|crrATEUT! Prosimo, poglejte na | itev^* poleg naslova sa dan, ko I čnina poteče. V teh častil % % oovišanja cen, potrebu-\ V- \ sodelovanje. Skušajte ii ^ t- ino vnaprej plačano.
1= tf.----I
GLAS NARODA
Lisf-glonfelislcili i 8elavce*rv Ameriki
SuBtifii m Ste—i Oaa MUtor Bapftu tttk »4« mi tte PmI Offto m Nw T«i N. mmšte Art «ff Om|N« al Manh M, 1IH
■I mu TWČ KOT
2 na dan dobfrati. „ % C 'GLAS VAB ODA" |
rO POŠTI NARAVNOST NA DOM
ClTAJTE, KAB VAB ZANIKA •
Ko. 1 % % 143.	(Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, TUESDAY, JULY 27, 1943. — TOREK, 27. JULIJA, 1943.	VOLUME LL — JiETNIK LL
PREKI SOD RAZGLAŠEN VITAIUI
Rusi samo 8 milj od Orela
Rdeča armada, kateri osebno poveljuje maršal Josip Stalin, je včeraj zopet osvobodila 70 obljudenih krajev, je napredovala 6 milj in pobila 5000 Nemcev. Železni obroč rdeče armade se vedno bolj zožuje okoli Orelain Nemci so v nevarnosti, da bodo obkoljeni.
Maršal Badoglio je sinoči po celi Italiji razglasil p reki sod, da prepreči meščansko vojno ii} kake morebitne velike ^zgrede. — Tako nagla prevnemba v i tail janski vladi je pretresla vso Evropo. Berlin je najbrže nad vse presenečen, kajti celih 8 ur po Mu ssolinijevem odstopu ni ničesar omenil 6 kaki pre-membi na Laškem. — Maršal Badoglio je sestavil svoj kabinet 17 ministrov.
VSAKDO HOČE DOBITI MUSSOLINIJA V ROKE
Dosedaj še ni znano, kje se nahaja Mussolini, toda mnogo ljudi se je že oglasilo, da bi ga redi dobili v svoje roke.
Posebno vlade zamejnih. balkanskih držav bi ga rade dobile. Nek jugoslovanski minister je rekel:
"Jugoslovani bi zelo radi doibili Mussolinija, da bi ruu mogli dati isto zdravilo, ki g« jim je on dal. Radi bi žgali njegove prste, lomili ran kosti j iu ga mučili ravno tako. kot so italjanski vojaki mučili Jugoslovane."
Nek diplomat je rekel, da na j bo Mussolini^ ako bi iskal zavetje v Vatikanu, označen kot zločinec in naj 'bo izročen državam, v katerih so njegovi vojaki počenjali vsakovrstne grozote. _
HAMBURG ZOPET BOMBARDIRAN
Leteče trdnjave so včeraj zo-pet^bmnlberdiTrfi" Hairibtirg, ki
je že tako skoro ves v razvalinah. Poleg Hamburga so tudi bombardirale Hannover, Wil-heluisbaven in Wesermuende. Napad je bil ob belem dnevu in 'Nemci so v bojh izgubili 54 1 aeroplanov, zavezniki pa 23 ^ bombnikov in 3 napadalne aeroplane.
i Manjši ameriški in angleški bombniki so 'bombardirali nem-
■	ške zračne postojanke v Fran-i ciji in Belgiji ter so vrgli 2000
■	ton bomb na Essen in na Krup-pove tovarne.
Diplomati se posebno ozirajo na vnaaijega ministra barona Kafl'aeie Ouariglia, ki je bil po- 3 slanik v Ankari in je letos spomladi izsteignil mirovne tipalke } skozi nevtralno Ankaro, Lisbo- j no i a Bern. Rimski radio po- , roča, da je bil Guariglia poklican iz Ankare, da prevzame ] mesto vuanjega ministya.	]
V	svojem govoru v Ankari je Guariglia nedavno rekel^ da se je Italija že naveličala vojne in ( da je pripravljena razpravljati o miru.
Po dolgem molku je berlinski radio slednjič naznanil, da je Mussolini odstopil zaradi bolezni. Poročilo pravi, da je bil Mussolini že dolgo lbol»u.
Poleg prekega soda je Badoglio tudi odredil, da morajo ljudje po celi Italiji ostati v hišah od večernega do jutranjega mraka ter prepovedal vsako javno zborovanje. S posebnim ukazom je razpustil fašistično stranko in fašistično milico vključil k redni armadi.
Vojaštvo je dobilo povelje streljati na vsakogar, ki set ne kLcignai po Tiwyih^nridi^hj pa • navzlic temu so bile po mnogih mestih velike demonstracije, v katerih je prebivalstvo kazalo veselje, da je Mussolini šel in da je konec fašizma. Demonstracije so bile v Rimu, Napo-Iju, Milanu, Bologni, Turinu, Genovi, Como in drugod. V Milanu so demonstrantje vdrli v urade lista Corriere della Sera, kjer je bil rojen fašizem in so vse razbili in požgali.
V	Bolgni je prišlo do pouličnih pretepov, toda iz nobenega kraja Italije ne prihajajo poročila, da bi bila kje tekla kri.
Brezpogojna predaja še drži, pravi Hull
Bela hiša in državni department molčita o dogodkih v Italiji ter čakata na tozadevna uradna poročila. Samo državni tajnik Cordell Hull je no svoji redni časnikarski konferenci rekel, da bo Mussolinijev padec sip-, žil v to, da bo zavezniški vojaški pritisk na Italijo tufh • veČji ill da se bo Italija tem prej biezpogojno predal«.
Veliki preobrat v Italiji je Hulfa presenetil in ker ni dobil nobenih uradnih poročil, o položaju na konferenci ni hotel mnogo govoriti. Toda rekel je, da politični preobrat V Italiji ne bo premenil "stališča washiugtonsfce vlade, ki bo zahtevala brezpogojno predajo, kakor sta sklenila v Ca^ablanci predsednik Roosevelt in Winston Churchill. Kot pravi Hull, t» politika drži v bodoči tudi za vse osi ške države.
Xa povelje "naskok" ruski voialci*napkočiio .sovražnikova no
Na severovzhodni strani so Rusi oddaljeni od Orela samo še 8 milj, druga armada pa je vdarila čez Oko v velikem loku ter ogroža železnico, ki iz Orala pelje proti severu v Briansk.
United Press poroča, da eo Rusi presekali Orel-Briaask železnico v bitki, v kateri je bilo 9000 Nemcev ubitih. Isto poročilo tudi pravi, da Nemci dosledno rušijo Orel, kar pomeni, da ga nameravajo zapustiti, rajši, kot pa bi doživeli drugi Stalingrad. Poročila s fronte pravijo, da je vsaka vas, ki jo Rusi zavzamejo, p o žgan«-, prebivalci pa so zbežali v gozdove.
Amerikanci vjeli 6 generalov, 1 admirala
Zmagovita ameriška sedma armada prodira ob severnem obrežja proti vzhodu ter je včeraj zopet vjela 7000 vojakov, med njimi tudi 6 generalov in enega admirala. Zavezniki imajo že v svojih rokah 70 tisoč ujetnikov; samo Amerikanci so jih vjeli 55,000, med njimi je sedaj 10 ge-i neralov in en admiral. ---
od titne ob cesti, ki tece okol ognjenika.
♦Nemci so v kot okoli Messi-ne poslali 29. motorizirano in-fanterijsko divizijo, tako da je na severovzhodni Siciliji 97,000 vojakov, med njimi 52,000 nemških.
Kanadčani so včeraj razbili osiške utrdbe severovzhodno od Enne ter so napredovali 12 milj, -
Do sedaj so zavezniki na Siciliji že uničiii polovico osi-škega vojaštva. Vojaški opazo~ valei so mnenja, da ima os išče m Siciliji še vedno 90,000 do 100,000 vojakov in sicer tri i-taljanske lahke divizije, nemška 15. oklopna, Herman Goe-ringova in 29. divizija .ter polovica divizije nemških padalcev.
29. nemška divizija je bila u-ničena pred Stalingradom, pa je bila pozneje zopet nanovo organizirana.
Neko zavezniško poročilo naznanja, da se Kanadčani bore po zelo težavnem ozemlju, po oekih soteskah in ob zelo hitrih
vodah ter v hudi vročini. V bojih so z nemško 14. oklopno divizijo, ki se trdovratno drži. Sedaj se bližajo zelo važni in močni nemški postojanki Re-galbuto, 20 milj zapadno od Etne.
Angleška osma -armada, ki je bila vstavljena na planoti južno od Catanije, počasi prodira proti severu.
Fašistični razpad v Italiji se na Siciliji prav nič ne kaže. Nemci kažejo, kot da se hočejo na Siciliji držati, kolikor dolgo bo pač mogoče.
Osiška armada se bo na jbrže najtrdnejše postavila v bran ori Randazzo. 10 mili severno
30. majnerskih voditeljev se bo moralo zagovarjati
Zvezna velika porota v Pittsburghu je v svoji obtožnici imenovala 30 majnerskih voditeljev, ki so bili vdeleženi pri zadnji premogarski stavki.
Prvi pridejo pred sodnika oni, ki so obdolženi, da so kršili Smith-jConnallyjevo proti-stevkarsko po Stavo. Po tej postavi je najvišja kazen $5000 in ali eno leto zapora, ali pa oboje, za vsako obdolžbo.
Obdolženi so, da .so vodili stavke in da so tudi drugače vstavili obrate v 24 rovib, ki so bili last vlade.
Obtožnice, katere je objavil zvezni gen. pravdnik Francis Biddie, trdijo, da so kršili postavo, pričenši 26. junija, pa do ■ sedanjega časa. Vsi obtoženci i so uradniki ali člani krajevnih! unij United Mine Workers of America.
Ko uporni voditelji niso hoteli izvršiti povelja svojih unij-skih urednikov, da se vrnijo na delo, je velika porota pričela s j preiskavo. Agenti zveznega po-, izvedovftlnega urada so se mu-j dili več tednov v premogarskih krajih in zbirali dokaze.
Mnogo majnerjev se ni vrnilo na delo po končani tretji stavki, češ, da njihovi voditelji niso dosegli kontrakta z lastniki rovov.
Vsled premogarske stavke je moralo več topilnic zapreti svoja vrata.
Nepotrjena poročila
Kmalu po Mussolinijevem padcu so pričela iz Italije prihajati razna poročila, ki pa niso bila nikjer potrjena. Taka poročila so:
Italijani se umikajo v Jugoslaviji
Poročilo iz Berna p-ravi, da se italjanske okupacijske čete v Jugoslaviji pomikajo proti morskemu obrežju v iianM, dia bodo kmalu odšle domov. Nekateri italijanski vojaki so pa celo pristopili k partizanom in se bodlo borili ' proftfi Nemcem.	'
Poročilo, ki je prišlo iz Alžira. pravi, da je Bodoglmo iz Jugoslavije inercije odpoklical 22 divizij, iz južne Francije pa štiri.
jf • •
Reuterjevo poročilo skozi Stockholm v London pravi, da so se sinoči v Vatikanu pričela mirovna pogajanja med novo italijansko vlado in zavezniki. Ta vest ni bila potrjena.
In isto poročilo dalje pravi, da ita imela med tem, ko so se pogajanja nadaljevala, nemški poslanik B&ns George Victor
von Mackenzen in maršal Pietro Badoglio dolgo posvetovanja.
* * •
Poročilo, ki je prišlo iz M«adrida in ki baje pribaja iz zelo zanesljivega vira, pravi, da &e Mussolini, njegovi ministri in več visokih fašističnih uradnikov nahaja pod močno stražo v neti vili blizu Rima.
• • •
Reuterjevo poročilo preko Stockholma pravi, da so Muss o -linija prijeli vojaški častniki, ko je nameraval pobegniti iz Italije v Nemčijo.
• • •
Neko poročilo pravi, da bo Badoglio Miussolinija držal, da ga izroči "zaveznikom. Po poročilu iz Berna v Švici 6e generalni tajnik fašistične stranke Carlo Score«* nahaja v zaporu. Neko drugo poročilo pravi, da se je Mussolini zatekel v Vatikan, eno pa celo pravi, da je izvršil samomor.
Pomanjkanje piva v New Yorku
V New Yorku je naenkrat pričelo primanjkovati piva, ker pivovarnarji ne morejo dobiti dovolj potrebnega žita. In ge, ki so bile skuhane pred še-večje pomanjkanje, kajti zaloge, ki so bile skusane pred šestimi ali štirimi tedni, naglo gmejo. Šele jeseni bo zopet mogoče do/biti več piva, ko bo spravljeno letošnjo žito..
Poleg tega pa manjka tudi ga&olLrea, nekaterim pivovar-I nam tudi posode. Tukaj v New Yorku se že zopet vidi konje, ki vlečejo pivovarnarske vozo-J ve. Ker je pomanjkanje gaso-lina pivovarne v prvi vrsti za-( Im-gajo pivnice v svoji bližini, v ' okolici velike metropole pa go-' . stilnicarji dobivajo še manj pi-|Va kot pa v mestu.
i----
21 osiških transportov uničenih pri Siciliji
Zavezniški napadalni aero-plani so izstrelili 21 nemških velikih: transportnih aeroplanov Jtmkerjev, ki so peljali vojake na Sicilijo.
Vsak tranffportni aeroplan Junker nosi 17 vojakov s popolno opremo in posadko treh mož.
Vlasenica. Mesto Kladanj se nahaja v gorah, komaj 5 milj severno od Sarajeva—bosanske prestolnice. Vlasenica pa je 15 anil j na. vzhod od Kladnja.
Partizani so se pretolkli iz Črne gore na sevjer, ter preprečili vse poskuse močnih, vojaških sil osišča, ki so si prizade-jvale, da jih obkolijo in uničijo. Bahave nemške izjave, da so razbili in razpršili glavne partizanske sile, so torej brez dvoma prazne laži.
Drugi partizanski oddelki, ki ' se nahajajo na Hrvaškem, so glasom teh poročil v zadnjeir J letu dni n® padli in uničili^251 ,vlakov osisča. 'i #
— Jugoslav Information Center
BOMBARDIRANJE KISKE NA ALEUTIH
| Mornariški department j ; naznanil, da so včeraj ameriški bombniki vpri#orili največje bombardiranje japonske pot:ui ke na Ki&ki, ki šteje okoli 1'' j tisoč vojakov. Bombe so pa a-le na letališče in utrjene po?'o janke. Zadetih je bilo več r-tilerijskih baterij.
Stara mati pri 31 letih
| V Los Angeles, Cal., živ: ; Mrs. Irene Welles, ki je stara j 31 let, ki pa izgleda se tako (mladostna, da bi nikdo ne bi mogel prisoditi, da ima že kako odraslo hčer, pa pri vsem tem je že stara mati in s ponosom pripoveduje, da je najmlajša stara mati mogoče na celem svetu.
| Prikupi j i v«', temnolasa Mrs. . Welles je bila te dni tako raz-^ burjena, da je omedlela, ko so.
ji sporočili, da je njena 15 let ' stara hči Mrs. Neta Mae Peterson dobila sin® Roberta > Dale. Njen mož Robert Byron s Peterson je star 24 let in je zaposlen pri obrambnem delu.
Britanci pripoznavajo obe skupini borbenih Jugoslovanov
New York Herald Tribune objavlja podebno poročilo, ki ga je dobil iz Kaire in v katerem je rečeno, da so Angleži stopili v rrao. obenem k j ugo»lovanskimi p«?tksaiH in s
glavnim stanom generala Draže Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra in vrhovnega komandanta.
Angleži si prizadevajo koor-~ dinariti odpor jugoslovanskih gerilskih skupin proti osišču, ter spraviti njihovo borbo v sklad z zavezniškimi načrti za ofenzivo na ozemlju južne Evrope.	4
Ta poročila trde celo, da. je zadeva že v teku—gre zato, da, preneha spor med obema sku-i pinama v Jugoslaviji, tako da! bi se zedinile vse narodne sile, ki se nahajajo v boju proti osi- ( šču. Eden od korakov na tem potu je bila Mihajlovičeva obsodba vseh onih takozvanih če- j tnikov, ki <so od osišča preje-1 mali podporo za boj proti par-tizanom.
0 tej skupini četnikov so tr-' dila poročila, da je delovala pod poveljstvom in po navodilih Mihajloviča, toda tukajšnji krogi trde, da so se posluževali njegovega imena brez poobla-ščenja Dejstvo, da je Mihajlo-| vič obsodil njihovo delovanje,' bo na jbrže pripomoglo k temu, da se položaj v bodočnosti ra-z-či-sti.	i
Angleži so stopili v zvezo s skupinami partizanov in z Mi-hajlovčevimi oddelki z namenom, da uvedejo koordinacijo vseh gerilskih operacij, ki se j naj nadaljujejo sistematično in j na tak način, da bo čim več vojaških sil osišoa odvmjenih z ! drugih invazijskih bojišč.
Vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije, trde, da je središče najhujših bojev zdaj v Bosni, kjer eo začeli partizani ofenzivo proti osišču. Njihov vodja je skri-i mosten človek po imenu Tito I (neko drugo poročilo pravi, da so Nemci raapisali na njegovo i glavo nagrado od 100,000 mark in da je njegovo ime Josip Broz <—^vojaška oblast osišča sumi, da se zdaj nahaja v Sloveniji).
Glasom zadnjih poročil so partizani poklali italijanske posadke y mestih Eladanj in-

"GLAS NARODA"
;;__(VOICE OF THE PEOPLE"
OwMd Ud PnMh*— by Blomt* PobUMdas Owapany, (A Corpora*««) Frank Sakaer, Pn«ld«at; I«ue Hod*. Trt«ram; Jowofa Lapaha. 8m Plan «1 tadoMi o* the corporation and addrMM at above oCfiocn:
21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. T.
50th Year
"Glas Naroda" Is Issued every 4ay except Saturdays, Sundays and Holiday a
Subscription Tearly IT..	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRU&ENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA $2.—._
*'Ulaa Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemM sobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. I Telephone: CHelsea 3—1242
TUESDAY, JULY 27, 1943
ytiMovmnL.il
RAZGLEDNIH
% % % %%%
KAKO BO MUSSOLINI KONČAL
HAA.U ±J\J iliuui
Poznani ameriški časnikar- : ski poročevalec H. R. Knickerbocker, ki je vedno tam, kjer so v teku največji svetovni dogodki, se sedaj nahaja z ameri-i sko armado na Siciliji, od koder poroča, da se Mrassolini nahaja v takih škripcih, da .si bo. moral vzeti življenje.
Knickerbocker o tem poroča:
"Mussolini bo zvršil saino-...............
je dejal oče meni. Mislila sem j da pojdeva naravnost do h le-1 va, kjer je imel konje in voz. Krenit je pa ravno na nasprotno stran. Jaz sem molče stopala zraven njega. Ni vtzeloj dolgo, ko je stalo pred nami o-' žgano zidov je Slov. Nar. doma-Obetala sva; oče je bil tiho in se ni ozrl v mene. Opazila sem nekaj gledalcev, ki so skoro gotovo bili Sllovenci,. in gledali uničeno slovensko hišo. Uničila jo je 2000-tetna laška civilizacija. Ko sem bolj natančno opazovala ostale ljudi, sem opazila nedaleč proč od mene j in očeta starega človeka, zelo
>	lepo oblečtnega. Izgledalo je, l'da starček ne opazi nobenega,
■	ker solze so mu tekle neprene-.; homa z oči, ko je strmel v raz-
•	J valine hiše. Bog ve, kdo je bil t . Morda je nekaj tednov poprej j k&teri njegovih dragih zgorel j v oni hiši 1
-J "'Oče," sem rekla tiho, "/oni | starček joka." Takrat se oče ' ni mogel več premagovati. Nje-
■	'g°v glas je postal hripav in nro -jje tšlo na jok. ''Kdo ne hd jo-- kal?" je dejal "kaj so storile -'zverine!*'
.j '"Pojdimo domov," je dejal, >'"hitro; pozno je«!" Hitel je i naprej pred irienoj, videla sem 1 ga, kako si je brisal solze.
(Klo sva prišla do hlevov, je
•	oče nekam izgini 1 Čakal je ne-I kje, da so se mu živci malo po-
m mirili.. Tisti dan je bilo prvič, da s'em videla očeta jokati MolČe sva se odpeljala proti
>	domn. Več ur ni spregovoril
SONART
REKORDI
Lepe Melodije I
St. MB71—Na Marijane«, polka Kje .so moje roflce Ifarlčka pegla—polka Duquesne Unlveraity tamburlca orkester
St M575—'Terezlnka polka
Na planlncab—valček Jerry KoprlvBek ln orkester Za t oz. cenik ln eene plofič se obrnite na: JOHN MARSICH. Inc.. 463 W. 4 2nd 81, New York
MLADI JUNAKI
zate život dati. Srb, Hrvat, Slovenec spletajo ti venec, ihomo mi Sokoli, . 'v boj za našo pravo, červeni 'beli zeleni, to so vragi skeleni; hojmo mi Sokoli Iv boj za našo pravo.
Druga p'esem, ki so jo vsak večer peli, se je glasila:
Amerika, Amerika, kaj
študiraš ? kia nas nočeš odrešit tit j Primi za pero in zapisi to, j da pod Jugoslavijo ^padamo. , Štirinajst točk si naredila, j Svobodo vsem si obljubila. £ Zakaj na nas si pozabila? ; (V Versajlu so nas izdali Lahom so nas v dar dali; j kako se nam sedaj hudo godi! , Avstrije ni več, Italija noče j p reč ]
^Jugoslavija primi za meč!
In zopet treja:
Hej Slovenci, kje so naši bratje, H^j Slovenci, kje je naša krit | Na Balkanu, tam so naši bratje,' na Balkanu, tam je naša kri! Hej Slovenci, kje so naše meje ? Hej Slovenci, kje je naša kri! Za Opspo sveto, tam so naše •meje, ■
za Gospo sveto, da tam je naša
kri!
Hej Slovenci, kje so naše meje? Hej Sloi^enci, kje je naša kri? Tam pri Piavi, tam so naše
meje
tam pri Piavi je naša kri!
(In nikoli ni večer minul brez p'esmi "Lepa naša omovina,"i in "Hej Slovenci". Včasih je| nastal mal odmev, slišalo se je glas enega od dečkov: "Fino Piava, lingva slava" (Do Piave je jefcik slovenski.)
Italijanski orožniki so poiz-vedorali, čegavi so oni otroci, kdo jih navdušuje za petje take [ pesmi. Ali zvedeti niso mogli nič. Nekaj ljudi je bilo od-■ peljanih v ječo iz one vasi na' . hribu. A'li petje otrok se je , vseeno nadaljevalo ••
* Tudi v naši vasi so italijan-| ski orožniki poizvedovali in ; grozili, kaj se bo vse zgodilo, " ako se petje ne preneha. Moj oče, mirna, potrpežljiva in dobra duša je večkrat rekel: "Zakaj ste riši ne ustavijo ipetja o-trot, ker tfe bo prineslo nič tiru gega kot večjp preganjan je T" iKJo se je neki dan kot blisk
raznesla novica po vaiseh, da so ] fašisti v Trstu zažgali Slovenski Narodni Dom in ne samo , Dom, ampak da je tudi mnogo slovenskih ljudi zgorelo v njem, je ljudem pri nas gledala gro- i za iz oči in želja po maščevanju iz obrazov. Na mojem domu smo bili tiho. Mama in sestre so hodile okrog z objokanimi očmi. OČe je bil miren, samo oči so mu bile bolj udrte na njegovem tankem izmučenem obratzu. Oni večer so .otroci na hribu vpiii in prepevali bolj oglasno kot kdaj poprej. Pri koncu eo jim postala grla bripava, da ni skoraj bilo rafogoce razumeti pesmi. Minulo je nekaj tednov po tragediji v Trstu. Oče je pripravljal voz zvečer. Drugo jutro zgodaj je innel namen iti v Trst po opravkih. "Ta mala mora z menoj,*' je rekel mami, "ne-' rad potujem sam. Naj si vse nocoj pripravi, ker bova odšla zgodaj zjutraj." Ko smo zvečer sfdeli pri večerji, je rekla ma-r ma: "Ali boš šel pogledat —" »ipredno je utegnila končati sta-,[vek, jo je oče prekinil: "Zakaj ^ bi hodil gledat? "je dejal "'kaj , bo to pomagalo ? Človek ne mo-, re z glavo ob eteno. Skoraj gotovo tudi ne bom imel časa," je hitro dostavil. "Imam mno. " go opravkov v Trstu!" Opazi-' la sera, da so mu mišice na ob-: razu trepetale. Komaj je premagoval notranje razburjenje, j. (Ko
sva drugi dan hodila po a Trstu sem jaz dosti mislila na "iSlov. Nar. Dom ali ga bo šel 'oče gledat Bilo je ž? popoldne -jko sva končala s kupovanjem, i "Sedaj pa zopet proti donvn,"
To pišem v spomin otrokom junakom nekje na Primorskem pred mnogo, mnogo leti — o-nim otrokom, ki so sedaj fantje m možje in se danes bojujejo na različnih bojnih poljih, ntfed guerilci na gorah in v gozdovih. In je skoraj gotovo marsikateri med njimi že dal svoje življenje v boju proti največjemu sovražniku Slovanstva.
i
Bilo je oni čas po svetovni' vojni, ko so gorele hiše po slo-j venskih krajih na Primorskem' in v Istri. Oni čas, ko so se1 italijanske ječe polnile z naiši-mi ljudmi. In ^o naši ljudje nalivali z ricinovi moljem. Ta-! krat, ko so morali Slovenci sneti s sten Prešerna in Gregorčiča in na njih mesta posta-j viti italijanskega kralja in kra-) ljioo.. V naši vasi je bilo ta-1 i krat mrtvaško tiho. Starejši s ljudje so hodili po svojih o-pravkih, na njih obrazih je si-i jaJa žalost in jeza..
-	Naša vas se je nahajala v le-i pi dolini, pri kateri se je prav
-	zraven dvigal visok hrib. Vze* & lo je najmanj do tri četrt ure
od naše vasi in je bilo treba b plezati po strmi stezi m'ed ka-i menjem, da si prišel na vrh. Za onim hribom se je nahajala
-	'velika vas, kjer so živeli iz->- vanredno zavedni Slovenci. Ker i- se je vas nahajala na hribu, so e imleli srečo, da ni bila tako d obiskana od italijanskih orož-b nikov in vojaštva. Oni čas je i bilo slovensko petje strogo pre-
piovedano. Tudi v nafsi vasi e so fantje in starejši ljudje ubo-e gali in naše petje je utihnilo. J Kako naj eden tudi poje, ko mru srde krvavi radi krivic, ,r ki jih povzroča tu.iec na naši zemlji? Ali utihnilo ni petje otrok iz vasi na hribu. Kakor ^ hitro je postalo temino, se je o-j glasila pesem otrok na hribu, kamor ni mogel nobeden italijanski orožnik, iposebno v temi ^ ne. Petje ni bilo ubrano ker peli so najbolj glasno, kar je i- kateri mojel. Hoteli so, da jih v sovražnik sliši v drugih vaseh m v dolini. Pri na? jih je bilo v slišati in razumeti vsako pesem. Nikdar mi ne bodo šle iz spomina, ki sem jih tolikokrat slišala. . Par onih pesmi se je glasilo:
ili Jugoslovanska mati, so nemjož tugovati; zovi, samo zovi, s vi če jo Sokolovi
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JED NOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 62,000
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
RABIMO
ŠIVALKE
na moške klobuke, dolga serija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street
New York City
(7—27 to 8—1.)
2ENITNA PONUDBA
"Vdova srednjih let, vesele narave, bi se rada seznanila z rojakom, kateri potrebuje dobro gospodinjo. Pišite na naslov: "Vdova", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th Street, New York II, N. Y.	3x
^SPAMsiTiTr^^
Mbu t 2<Hih nalogah. - Špansko-«* gleška »lovnle*. — Spisal J« je R. D.
L' Cortina. Ta knjiga Je popolna 4n pra* nlC prikrajšana. Od prTe do zadnje strani Je Je popolnoma Ista, kot Jo je pisatelj napisal ln kot je bila prvotno ladana xa viSJo ceno. Cena Je zato niaka, ker 8«o ae porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj sprejel nUSJo ceno.
Po tej priprosti stopnjevalni metodi ▼am Coriiita pomaga, da se lahko na-ufflte SpanSčine. «
J?o praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih
pravil ter vas ud brati, govoriti in ra-
rameti Špansko.
Corlntovo kratko metodo so odobrili u«teljl, profesorji. Sole, poslaništva ln eksportne tvrdke po celem sveto. Je praktična priproato ln nspefoa
Prodanih Je bilo *e nad 2,000,000
Cortinovib knjig.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lab ko naročite pri
KNJIGARNI 8 LOVE NIC PUBLISH-
ENO COMPANY, 210 West 18th Street,
New Tort N. Y, ^ Oew te mm Jt-
nobene (besede. Ko sva se bil-žala domu, je dejal: omenjaj nič doma — posebno mami rto. Bilo je bo še boi j hudo. Se1 tako joka preveč. Bojim se,1^ je dejal,, in se malo nasmehnil,1 da t>odo njene lepe rjave oči j izgnbile v=o lepoto, ako bo to-! liko jokala. Ti si mlada; ti bošt še nČakala boljšte čase; ne vem, j Če bova midva z mamo. Tako, ne n*>re vedno biti; še bodo vojske. Naši ljudje prodaja-j jo (posestva, in odhajajo v Jugoslavijo. To kar hočejo, našo! leipo zemljo, nas pa pregnati!; Ni prav, da naši ljudje odhajajo, tukaj <bi morali ostati dO zadnjega. Jugoslavija," jte de jal čez nekaj časa. "tudi ni vama. Tudi njo bodo še preganjali Ako bi bil bolj ml^d,
(Nadaljevanja na 4 .str)
INVESTIRAJTE T AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS
BONDS IP STAMPS
Note
za
KLAVIE
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
v* Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni čas)
*	Po Jezeru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
¥ S pa vaj Milka MoJa Orphan Waltz
*	Dekle na vrta
Oj. MariCka, pegljaj
*	Bar&ca Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko ŠtajeriS
V Happy Polka Če na tujem I ¥ Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Žldana mareia Veseli bratci
*	Ohio VaUey Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčiea ta mala
*	Pojdi ■ menoj Dol s planine
^ Kadar bog ti vandrat Sel
E^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-«harmoniko ža $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co. New Yoik 11, N. Y. a< w. 18th street
Mussolini je oropal svojo lastno deželo in po njej razse-jai korupcijo. 'Zastruipil je možgane mladine in pohujšal ter pokvaril mišljenje cele generacije.
Iz dežele je napravil živinski hlev, kajti nikdo ni smel govoriti. molčati je moral kot neumna živina, četudi udrihaš po njem z bičem. Nikdo ni smel niti ^sacviliti, kot zacvili pes, kadar je teipen. Zalajati pa sploh ne!	i
Pa s svojim hlevom ni bil zadovoljen; imeti je hotel še večji hlev in v njem še več živine, "ki bo pohlevno molčala. Spravil se je n<ad majhne narode, da jih podjarmi, toda podjarmil je samo Ajbesince in s tako krutostjo, ki ji ni primere v zgodovini. Tudi Grke je hotel podjarmiti, toda so se mu hrabro postavili v ibranu in že je izgledalo, <la ga bodo vrgli v morje, ko mu je prišel Hitler na pomoč.
Del Slovenije je zasedel sa-mo s Hitlerjevim dovoljenjem^ toda v njej je vpeljal tako strahovlado, da bi se take vlade sramoval tudi največji barbar.
Mussolini je pravi oče fašizma, to je ideologije, nauka ali struje, ki dfrje vso pravico samo enemu človeku, vsi drugi, ki so pod njegovo vlado, pa so ponižni in pokorni sužnji.
Mussolini je bil prvi, ki je vpeljal ta način vlade, toda na severu se je pojavila ravno tajka propalica, kot je Mussolini, in je pričela njega posnemati. Hitlerju je bilo všeč, kar je delal -Mussolini in je skraja postal njegov učenec, slednjič pa njeigov —gospodar, tako da zadnji dve leti Mussolini ni bil več gospodar Italije, temveč njegov učenec Hitler. In olbsta sta nad človeštvo zvalila sedanje strahote.
Zadnja dva tedna, je že zahajala Mussolinijeva zvezda, kaj-li oglasil se ni nikjer in nikdar, niti tedaj, ko bi se moral ob priliki zavezniškega vpada na Sicilijo. Mesto njega je bilo večkrat slišati generalnega tajnika fašistične stranke Carlo Scorza.
Scorza je odpadnik slovenskega naroda po imenu Škorec, kakor je !bil prejšnji generalni ta j nit S ta raze, čegar pravo ime je bilo Stare, katerih imen je vse polno na Krasu. Suvich, ali prav Suvic, ki je bil dolgo let fašistični vnanji minister in nazadnje poslanik v Washingtonu, je (bil sin hrvatskih starišev iz Istre.
Vsi ti fašisti, izdajalci svojega naroda, so šli z Mussolini-jem in hvala Bogu!
Nič več ne grmi Mussolini je v glas z balkona Venezia palače, da bi oznanjal pridobitve svoje armade in povzdigoval v oblake dvatisocletno iialjansko kulturo.
Upamo, da je Mussolini utihnil za vedno.
svoje posle. jiii je diomio pooblaščen je, toda pod pogojem, da povečajo svojo glavnico. 75 se jih je moraCo spojiti z dragimi baiikaim, a 70 jih je bilo likvidiranih.
V Banatu je bila izvedena koncentracija bančnih podjetij. Od 54 fcamoenjih bank jih je doibilo 19 dovoljenje bref posebnih pogojev, 6 jih. sme delati po določenih smernicah, tri eo bile spojene z drugimi kreditnimi zavodi, 20 je likvidiranih, a 6 jih sme nadaljevati svoje posle do preklica. .
—JI
^ ___ , . • —i. -
Zapiranje bančnih podjetij v Srbiji
Wiener Tagiblatt prinaša v svoji številki od 10. junija na-, sieduji članek:
" V mesecu aprilu 1941 je po-slovji'o v Beogradu 89 bančnih podjetij, od katerih jih je le 25 dobilo pooblaščen je, da nadaljujejo svoje posle. 23 bank je bilo primoranih, da se združijo z dragimi podjetji, a 35 jih je bilo likvidiranih. Za 6 bančnih podjetij odločitev še ni padla.	—
Na ozemlju, ki stoji pod u-pravo komandanta Sirije, je do fbilo 18 'bančnih podjetij — od 188 — dovoljenje, da nadaljuje
K0WE0 MfUSSOI JMUA
Mussolini je "odstopil".
Kadar se prične ladja .potapljati, pravijo mornarji, da jo apuste podgane. Italjansko potapljajočo se ladjo je zapustila >odgana, toda ne prestovoljno, temveč jo je kralj pahnil čez
:rov.
Če je Mussolini še živ, varnega zavetja- ne (bo mogel najti likjer. Italjani ga sovražijo, Nemci ga zaničujejo, nobena nev-ralna država pa mu ne bo mogla dolgo časa dati zaščite, kajti ned zavezniki je že sklenjeno, da bo vsakega krivca in zlo-•inca v tej vojni zadela zaslužena krizen. In mnogo zločinov je >ilo storjenih na Mn-ssolinijevo povelje.
Samo v Sloveniji je bilo storjenih toliko zločinov, da če )i bilo sto in sto Mussolinijev in bi vsi plačali s smrtjo, ti dočini ne bi bili maščevani.
Skoro 21 let se je ta zločinec vseh zločincev zdržal na krmilu italjanske vlade ter je držal deželo na vajetih z neusmiljeno roko. Svojo diktatorsko vlado je postavil s tem, da je mu-•il in moril svoje demokratske nasprotnike, podfcnpljeval je politike ali pa jim'dal dobre službe in je varal italjanski narod s lažnjivimi oibljribami. Njegovi pajdaši v viadi in po drugih odgovornih mestih so bili gangstei ji, najpodlejši ljudje med podlimi. Vstrašili se niso pred nobenim zločinom, pred nobenim umorom, samo za svoje življenje so bili v strahu. In če je l)ilo treba obvarovati svoje življenje, jim ni bilo mar, če je to padV> sto glav.
mor," sta rekla dva carinska uradnika.
' 'Mussolini ibo umrl od svoje lastne roke,'' sta rekla dva duhovnika.
^11 duce bo bziez dvoma storil svojo dolžnost ter se Ibo ravnal po tem, kar nas je učil, da najsi umrje, kot pa 4>i zbežal," je rekel nek visok fašistični uradnik v Mazzerrinu.
"Mussolini nijna druge izbire kot se usmrtiti," je rekla neka grofica, ki ima veliko posestvo ob sicilski obali.
To je samo nekaj odgovorov na Knickerbockerjevo vprašanje: "Kaj 'bo storil Mussolini i sedaj, ko je padec njegove vla-,de gotov?"
! Vsi Italjani, katerim je bilo stavljeno to vprašanje, navadni kmetje, obrtniki, meščani in uradniki, brez vsake Izjeme, so odgovorili, da je Mussolini prišel do svojega konca in da more zapustiti ta svet samo s samomorom.
Vprašanje pa je, ako bo Mussolini imel tako močne živce, kot jih imajo Je-ponci. da si bo pomagal na drugi svet.
V tein kritičnem časuf italjan-Iske in fašistične zgodovine mi-I ljoni Italjanov Iberejo napis na bronasti plošči, ki visi v vsakem fašističnem uradu: "Če grem naprej, sledite mi; ako , bom šel nazaj, me dbijte!" I In ko si je 'Mussolini izmislil ta izrek, je gledal daleč v 'bodočnost.
•j Konec Miussolinijevega vladanja je tu in Italjani sami so gs. veseli, ker se 'bodo sedaj ' oddahnili.
Mussolini «i je italjjinskem« - narodu najbolj zameril, ker se 'je zvezal s Hitlerjem. "Kako i moremo spoštovati Mussolini-jja, ko se je popolnoma vklonil i Hitlerju?" pravijo.
•j Mussolini je pri svojem narodu izgdbil vse spoštovanje ^in 29-nj je ,prišel čas, da je mo-
; ral oditi, i
imopr M mm i«t
Kratka Dnevna ŽgotflKi
P. M1KLAVEC:	" \ : '*	4 "
JANKO MUZIKANT
oči bi mu zrle kakor iz dmge-' ga jgveta-
1 Ouvaj, ki je hodil v noči po vasi. ter da bi ne za^al, prešteval zvezde na nebu, je videl mnogokrat Janka v beli srajci I bližajočega se v temi k krčmi. 'Tam so ljudje plesali in peli. Okna so zarila od svetlobe in vsak predmet, zdelo se je, da drhči, poje in igra — a Janko', je poslušal.	v
' {Kaj bi on dal za to. ako bi * mogel imeti takšne gosli, tenko pojoče! Take pevajoče deščice, lila, ali odkoder jih dobitiT Da bi mu dovolili vsaj enkra/t vzeti v roke kaj takšnega! Kako tudi dovoljeno mfu je bilo samo poslušati in to je tudi poslušal. dokler se ni oglasil za njim čuvajev glas v temi:	j
I "Ne boš šel že domo, ti trapez"?	j Takrat je stekel s svojimi bosimi nogami proti dorrtu in za njim je bežažl glas gosli.
iKdaj je le zamogel slišati godi, ali na požinkih, ali na kakšni veselici, to je bil zanj velik praznik« Zlezel je potem za peč in nič ni govoril po cele ; dni, gledajoč kot mač-k s ble-\ šč^nimi očmi iz tense- Nato si L, je sam napravil gosii iz skodle 1 in konjskega repa, toda niso \ hotele tako lepo igrati kakor one v krčmi, škripale so tiho, * jako tiho, skoro kakor miušioe ? ali koma i ji. Godil je na nje od l jutra do večera, četudi je zato 1 dobival od matere takih, da je 1 izgledal kako nedozorelo ja'bol-?,ko. Toda takšna je bila njego-.'va narava- Fant je hujšal ne-l,prestano b«lj, trebuh j"e imel ' vedno večji, lasi čedalje gcstej-•(«še in oči čedalje široke je odprete in tudi najpogostejše z sol-[ zami rzalite-
\ | Povsem ni bil taksen kot dru \ gi otroci, bil je bolj podoben I njegovim pošlim, ki so komaj 1 škripale Naposlfd je tudi u-' miral od gladu, kajti živil se ie
največ s svežim sadjem. To-
'_______ «.____
je prišla ter zapustiti slabot-.< ' no telo — marveč je zadela sna- -j tati z nogami tega telesa, koli-' kor je mogla, ter plakati, da si tudi tako slabo in žalostno, J prav kakor so dejale botre "'ko i bi ga kdo odiral, ali kaj!"
Poslali so po duhovna, ki je i prišel, storil svoje in odšel; , bolnici se je zboljšalo. Oez te- ( den je že šla žena na delo. De-'ček pa je komaj životaril, toda/ živci in četudi je v četrtem letu ] ' okukala ga je kukavica
bolnega, se je končjui ne- -koliko popravil iD tako je do- j spel v deseto leto svojega živ- , ljenja.	*.
Bil je vedno beden in opaljen, , z napetim trebuhom in upadle- ; ga obraza; lase je imel kakor t konoplje, skoraj bele in vsipa-j joče se mu na jasne, velike oči, ki so gledale na svet kakor vprte v brezkončnost. Pozimi je sedel za pečjo in plakal tiho vsled mraza a včasih tudi od gladu, ako mama ni imela kaj dati v peč ali vložiti v ranglje; poleti je hodil v srajci, prepa-sani z krajnikom in s slamnikom ,izpod katerega obrobljene strehe je gledal kakor ptič z glavo navzgor. Mati, revna najemnica, živeča od dne do dne, ga je morebiti tudi po svoje ljubila,, a tudi če«to pretepla in ga imenovala navadno "sprevžek.". V osmem letu je že hodil kot črednik za živino, ali, ako v bajti ni bilo kaj jesti za borovnicami v gozd. Da^a tam volk ne pojedel, branilo je usmiljenje božje.
Bil je to fant brez živahnosti in kakor vaški otroci, pri go-I voru prst v usta pokladajoč. Ljudje si niso mislil, da se od-goji, a še manj da. bi se mati' učakala pri njem tolažbe, kajti | tudi za delo je bil zanikern. Ni znano, odkod se je to vzelo, ali i na eno stvar je bil res pravi volk. Na godbo. Povsod je tudi godbo slišal in ko je neko-
Prišlo je to stvarce na svet nežno, slabo. Botre, ki so se' zbrale pred posteljo matere, so majale z glavami, kakor ngd materjo, tako nad detetom. Ko-vačica Simonova, ki je bila naj-modrejša, začela je bolnico tolažiti:
"'Pustite — pravi — da vam prižgem blagoslovljeno svečo; že bo skoraj po vas. moja ku-ma; potreba se vam je po-' dati na oni svet in poslala bi po duhovnika, da bi vam grehe odpustH."
"iDa," pravi druga, pa fanta bo mahoma treba krstiti; on ee duhovnika ne dočaka, nikar to-lej čakati na poslednje vizdih-ljaje."
Tako govoreč je prižgala sve čo in potem vzernši dete, poškropila ga je z vodo, da je pričelo koj mižati in je rekla:
"Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega l>uha in ti dajem ime Janez; a s"edaj pa duša krščanska idi, odkoder si prišla — Amen!"
Toda duša krščanska ni imfe-la nikakor volje oditi odkoder
^flPBHHHlflHI^HHi^^ i
Važno za naročnike *
Pol«* našteva Je raividno de kda	( imate plačano naroinino. — Prv fttevilka pomeni »m«, druisa daa
in tretja pa leto. Da nam prihra	t
nite nepotrebnega dela in rtro-	<
Akov. Va« prosimo, da skušate pr»	,
vočasno naročnine poravnati. Po-	'
Bfjite naročnino naravnost nam att	i
Jo pa plačajte našemu i*stopniku	3
v Vaiem kraju. Zastopnik bo Vam	<
iKročil potrdUo^Pjf*"'	j
California:
San Francisco, Jacob Laushln*	1
Colorado:	1
Pueblo, Peter Culig	] Walsenbnrg, M. J. Bnjuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Markicb	I
Illinois:	t
Chicago. Joseph Bev«č*	-
Chicago. J. Fabian (Chicago.	Cicero in Illinois) 1
Joliet, Jennie Bamblcb	1
La SaUe, J. SpeUcb	j
Mascoutab. Martin Dolenc	,
North Chicago In Waukegan,	Math 1
WarSek	<
Maryland:	1
Kltzmlller. Fr. Vodopivec	^ Michigan:
Detroit. L. Plankar*	1
Minnesota:	1 Cblaholm, J. Lukanlch
Ely. Jos. J. Peshel
Eveletb. Louis Goufc Gilbert, Lonls Vessel Montana:
Roundup. M. M. Paniao Washoe, Ij. Champa
Omaha, P. Broderlck New Yerk:	1
Oowanda. Karl, Strnlaba*	.
Little FaUa, Frank Maste* Worcester, Peter Rode*	1
Ohio:	i
Barberton. Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek. Charles
Karllnger*, Jacob Reanik Girard. Anton Nagode	;
Lorain, Louis Kal ant, John Kumie } Yoongstown, Anton Kikelj Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania:
Bessemer, John Jevnlkar
Conemaugh, J. Breaovec*
CoverdaJe in okoUca, Jos. Paternel «
Export, Louis Supančič*
Farrell. Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin*. Frank
Blodnlkar Grsensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Imperial, Vence Paleicb Johnstown, John Polantm* Krayn, Ant. TanielJ	J
Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2pat* , Pittsburgh in okolica, Philip Progar Hteelton, A Hren Turtle Creek, Fr. Schtfrar* ^Wm^ Newton. Joseph Jovaa
Milwaukee. West Allla. Frank Skok« Sheboygan, Joseph Kakei*
Wyamteg:
Rock Springs, Lonls Tanchar* DtamondvMe, Joe Rolich (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tudi d rare naselbine T «JM» okraja, kjec j« kaj nalih rojakov »»fail* >
t®, katere'jT'prejel. Zastopnike toplo priporočamo.—Uprava -Glas Narodi"
h liko odraste!, že tudi o ničemui; drugem ni mislil.. Ako je šel jj v lee za živino, ali po jagode, = vruil se je običajno .brez jagod = in je rekel ves prevzet: "Mati, = kako je tam v gozdu "grlalo". |
In mati na to:
'4 Zagodem ti jaz, zagodeml 5 Ne boj se!"
In res mu je napravila včasih' = z brtezovko godbo v Fantih je S kričal, Obetal, da tega več ne = bode in tudi mislil, da je nekaj 5 tam v gozdu igralo. Kaj? Je = mar oir vedel f — Smreke, bnk- | ve, brezje, javori, vse je (godilo E — — Ves gozd in hosta!
A tudi jek. — Na polju mu = je igrala kobilica. n£ sadonos- | niku pod bajto eo čvrčljali vrab = ci, da so se kar črešnje tresle! S
Na večer je poslušal glasove, = kar ji^ je bilo slišati na vasi in = si mislil, da vsa vas igra. Ko = 1 eo ga poslali na delo, naj 'bi | gnoj na njivi razmetaval, pa E ^ mta je igral celo veter v vilah. |
Opazil ga je tako enkrat nad- = zorni k stoječega z kodrastimi = lismi in poslnšajožega veter — | nato je odpasal jermen in nra je | dal nekaj za spomin. Toda kaj s je to pomagalo? Ljudje so ga S ar imenovali "Janko murikant!" = Na pomlad je utAel od doma | delati piščalke poleg struge. = Ponoči, ko so začete regljati ža- E k« be, a čvrčki na lok^h, murni | po rogi brneti — ko so peli pe- s telini za plotmi, tudi on ni za- 1 mogel epati, marveč je poslušal | ie- In Bog sam ve, kakšno godbo je 5 on v terrt vsem zaslišal. V cer- | Mi kev git mati ni mogla vesti, j kajti ko bi zadonel* orgije in = ^ »apeli s sladkimi glasov!, pa \ ir bi s« mu kar temno storilo in i
Sedaj
Prva knjiga, < ki je izšla v ^slovenščini izza naci-fau-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v
A	■ « f
morje bridkosti*
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJ&EK
Veleaaimmiva knjiga o razmerah in trpljenju našega naroda v stari domovini.—^Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jam bo dla-la jasno in pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki so spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori naš slovenski narod na njegovi lastni zemlji.
Knjigo lahko naročite pri:
I KNJIGARNI SkOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
utinml.	^
Nesrečne-zlodjeVfe gosli!— Ej ? neumni, hudobni Sta h! Kdo o- ( troka tako tepe? Saj je bil ta- ] ko majhen, slaboten in komaj še pri živlienjn.
Prišla je mati, pobrala otroka, toda morala ga je nesti do- ] mov. — Etengi dan Janko že ni -j več vstal in tretjega due je po- . čhal spokojno na postelji pod ^ materinim ogrtačem.
Lastavice so čvrčale v Čresnjil ki je ra?la pod oknom; žar son-ea je vhajal skozi šipe in obli- 1 val razkodrano otročjo glavo 1 in lice. Oni žar je bil kakor prod, po katerem bi imtela fantova duša oditi. Dobro, da je vsaj v času smrti vhajala pO široki soločnati potia kajti v življenju je hodila po trnjervi poti. Ta čas so shujšane prsi zganile 5e enkrat in dbličje otroka je bilo zamaknjeno v odprto okno. Bil je večer in dekleta, vrača-JOOG S€ od sena prepevale. — Janko je poslušal nocoj posled-njikrat, kako vas igra. Na polici pred njim so ležale njegove gosli iz skodelj. Naglo Sfe je razjasnilo lice xBnirajočega o-troka, in iz* bledih usten je prihajal šepet: "Mati —
** Kaj je sinko se je oglasila mati, katero so dttšile solze.
^'Mati, Bog mi da v nebesih gotovo prave gosli!"
>"IDa ti, sinek, da" je dejala mati, toda ni mogla dalje govoiiti, kajti iz njenih prsi je izbruhnila presunljiva žalost, iorej je zaječala samo: "O,- Jezus, Jezus!" ter padla z licem na Skrinjo, ikakor bi izgubila pamet, ali kakor človek, ki vidi, da ne more zbaviti ismrti svojega zaljubljenca. . Pa ga tudi ni mogla, kajti ko je vnovič pogledala otroka, je •bilo njegovo lice nepremično, važno, mračno in zategneno. — Solnčni žar je tad! odSe!. — Pokoj ti Janko!
da <ta težnja mu ni dobro izpad- it la. i	p
f\T graščini je imel gosli lokaj h in igral na nje po čete ure, da ls bi se dekletu dopadel. Janko n se je včasih priplazil pod dre- k vjem k odpitim vratom, da -bi g si jih bližje ogledal. Visele so i na steni naproti vratom, torej i je revež poeiljal od tam vso i svojo dušo k njim, kajti zdelo j se mu je, da eo zanj nekaka 1 nedosegljiva svetost, katere se r niti dotakniti ni vreden; In t
vendar jih je poželeL Hfotel bi y jih imeti najmanj vsaj enkrat t v roki, vsaj enkrat si jih bližje t I ogledati. Bedno, malo fantov- t • eko srce je kar skopmelo ob tej misli-	j
Neke noči ni bilo nikogar v v L'sobi. Gospoda je že od davna L bivala v tujini; dm je bil za- s t puščen torej je loka-] presedo- t Val na drugi strani pri gospe j b I sobarici.. Janko potuhnjen pod k ( dievesi, gledal je že dolge eko- r zi široko odprte duri na cilj c L svoje težnje. Mesec je bil baš'
v ščipu in pošiljal evojo belo s t svetlobo skozi okno v sobo, Ta- s > krat v globoki temi se je videlo d . kako je bila svetloba gosli ere- t t brna. Zlasti nabobreli struno- j jnosnik je bil osvetljen tako c močno, da je Janko komaj za- t ; mogel gledati na nje. Nate- c _ zalniki na njih so se svetili ka- 1 i kor kresnice in ločen poleg ka- « kor srebrni prod-	t
i 'Ah. vse je bilo lepo in v res- i a niči čarobno; Janko je tudi gle- 1 j dal čedalje poželjivejše. Prituh 1 1 njen v temi, z lakti vortimi ob 1 e shujšana kolena in odprtimi j
usti. je gledal in gledal. A i strah ga je zadrževal.na mestu < e pa nekakšna nepremagljiva ; o moč ga je gnala naprej Je^li « r to bilo čarodejstvo ali kaj? A 1 ), v tej jasnosti so se goeli dozdev i >e 110 približevali k njemu. Vča-d'fih je njih žar ugašal, da 'bi se o čez hip vnovič še bolj razplam-e til. Mdetem je zašepetal veter, I- zašumele so tiho drevesa: i-1 "^Idi, Janko — v sobi ni ni-»- kogar — idi JaukoT^
Bedna, mala in sključena po-stava pomikala se je polagoma in (previdno naprej in medtem ■ je «laVec tiho požvižgaval: Idi, I pojdi, vzemfi! al
nI Bela srajca se je čedalje bolj r ,j bližala k vratom. Na pragu so-i-l be je bilo slišati urno dihanje e bolnih prsi otroka. Trenutek >- Je. in bela srajca je izginila in
le ena bosa noga še ostala za | pragom. Janko te je plazil ti- 1 ho in previdno a vedite ga je j strah navdajal. Njegovo giba- j nje je postalo urno, dihanje j kratko in piskajoče in pri tem I ga je obdala tema. Tihi poletni j blisk, preletevši med vzhodom i in zahodom, je osvetli že en- j krat notranjost sobe in Janka | pred goslimi, z glavo molečo j navzgor- Toda blisk je premi- i nil, mesec zakril oblak in že ni i bilo nič videti, niti eliŠati.
Cez trenutek Se je oul iz teme glas, .tih in plašljiv, kakor bi se kdo nepozornc strun dotaknil. •
(Surov, nekako zaspani glas, prihajajoč iz kota sobane, povprašal jezno: "Kdo jeT" .
Vžigalica je jela migljati po . steni, storilo se je svetlo in potem — Ej Bog! Slišale eo se kletve, udarci, jokanje otroka, klicanje, lajanje psov, migota-nje luči po spalnicah, trušč v celem dvoru.
Na drugi dan je bedni Janko 5 stal pred sodnijo pri vaškem ■ «odniku. Imeli so ga tam so- ] diti kakor tata, Oledali so ga ] tam sodnik in porotniki, kako j je stal pred njimi s prstom v( ustih, pobit, ne vedoč kjfe je in . kaj hočejo od njega? Kako soditi takega reveža, ki ima borih deset let in jedva na nogah stoji ? Poslati ga mar v ječo — ali kako? Potreba je pri tem imeti nekaj usmiljenja nad o-1 troci. "Naj ga vzame čuvaj, naj mu da okusiti brezovke, da bi drugikrat ne kradel in proč je vsa reč-"
Poklicali so Staha, ki je bil čuvaj. Stah je pokimal e svO-jo in r Savo, živalsko glavo, vzel Janka pod pazduho in ga kot mačko odmeel k skednju- Dete, ali ni razumelo, za kaj tu pojd5e,| ali pa ee preveč prestrašilo, se ni oglasilo z eno besedo. Mar ne ve, kaj. ž njim store? šele kot ga je Stah pograbil v skednju s pestjo, raztegnil na zemlji in začel po njem mahati s'brezov-k*>, je Janko zakričal:
"Mati, mati!*' a čim več je Stah bdi, tem slabotne jai in slabotnejši so »bili vzkliki Janka, da je čez kratko časa DOvsem
^4-iViriil
TUESDAY, JULY 27, 1943 ^
TBttBOfUBI fc l—
mmmmmmmm n	■ i , | |	— Ur
ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BON DE IN ZNAMKE
I Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mla« deniča, ki se zanima za naravo
AMERICAN
]H WILD ^P LIFE
V knjigi je nbUD&io popisano flv-Ijenje posameznih Zlvall, živečih na suhem. ▼ morja in ▼ zraka, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velikim zanimanjem, ker bo v njej naiel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mn dosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to ve-L Uko delo izdati v petih knjigah, toda ^ Je alednjlfi izžla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prlnaBa " POrOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME-; RISKE DIVJAČINE. j Knjigo bo % oži tkan« bral lovec, ker , navaja in popisuje vse fivall. ki Jih Je ' dovoljeno ln prepovedan« streljati; ; farmer, ker so popisane šivali, ki na polja koristijo ali Škodujejo ter sled-~ njlč ribič, ker me v knjigi n&Stete VSE 1 RIBE. KI ZlVE V AMERIŠKIH VO-
1 OAJEL	;
Poleg poljadnech popisa fn pripovedovanja vsebuje knjiga 327 8LIK (fo-'' tograflj); < slik r naravnih barvah, e v velikosti cele strani, ter low 778 u strani. Velikost knjige |e » s • fartev. J Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, km-j če ln ilvaU, ld m ravnotako na subeas El kot v vodi doma. — Vezana Je v močno n platno % zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
j KNJIGARNI
Glas Naroda
! 216 WEST 18th STREET New York It N. Y.
roke t lisicami in m« velel: "Naleteli ste na napačnega. Jaz ^ern policijski nadzornik."
Molitveniki
IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
.v .
NEBESA NAŠ DOM
(gtev. 415) 2%X4% Inčev
Cena $1.—
RAJSKI GLASOVI
(Štev. 355) 2V&X3% inčev, v belem celolidu; 384 strani.
Cena $1.—
Angleški:
KEY OF HEAVEN
Fino vezano; prvovrstna izdelava» v umetnem usnju
Cena $1 —
1	Tl\cdot ^
i
I u
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(Btev. 415) 2%X3% inčev; 224 strani.
Cena 75c
RAJSKI GLASOVI
(Štev. 408) 2^X4 inče; 255 strani — Vstevfi Sv. KriSev Pot
Cena $1.50
Slovenic Publishing
Comoany^ e W. ISth St., New York 11
HISA IZ STEKLA IN I e ALUMINIJA	ji
Dhra italijanska arhitekta sta ^ za riirisko «vetovno razstavo L ( 1942 izdelala načrt svojevrstnega zabavišča. To bo zgradba iz stekla in aluminija. Imela bo obliko kocke.
Iz notranjosti je nnel obiskovalec na v&e strani razgled na okolico, a ponoči so posebni svetkebni efekti spremenili celo zgradbo v velik, bliskajoč se dragulj. Pritličje je bilo veliko, nad akvarij postavljeno stekleno plesišče. Od spodaj je •žarela mnogobarvna kič, ki ij je čarobno osvetljevala tudi * vodna bitja-v akvariju.	p
, ■ t NAZADOVANJE LEDNI "
-	KOV V ANTARKTEDI
" Kakor je Byrdova anta*ktična i ekspedicija ugotovila, ledniki J ■ v teh krajih čedalje bolj naza- j jdaijejo. Sedaj neki udeleženec i I te ekspedicije razlaga ta pojav j ,ne s tem, da bi postajalo v An* t |arktidi morda topleje, temveč ' bae nasprotno s tem, da tem- J peratura tam v (zadnjih letih ] pada. Baž hudi mraz zavira J nastanjanje lednikov.
iLedniki "živijo" od snega, J a če je mraz tako hud, da ne * nastajajo več sneženi meteži, \ tedaj mora ledni k tako rekoč ( gladervati in požirati samega' sebe- Isti pojav so v ostalem opazovali tudi v severnem po-
" larnem pasu. j--
NERODNI RAZBOJNIK.
Nekemu mladeniču v San " Franciscu. ki mn je pošel dro-1 -brž in ki si je hotel vse 'eno pri-' " voščiti vesel večer, je šinilo v l g^ivo, da bi zaigral razbojnika.1, Ved mimoidočimi si je pois-! i tal gospoda, o katerem je lah-, ko menil, da ima v svoji
-	denarnici, stopil je k njemu in j ga (pozval, naj dvign'e roke.
r "Napadeni" se je zasmejal, . da mu je iptosinel obraz, potem g je mladeniču prijazno oklenil

Visoška kronika
]
ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAB.	f
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII35IIIIIIIIII1N	i
Izbrala si je posebno mizo, pri kateri je dajala za pijačo, j tako da je pil, kdor je hotel. Bilo je to v bližini naše mize m 3 vsaka beseda od tam se je črila pri nas. Culi emo, kako je Ana Renata hvalila bratovo plesanje, ta pa je zopet večkrat glasno povedal, da je njegova plesalka najgrše dekle, kar jih 1 je na svetu. Ni vsekala »bičem po njean, ampak prijazno je . odgovorila:	1
*'Ti pa si najgiiai fant, kar jih ima dolina!"	,
Ni čuda, da je til reva moj brat kar pijan od same kmeti ske napihnjenosti
Medtem sem pozabil na Ajgato. Sedela je tik mene kakor piece, ki se je izgubilo od koklje. Kar naenkrat me je prijela za roko ter dejala:
"Pojdiva domov. Izidor!"
" Opazil sem, da je bleda, in iker je bila šibkega telesa, sem menil, da je bolna. Takoj sem osedlal konja, pri čemer sem še Juriju pripomnil, da je čas osedlati in odriniti domov. . Jurij in Ana Renata sta z enimi glaant odgovorila: "Kdo bo že sedaj domov hodili" . In Juri je še nekako osato pristavil: "Plesal bom, dokler bom sani hotel! Tudi nisem več tako milad, da bi sam ne poznal pota do Visokega in najsi bo lonoči". - . , -
Ana Renata je pritrjevala:
"Pa ravno ponoči boVa mimo pri jahala."
Tn zopet sta plesala -
Ko sva z Agato jahala oil Gorenje vasi do Poljan, ni iz-pregovorila besedice. Tu Tri tam je lahno vždihnila, kar mi ni šlo. Včasih je konj stopal hitreje, da se je dekle nehote pritisnio k meni, kar -sem občutil. Preobdala m'e je izkušnja-va, tudi sem bil nekaj vina preveč pil, kar pogreje kri človeku, zatorej f-em, pozabivši na gospodarja, tenstil vprašanje: "Kaj vzdihuješ, Agata? Če ti je slabo se morda ustaviva v Poljanah!'/
" Kaj naj mi bo slabo T" je odgovorila "pa vendar ne misliš, da mi bo slabo, če Juri pleše s tisto gosposko vlačugot" Ta ostra beeeda me jc osupnila.
"Vlačuga ji ne smeš praviti. Iz dobre hište je; njen stric je bil škof, kar ni mala reč! V Loki sem slišal, da so Skarli-kijevi jako poštena in bogata rodbina, katera ima V SchefferU nom še druga posestva."
Hladno je odgovorila*
"Zavoljo mene se lahko pajdaši z vsemi moškimi v Poljanski dolini — kaj noeni mart'*
Iz Poljan sva jo kren;la po tovorni poti proti Visokemu.
Tedai sem oričel:
"Juri je lahkomiseln m komaj jbi bil za gospodarja nail takem posestvu, kakor je nnoje."	1
Zbadljivo se je oglasila:
"Naj €te pa na Schefierten priženi — kaj meni rpar!" ^
Nato jaz:	-	^
"Tudi meni ne bo drugega ostajalo, kakor da d:-bim ne- i veato na Visbko. Brez gospodinje ne bom iwogel ostati." <
Zajokala je: "Ali ti ne gospodinjim dobro?"
•"Ravno zato bi rad, da postaneš moja prava gospodinja i — moja nevesta in moja žena, Agata!"	...	r<
Nekaj jte zastokala, da sem se obrnil proti nji Oprijela 1 se je z roko moje rame, ker bi bila sicer zdrknila e sedla. Usta 1 je malo odprla, oči pa je dvigala plaho, da sem videl, v kako 1 veliko stisko jo jfe spravila moja beseda.	]
. "Pri ljubem <3x>spodu Jezusu, te prosim, Izidor," je vždihnila, "nikar mi ne govori kaj takega! Nimam nič — bera- j čioe ne boš vodil na Visoko 1"
Že mi je silila beseda na jezik, da bi ji na pameten način razložili, da je njen stari oče posodil mojemu očetu veliko denarja, da se ta denar ni vrnil in da je eedaj vsaj polovica obeh visoških kmetij njena. Ob pravem času sem premislil, da se takih reči ne govori in da že še pride prilika, da se z Agato ratogovoriva. Če n'e bo ugovarjala drugega kakor beraštvo, se bo dalo V3e urediti. Par let še prav lahko počakam, da postane Agata starejša in močnejša.
Nato sva molče jezdila do doma.
Juri se je vrnil pozno v noč.
Drugo jutro sem se nekaj zaležal, ker sem bil od vina utrujen. Ko sem vistal, je ibelila Aigata peč za kruh. Zdelo se mi je, da Be pred pečjo z nekom razgovarja.
Ob steni sem se približal V tistem hipu sem razločil, da je govoril Juri;	-
"Ne bodi huda, Agata!"
Ošabno roju je odgovorila:
"Ne vem, čemu naj bi bila!"
"Juri jc 4e pristavil: :
"Ne bom več plesal z eno iz Saheffertna."
Zasmejala se je:
- ''Zavoljo mene lahko ptešes z frajmanovo iz Ljubljane! Mene puščaj pri miru, pa bo prav!"
Stopil sem okrog stene (pred peč. Agata se je takoj sklonila, pograbila dračja ter ga metala v ogenj. Jup je odšel brez bgeeede. Prav se mu je zgodilo, da ga je deklica tako odločno odgnala.
Prestali smo zimo. Jesen je bila lepa in dolga, zatorej smo Ste r eteljo in kurjavo dobro preskrbeli, da smo v mrazu lahfbto izhajali. Posebnega nismo doživeli, samo kaj neznatne • ga, kar se je kanalu pozabilo. - - _____- ...	___
(Nadaljevanja prihodnjič.)	J
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker teli, .da m fini bolj rmxHrf ta
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mf. Jerry W. Kopriviek uredil ■ lalatnlkem. dm rojaki lahke dobe skladbe po znlianl eenl, to Je
Sedaj 35c
Dva komada ta 7* centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
... _..?!« W. 18th Street New York 11. N. Y.
Otroška paraliza v Oklahomi
V Oklahomi City, Okla., je bilo zaprtih 10 gledališč za o-troke izpod 12 let, ker je nastala epidemija otroške paralize. Do zdaj je za- to Iboleznijo Obolelo 135 otrok.
Racijska knjiga na potu
Office of Price Administration v Washingtonu je naznanil, da bo razpošiljanje racij-skili knjižic št. 3 ta teden končano. Razposlanih bo 122 milj ono v knjižic.
SKBIVONSTNI POTRESI
Potreeomer na univerzi v Nebraski je zadnje čase večkrat zaznamoval katastrofalen potres, toda učenjaki so si za-j man prizadevali, da bi ugoto-| vili, na katerem kraju zemeljske oft>le je potres pustošil. Na posled so sklenili, da bodo aparat razdrli in pogledali, ali se ni morda pokvaril. Na svoje velifcto presenečenje so našli v aparatu pajka, ki je bil med kazalci in kolesjem aparata udobno razpredel svojo mtežo. Kadar se je premikal po svoji mreži, je povzročil tresenje in fini mehanizem aparata je seveda zaznamoval katastrofalen potres.
18 MESECEV STAR DEČEK TEHTA 29 KG.
/V majhni vasi blizn St. O— Ttferja na Francoskem, živi 18 mesečni deček, ki tehta 29 kg. V splošnem imao to težo šele otroci v 10. letu.. Ob rojstvu je imel otrok normalno težo in normalno postavo, a že po 1 letu je tehtal 22 kg. Neki cirkuški ravnatelj se zanj že zanima in je staršem ponudil visoko vsoto da bi ga smel kazati v svojem cirkusu. *
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
(JIC.) — V trenotku, ko se n je pokazala prva velika razpo- d ka v zgradbi osišča, prinašamo n s posebnim veseljem naslednji č govor dr. Miha Kreka z dne 4. n aprila 1943.	s
Zedinjena Slovenija v fede- I rativni Jugoslaviji! To je na- s rodni in državni program Sloč n vencev.	' g
Nismo ga iznašli šele tekom Z te vojne — nad sto let je star r
—	ali v tej vojni smo ga izčis-tili, se zanj utrdili in zanj dali 3 svoj težek krvni dar.	€
"Zedinjena Slovenija," to š geslo so napisali na svoje boj- c ne prajtore naši preporoditelji 1 v revolucionarnem letu 1848. s S programom "Zedinjene Slo- č veni je" je ustanovil voditelj i koroških Slovencev, Gregor s Einspieler svoj prvi slovenski * politični list v Celovcu. "Ze- t dinjena Slovenija" je <ona čm- 1 dovito zaželjena deva, o kaiteri c je sanjal in pel naš goriški j slavček Simon Gregorčič; Ze- i dinjeni Sloveniji so svoje živ- i ljenje posvetili naši prekmur- 1 ski mučeni ki — voditelji Iva- i noszi in brata Klekla. "Ze- i dinjena Slovenija*' je odmeva- ■ la po ljudskih talborih prejem-ga stbletja v vseh krajih slovenske zemlje. "Zedinjena Slovenija" je bila od svojih ve-. likih sinov poveličevana in od : sovražnikov najbolj pljuvana l .in sovražena bojna tarča v dunajskem parlamentu in v vseh > narodnostnih bojih pokojne in » za večne čase pokfopane Avstro ogrske mkraarhije. Da bo polno < življenje zaživela Zedinjena 5 Sloveoija, so ji svoja mlada živ-" ljenja darovali Bidovec in njegovi somnioeniki na Bdzovici. Zedinjene Slovenije iskat je sel slovenski narod na križev pot sedanje strašna vojne.
Nikdar pa ni ideal Zedinje-( ne Slovenije nastopal sam zase. Kdorkoli bi čisti lepoti Zedinjene Slovenije podtikal kali krsnokoli zahrbtno., sebično, separatistično misel, bi žalil ves idealizem Slovencfev, ki se je nabral tekom desetletij ptod geslom "Zedinjene Slovenije" v mozaik našega narodnega eu-
-	etvovanja in stremljenja. "Zedinjena Slovenija" je bil vedno in vselej osnovni, začetni in temeljni kamen našega jugoslo-
a vanskega državnega programa "Zedinjena Slovenija" je ved-a no vselbovala ljubezen do ibrat-a sk2i jugoslovanskih narodov 0 Srtx>v in Hrvatov, ki so z nami pojkrvi in jeziku ena, nerazde-Ijiva jugoslovanska družina l" Politična modrost in uvidev-l* nost je poleg tega vedno narekovala, da srrto vsi Jngoslova-n ni navezani radi osnovnih po-i- treb "življenja na skupno držav-h no zgradbo, ki naj poveže naše e politične in gospodarske moči, o da se 'bomo mogli uveljavljati v t>, mednarodni tekmfi. Iz narave >. smo torej Slovenci rojeni, a bistven del ndfe slovenske narave je jugosolvansko prepričanje.
Nihče ni lepše in popolneje
DR MTTTA KUKK
0 ZED1NJEN1 SLOVENIJI
TUESDAY, JULY 27,1943
I Slov. Nar. Doma ni omenila "Kaj je očetu?" je vprašala I mama mene, ko ga ni bilo zra-iven, "tako reven izgleda." —
{"Nič mu ni, mama," sem de-t jala, "samo truden je zelo; dosti sva danes prehodila".
Zunaj je postalo temno ^oglasilo se je petje otrok na hribu. j"1Spat bomo šli zgodaj nocoj,", /je dejala mama, "vidva sta | trudna. Kje je ata? Pokliči' j ga!"
ji Odšla sem pred hišo in od |;tam na vrt. Oče je sedel ne-' premično na mali klopici. • Ll ""Spat jfremo, ata", sem de-\ jala. — "Ne še/" je odgovoril. 1 "Lepo je tukaj. Tako lepo otroci pojejo nocoj, poslušaj!" — "Živi, živi, duh slovenski" J rje odmevalo petje na hribu,
-	"bodi živ na jreke; Črna zenulja
-	naj pogrezne vsakega Italija-
-	na".
Tiho sem odšla nazaj v hišo. "<Oče bo Š£ nekaj časa zunaj," sem dejala mami. Odšdi smo srpat. Jaz nisem mogla zaspati. Postalo je pozno, petje otrok je utihnilo. Slišala sem očeta priti v hišo in gori po stopnicah. Hodil je hitro. "Kje si bil tako dolgo?" ga je vprašala ma-. ma. "Poslušal sem jih," je dejal. Ni zažgal luči, v temi • je odšel v posteljo. Mama je '.bila tiho. "Veš kaj" je rekel e čez nekaj časa živo. "Nikoli ne bodo zatrli one mladine. Ako >-( uničijo nas, njih vseh ne bodo o nfo-gli. Ako ne mi., oni bodo z-jUČakali bolje dni." li! Takrat sem si r.kla, da bi
mogla narediti čudež in napraviti očeta in mater zopet mlada, da bi tudi ona dva lahko upala na boljšo prihodnjost.
Danes po tolikih letih večkrat premišljujem, ali se bodo kdaj ijresničile očetove prerokbe. Bfo-li še kdaj primorskim Slovencem efjalo lepše in jasnejše solnce?
Primorska rojakinja.
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kaka postati
ameriški državljan.
Poles TpraSaoJ. ki jib navadno •od nI ki »tarljo pri Ispitu n dr-»avljanstro, vsebuje knjl£lca Še t II. dela nekaj važnih letnic la agodorlne Zedlnjenlb drtar, t IIL delo pod naaloron Biao, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-nJenUi dritev, Lincoln or goTor v Gettyabnrgu. Predsedniki ZedlnJ«-nlb d rta t la Poedlne driava. Cena knjlfld Js
orno 50 centov.
ln se dobi prt: SLOVENIC PUBLISHING CO. ti« West 18th Si,
NEW YORK 11

SEJA AMEB.-SLOVANSKEGA KONGRESA
Ameriško Slovenski kongres' za Greater New York bo imel, Slovanski dan v soboto 31. julija v prostorih muzeja v Bo-' ckefeller Center, kjer American Soviet Friendship Council vsak dan kaže duha in značaj obeh narodov v bojni črti, vi vojni produkciji, v industriji,' poljedelstvu in kulturi..
Ob 8. zvečer bo posebni pro-' gram, kateremu bo načel o v al1 iZlatko BaJokovič, predsednik {American Slov Con g res of Grea j ter New York. Mrs. Charles' Motak, predsednica ženskega odbora, bo uradna gostiteljica ta večer.
Na programu bo nekaj kr^ • kih govorov, nekaj žena in deklet v narodnih nošah in pbda-ne bodo filmske slike in nasto-
[ pili <bodo tudi pevci. >
: MLADI JUNAKI
(Nadaljevanje s 2. str.)
1 bi pobral vse vas druge in od-
1 šel v Ameriko.." — "Ne ver-
1 jamem, da bi vi odšli," sem de-
- jala, "tudi ako bi bili mladi. J
Prevleč radi imaite naše lepe sadovnjake in vinograde." Ni mi odgovoril. Tiho je bil, do-a^ler nisva prišla na dom. Kc i smo večerjali, ga je mama iz-praševala različne stvari, ali
o
napovedal, kako naj se po se- ® danjem mučeništvu v obnovlje- ^ ni Jugoslaviji soglasno uresni- c Čita in izpopolnjujeta naravno c narodno pravo in jugoslovan- v ski državni ideal, kot sam kralj 0 Peter II., ki je v ameriškem v senatu povdaril: "Vidim in za- P misijam bodočo kraljevino Jugoslavijo nrejeno po vzorcu g Združenih držav Neverne Ame-j 7 rike". -	m
Dragi Slovenci! Od Matije^ Majarja Zilskega do Antona 3 Slomška, od Vodnika in Pre- c šeriia do Levstika in Jegliča, t do leta 184S, od tivolskih resolucij leta 1912, p.a tja do majske deklaracije i917 in odtlej . A> današnjega dne, smo stre-meli in hrepeneli za svobodnim 1 solnou, ki snfo mu dali ime ^ "'Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji." To solnce vidim vzhajati. Oblaki vojne zastirajo njegovo blagodejnost. A na bojnih zastavah združenih demokracij se prebija in žari takk> lepo in. veličastno, <!a ■ bo oživel sleherni vtrip življenj ske, dejavne borbene ljubezni . našega krvaveoe'ga naroda za Jugoslavijo..	•:	!
----y
Pomanjkanje mleka v Beogradu
[ Beograjski časopis Novo 1 Vreme prinaša v svoji številki .tod 2. junija naslednjo ve«t: 1 Ker so vse zaloge skoro do 1 kdnea izčrpane, bodo v bodoče
>	dobivali kondenzirano mleko
>	le še otroci do največ dveh let 1 v izjemnih slučajih.
---NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM,
Svetovnem Atlasu
NAJDETA ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevido^v 7 barvah, kaše svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav 8Veta-abecedni seznam Zemljepisni svetovalni odbor Je iibral
j v 1 v.	»ee Use< »lik samo najbelj&e barvane slike—
aezel, provinc-navaja površino, U zbirka J« tako popoloa, da Je sa vsakega no-
prebivalstvo, glavna mesta in '"^US^Z.SSLfc&Zr?^
kraj na zemljevidu.	Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob Isbro-
hu vojne), Angleško ototje, Francija, Nem-Seznam mest in trgov—navaja	it»iu», feviea, noiandska, Beigtja. Sved-
1 . , . . j „	«ka. Norveška. Danska. Unija sovjetskih soeja-
ime kraja, okraj t m državo, pre- Hstitnib republik. Bol carska. Rnmonfka, Juro-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.
J	i/Toanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In
Zastave vodilnih držav—v pol- S^JSS^jS^fT
_	. m,	ponska. Paelnk Jaina Amerika (severni del).
nih barvah, vsega skupaj 5o; ce- ^Ofna Amerika {JoinI dH), Afrika, Severn
k...., i	La_	- y- Amerika. Kanada. Zdrairoe driave. Mehika. O-
vrsta narodnih barv. •	^ednja Amerika In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest
in trgov
v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
-"	SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima ohzorja	Jk
Ta atlas, ki mm sebe popmvlja. ima namen	X ■ I I
reži ti marsikatera nasprotujoča si vpraftanja,	m l/fžflfiAJj
ki nastanejo v rasnih razgovorih. Strani so	A
skladišče svetovnega znanja ln podajajo ras-
seinost zemlje, prvine »ončnega sestava, pokra-	PO P O d T I
Jlne ln globoClno oceanov in jewr, dolgost naj-
rialjfih rek ln prekopov. povrSno poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov in visokost" svetovnih gora. Tn so od go-	_____
vori na mnoga danaSnja vprašanja.	^^^^^^^■■■■■■■■■nmnffl^BmBMMmMma
L- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
r	.......................