spomenik je v čast Belanom —: v čast slovenski kulturi. ŠMARTNO OB DRETI. (Razno.) Dne 1. avgusta nas je obiskal g. poslanec Vladimir Pušenjak, ki je imel po sveti maši shod v gostilni M. Purnat.. Poročal je obširno o političnem položaju in podal jasno sliko o delovanju RR-vlade. Poslušalci so z zanimanjem poslušali izvajanja g. poslanca. Vsi odobravamo taktiko poslancev Jugoslovanskega kluba in jim kličemo: Vztrajno naprej po začrtani poti za pravice in samoodločbo Slovenije. Zavedno slovensko ljudstvo Vam bo sledilo do zadnjega diha. — Nesreče v letošnjem letu nam tudi ne prizanašajo. K večkratnim povodnjim se je še pridružila toča, ki je dne 20. julija zvečer padala približno 10 minut. Med groznim viharjem je priplaval hudourni oblak izza Menine v smeri proti Krašici, širok približno 5 km. Najhuje je prizadeta Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union(. Obrestovani najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. i d. ^ Stran 542. »DOMOLJUB« 1926 Štev. 34, okolica Sv. Jošta. Mnogi posestniki ne bodo dobili žita niti za seme. Zelo je poškodovano tudi sadno drevje, katero ne bode rodilo par let. Poživljamo merodajne oblasti, naj storijo potrebne korake in se spomnijo kmeta tudi takrat, kadar mu je treba pomagati. PODGORICA PRI LJUBLJANI. Neznani dopisnik iz Ježinske občino se v >Domoljubu« od 5. t. m. jezi nad občinskim odborom v Podgorici, češ, da so naši odborniki SLS glasovali pri volitvi v cestni odbor za nasprotnega kandidata in tako zakrivili, da je bil isti izvoljen. Očita nam tudi, da smo radičevci itd. Resnica pa je, da smo mi storili svojo dolžnost kar je bilo v naši moči, niso pa držali discipline vsi odborniki SLS iz občine Ježica. Z dokazi lahko postrežemo. — Ivan Ježek, odbornik. SV. KRIŽ PRI LITIJI. Prostovoljno gasilno društvo se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so darovali za novo stavbo gasilnega doma, ki gu je blagoslovil 15. t. m. naš prečastiti gospod župnik Jos. Gnidovee. Po kratki dobi imamo vse gasilske priprave v najlepšem redu. Več članov. ŽUSEM. Kakor povsod tako tudi nam ni prizanesla vremenska katastrofa. Redno vsakokrat nas je obiskala in nam naredila ogromno škodo. Polja so uničena, po ravninah je stala voda, po hribih pa je drla in nesla zemlja v doline. Pota in ceste so uničena, tako da je na mnogih krajih promet zelo otežkočen in celo nemogoč. Jn plazovje je po mnogih krajih naredilo ogromno škodo. — Imamo že dolgo konto-mac in tako so nam psi za nič pri hiši. Pravijo namreč, da se gotovi gospodje boje za zajce in pustijo, da so psi priklenjeni. Tako je omogočeno lisicam do kokoši. Obračamo se na gospode pri oblasteh, da nam gredo na roko v tem ozira. Mnogo škode nam povzroča povodenj in tako naj pa še divjačina uniči ostalo. Za davke že itak ni denarja. Kam naj se obračamo za pomoč, ako nas ne bo oblastvo ščitilo. ROVA. (Odlikovanje župana.) Izredno slovesnost smo imeli pri nas prejšnjo nedeljo. Že prejšnji dan so topiči naznanjali, da se vrši v nedeljo nekaj posebnega v rovski občini. Odlikovan je bil naš priljubljeni in zaslužni župan g. Alojzij Jerman z zluto svetinjo za 321etno župano-vanje. Vladni svetnik in okrajni glavar s aKmnika g. dr. Fr. Ogrin je po lepem in času primernem govoru pripel odlikovancu zlato svetinjo, zastopniki občine, šole, cerkve, hranilnice in posojilnice so častitali odlikovancu in povdarjali njegove velike zasluge za občino v času dolgega župano-vanja. V imenu gostov je v navdušenem govoru častital županu naš sorojak vlad. svetnik pri velikem županstvu g. dr. Rudolf Andrejka. Udeležili so se te slovesnosti podpolkovnik g. Viktor Andrejka, vsi sosednji župani, domači odborniki in namestniki, orožništvo, finančna kontrola, so-V rodniki odlikovanca in veliko domačega pa tudi tujega občinstva. Po čestitkah in pozdravih šo vsi navzoči zaklicali Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. trikrat živijo. Razvila se je na to priprosta in domača zabava s primernimi napitnicami. V par dneh je bilo vse vzorno urejeno za to izredno s!o vesnost. Dekleta so pod nadzorstvom gdč. učiteljice Kat. Andrejka spletlo vence, napravile zastave in okrasile slavnostni prostor. Fantje pa so postavili mlaje, enega čez 30 m dolgega. Vse mlaje je podaril naš graščak g. inž. Vlad. Stare. Vsem, ki so na ta ali oni način pomagali pri tej slavnosti, prisrčna zalnalal Vsi občani iz srca želimo g. županu Alojziju Jermanu, odločnemu pristašu SLS, še mnoga leta in mu klilemo: Bog ga živi! TRBOVLJE. (Poplave.) škoda, ki jo je napravil zadnji dež, je tudi v našem kraju izredno velika. Vse ceste so več ali manj pokvarjene, plazovi so večini posestnikov še bolj poškodovali, kar je že prej slabo zrasllo na njivah in travnikih, voda je odnesla veliko zemlje in jezov. Odbor Slov. ljudske stranke je posredoval pri občini in pri okraj, glavarstvu, da bi se odpisala škoda, storjena po zadnjem neurju. Pa so odgovorili, da naj napravi vsak sam prijavo in jo kolkuje s 25 Din, seveda je pa zopet vprašanje,, če bo sploh prišlo kaj podpore, oz. če se bodo odpisali davki. Lopati je vsaj, da se bo denar, ki je bil v Trbovljah nabran za po-plavljence, razdelil med domače oškodovance. — Žalostna smrt. Rudar Kraj-šek je 14. t. m. zvečer ustrelil svojo znanko Štefanijo Kralj v gozdu nad Selevškovim mlinom. Imela sta sestanek. Krajšek se sedaj izgovarja, da sta hotela oba v smrt, pa da ni imel več poguma še sebe ustreliti, pa kakor vse kaže, ta zagovor ni resničen. Sedaj v ječi baje neprestano joče. Prepozno! — Nova hiša. Loterijski odbor Društvenega doma je zgradil čedno hišo ob glavni cesti za glavni dobitek. Hiša ima dve sobi, kuhinjo, shrambo in veliko klet. Zanimivo je poslušati ljudi, ki grejo mimo po cesti, vsak hoče biti tisti srečnež, ki jo bo zadel. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Pretekli teden so se začeli vseljevati v stanovanjske barake državnih želcznic ob Vodovodni cesti rvagonarji.. Vsega skup se bo nastanilo v teh barakah 17 družin. Nova kolonija spada pod Savlje. Ježica jc s tem zopet prccej narastla. Tretji tisoč prebivalstva je že prekoračen. — V. Jeromnu iz Male vasi se je minoli četrtek podrl obok v hlevu. Dve železni traverzi sta se, pravijo, da radi preoblaženosti — prelomili. Sreča je bila, da se je nesreča zgodila podnevi in da so vsaj živino utegnili rešiti. — večer nekaj minut pred pol 10 istega dne je bilo čuti močan potresni sunek. — Naši psi niso dolgo uživali svobode. Ker se je pojavilo V Ljubljani nekaj slučajev pasje stekline, velja od zadnje nedelje naprej tudi za ježenske pse pasji kontumac. — Na vokalni koncert pevskega odseka smo opozorili že v zadnji številki naše Posavce. Danes opozarjamo nanj še vse naše prijatelje iz soseščine, in sicer s prav prijaznim vabilom, da prihito med nas. Spored je zeiQ bogat iu pester; obsega 16 točk, izmed k,,, terih bo zapel mešani zbor 7 pesmi, mošl j zbor pa 4, ostale točke so pa solo sopran in bas točke. Med solo točkami za sopran je tudi kompozicija zborovodje g. L. No. vaka »Povratekr, katero bo zapela ob -pre. mlanju klavirja g. M. Hvastja. Na svidenje" prijatelji. IZ TRŽIČA. Razstave in srečke obrtne zveze za Tržič in okolico je preložena za en teden, srečkanjo se vrši sedaj dne 29. t. m. ob ij popoldne v Našem domu v Tržiču. Razstava je še vedno naprej po običajnem sporedu odprta. Tudi srečke so še dobijo. Zadnjo nedeljo je bil obisk nepričakovano velik, Dobitki se bodo dajali skozi 14 dni, dvigi njene številke se bodo objavile po časo. pisju. Sezite še po srečkah, ker lahko do-bito cele opreme za neveste in tudi veliko dragih stvari. ORHUCK. Poročil se je v nedeljo 22. t. m. gosp. Albin Lampič z gdč. Nežko Lenček. Desetletnemu mM. niku Orla na Črnučah tem potom najUkreneje ču-stitamo želeč mu obilo sroče in zadovoljnosti. Žalimo pa, da tudi v bodoče ostane zvest orlovskim načelom, po katerih io vso svojo fantovsko dobo tako vestno in z veseljem delal <1 Zahvala. Odbor Kat. prosvetnega ilniStva i škofji Loki se po lepo uspelem romanju na Trsit zahvaljuje vodstvu romanja za njegov truit, "g. kaplanoma Francu Keku in Krai:evcem in pevkam; naša iskrena zahvala velja tudi vodstvu frančiikun-keg« samostana na Trsatu in Jadran«ki ptovidbi na Sušjki za naklonjenost ter vlakospremnemu mo hoteli napraviti gasilsko veselico. Ker bo pa ta dan vajaski razpored za vse bližnje gasilno moštvo na Kaša, J« na:a veselica preložena na dan -r>. septembra, to jo ua angelsko nedeljo. , . n Cerkveni komori >.c bo vršil v iupni rruvt v Žireh v nedeljo, dne 2!t. avgusta 1920 ob 5 popoldne. — Sedeži po 6 Din, stojišča po 4 Um — Ulju''no vabimo. n Za vojne invalide iu vdore! N'a l!0V0 ^ namerava ustanoviti trafika na llovvi štev. IJ » Ljubljani. Odda se trafika v VeL Kačni štev. » Vel. Lašče. Trafika v Latlermanovem drevoredu v Ljubljani, poleg kino Tivoli, se takoj odda, is»-tam je tudi tozadevni lokal na razpolago. -flektanti zakonito zaščiteni naj se čimpreje zgiase v pisarni Udruženja vojnih invalidov, Krajevnem odboru v Ljubljani.__Otlbor^ Prepričajte se o trpeinosti vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 i« pri podruialcah (l«rib»r, Vttrlnjsk« M ter Kamri"', -nt"' Če ima poioda, katera je dalj ca j stala nerabljena neprijeten duh, jo napo« z mrzlo vodo ter daj kuhati. Ko zavre, vi v vodo kos žarečega premoga. Ko vod o straniš in posodo posušiš bo neprijeten popolnoma izginil,