PeStnbm platana v gotovini SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 11. JULIJA 1928. ŠTEV. 15. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. to.ggs. Sinko: »Očka, ali vidiš tam. našega prijaznega strička ?» Oče: «Tega strička pa prav nič ne poznam .» Sinko: <>Ko si zadnjič bil z doma, je ta striček vso noč objemal mamico, da bi je, ne bilo strah... 225 TIBULI PAJ Dl NOHT. Tibulska puletna noč sojo kroftno včas ma moč, prov puseben, kadar luna sije vajnga buzakljuna. Takrat za kostajnom Miha z bratcam Pepetom jo piha; že pudnev ga bijeta, zdej še bolj ga lomita. Pepe dnarja je nafehtov in se z Mihatom nažehtov. Zdej prjatelca ju čaka... Fejst je ta presneta spaka! Lep je tibulsk nočen mir, če pulcaja ni niker; če pa pride on odkod, sam on v Tibuli je gspod. Kolker zajci vsi zbežeja, lica srašen im bledeja. Pu navad narboljš je tko, skrit precej se za drevo ! Gmaha nkol pulcaj ne da, zrniram vi Tibuli šnofla; zdej krivico 1 trnu stori, drugeč punco tam vlovi. Neugnan pretkanec. Izak Roženkranc, čistokrvn žid po vseh svojih pradedih in prababicah, je bil pri neki zavarovalni družbi za pot¬ nika. Nenadoma pa je prišel ukaz od vodstva, da smejo 1 biti pri podjetju na¬ meščeni le kristjani. Za Izaka je postal položaj prav nepri¬ jeten. Ker pa je bil ravnatelj sicer s pre¬ brisanim fidota' zadovoljen, mu je pred¬ lagal: «Glej, vera je vera, pa se tudi Vi pokristjanite. Poleg nebes na onem svetu Vam potem torej ostane tudi dobra služba na tem svetu.» Po daljši debati je Izak končno ob¬ ljubil, da bo sprejel Kristovo vero 1 in da se bo po nasvetu ravnatelja dal krstiti v samem svetem mestu Rimu. Izak si je vzel dopust za dva tedna, pa ker je bil' židovske krvi, se je vrnil iz Rima šele čez štiri tedne. Ko je prvič zopet stopil v pisarno, ga je pozdravil ravnatelj: «Kako je, novi kristjan?» «ŽaI, sem še vedno žid.» «Ali potem sploh niste bili v Rimu?» «Bil.» «A kaj ste, za vraga, počeli brez posla cele štiri tedne v Rimu?» «Ej, če bi Vi vedeli, koliko truda me je stalo, da sem zavaroval za življenje vse tamošnje kardinale ...» Gorenjska. Tujec, ki se je peljal s kamniškim vla¬ kom, je vrašal sopotnika, pristnega Gorenjca, koliko je ura. «Nie verni«, mu je odmignil. «Na tem vlaku vam ni treba gledati na uro'.» «Kam pa naj gledam?« «Na pratikb.» Možek: «Res škoda, da človeku ni mogoče brez smrtne nevarnosti razdeliti se na več delov.» lena: «Kakšno neumnost zopet blebečeš?- Možek: Veš, če bi bilo to mogoče, bi si lahko iz tebe dal napraviti cel harem vitkih deklet ...» 226 Ministrski predsednik dr. Korošec: «tiu, hu, mesta Prečaniie!» V vaški gostilni. Goist: «V mleku, ki ste mi ga dali, je , bilo gotovo pol vodle.» Gostilničarka: «Nemogoče! Prinesla sem ga baš od 1 krav© proč.* Gost: «Potem pa vsaj ne molzite krav na diežju!» Diplomat. Zdravnik: «Zakaj se vedno tako pačiš, Tonček, kadar jemlješ zdravilo? Zdra¬ vilo je vendar sladko in okusno!* Tonček (tiho): «Vem, gospod zdrav¬ nik, toda moja sestra Milica, ta sladko- snednica, bi mi ga gotovo izpila, če bi to vedela...* kako močna in mrzla buri a piha iz glavnega Huda žena. Na policijo je prisopihal možak ter se zatekel k nadzorniku: «Zaprite me, ta¬ koj me zaprite!* «Prej morate povedati, kaj ste zagre¬ šili!* je zahteval nadzornik. ,«Ženo sem udaril...» «Ali ste jO ubili?* «Ne, ampak za menoj jo briše. Vsak čas me bo dohitela.* Dva načina. «GOspOd, vi imate tako čuden način gledanja!* «In vi, milostiva, imate tako ljubek način razkazovanja...» 227 ZGODBE KUHARICE MICE Matiček, Lajež in klobasa. Nad kranjsko klobaso Matiček se spravlja, bo pela vsak hip mizerere turobna, očaran Jedačo z očmi onegavila. Cedijo se Laježu sline strašno, V Matičkovem britofu špiža čarobna ker kranjska klobasa njegova ne bo. Pa beštija pasja brez pameti ni, že Laježu div en načrt se rodi: «Bom temo napravil Matičku Junaku, klobaso pohrustal Matičku bedaku .» Falot se koj loti električne žice, žari od veselja kosmato mu lice. 228 izvlečena že iz kontakta je žica... in britof Matičkov ves jezen brni. «7.a Kriščevo voljo, kje zlata si Mica?» «Prinesi teščerbo, magari kar svečo, obupan Matiček tja v temo kriči da v britof pobašem klobas jo nesrečo /» Prinesla koj Micika svetlo je luč, a kaj, ko zdaj raj je klobasji že fuč. Po koncu od groze Matičku lasje ko stari soldati na glavi stoje. Kot čista nedolžnost se Lajež drži, te luna Matičku v obraz se reži. 229 PADEC IZ VLOGE. Oče: «Kod! si se klatil, paglavec, d ! a si tako scefran in stepen?» Sinko: «Igrali smo se streljanje v Narodni skupščini.* Oče: «In kaj si bil ti?» Sinko: «Puniša Račič.» Oče: «Puniši bi se vendar ne smelo nič zgoditi. Sinkol: «Seveda! Toda takoj, ko sem se javil za vlogo Puniše, so me vsi naskočili ter me začeli tepsti...» Globoka knjiga. Kupec (v prodajalni): «A1 imate kak¬ šno! prav globoko knjigo?* Prodajalka (dolgo 1 časa išče in prinese knjigo «5000 metrov poid morjem*): «Ta je najgloblja, kolikor jih imamo...» Čudež. Tujec: «Ali je to prestopek, če v vaš¬ kem potoku vjamem nekaj rib.» Vaški stražnik: « Prestopek? Ne, pač pa čudež...» Otroška pamet. Jurček je zaspal vi vlaku in mati mit je podložila ppd glavo* robec, češ, dia so na dotično mesto gotolvo naslanjali gla¬ ve že mnogi drugi ljudje. Ob neki drugi priliki je Jurček za¬ spal v naročju mlade služkinje in se na¬ slonil na njene prsi. Naenkrat pa se je zbudil, se spomnil onega dbgodka v vlaku in pozval služkinjo: «Podložite mi robec, ker se je tu naslanjalo morda že mnogo drugih ljudi...» 230 AHACOVA PULITKA. Kam bo! grešen svet pršov, če se čas bo tku vrtov! Koker zgubljen sm talent, vseglih boljš je moj patent. Jest kar fehtam naokrog, vise se prime mojih rok. Kva bo ! Puniša zdej mov, kti na gavge bo pršov! Kva od tga ma Zagrebčan, k Riiistovič je ptikupan! Nobile tam na tečaj tekov' slave je sijaj. Kar doma tečaj jest mam, kadar šif po cest peljam. Bolj je varna barka ta, ku «Italija» je bla. Včasi barka v graben kje v blato scer položi se, pa nagliham kmal jo spet startam znova na palet. Takšna je pnlitka zdrava, športna panuga te prava. PoVhen je želodec zmiram, nkol niker se ne prepiram. Fehtat tku ni nč grdo, zmaknit kej pa clo lepo. Cvetje žlahtno to balkansko men dolpade se neznansko. Poravnajte naročnino in ne delajte neprilik upravi lista z zavlačevanjem plačila! Dobro uporabljen denar. «Gospod zdravnik,! toži bolnik, «straš- no slabo se počutim ...» «No,» izjavlja zdravnik po običajni preiskavi, « Vi bi morali mirneje živeti in manj jesti...» «Vi se motite, gospod zdravnik, jaz sploh ne živim v izobilju in si mnogokrat sploh ne morem privoščiti niti najnuj¬ nejšega!! «Če je pa tako, dragi mož, potem vze¬ mite tu dve sto dinarjev in si privoščite kaj dobrega!» Nekaj dni pozneje sreča zdravnik moža. «Dragi gospod, ali ste dobro uporabili denar?» ;Da, gospod zdravnik, prav dobro! Preiskati sem se dal od zdravnika- specijalista.» Paradoks. Štirinajstletna Milka (materi): »Ma¬ mica. kaj pomeni izraz .izgubljena žen¬ ska'?» Mati: «Veš, to je ženska, ki se povsod lahko najde ...» kakšna rastlina je to?» 231 Pri slovenščini. Profesor: «Kako se glasi prihodnji čas glagola .ljubiti' ?» Dijakinja: «Poročiti...» Ni za vse enaka mera! Zadnjič se je bralo po ljubljanskih cer¬ kvah pastirsko pismo, ki je mnogo go¬ vorilo o modi in o tem, kakol se deklice sramujejo, ker morajo nositi tako krat¬ ka krilca. Poskočna 141etna Vera, ki je tudi sli¬ šala to pridigo, je menila doma napram materi': «Kaj ne, mamica, meni se ni treba prav nič sramovati kratkega krilca, ki sem si ga dala napraviti po vzorcu «Slovenčeve» modne rubrike...» Največji križ. Dolgotrajna suša je ožgala vse rast¬ linstvo in prebivalci v Žabji vasi so pri¬ čeli misliti, kako bi si izprosili ljubega dežja. Sklenili so prirediti procesijo, mežnarju pa so naročili, naj vzame naj¬ večji križ ter ga nese na čelu sprevoda. Ko so se vaščani drugo jutro zbirali pred cerkvijo', jo je primahal cerkovnik brez križa, na hrbtu pa je nesel svojo ženo. «Kje pa je križ?» so ga spraševali. «Je že tukaj!» je namignil na ženo. «To je moj največji križ, ki ga imam na svetu...» 232 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Zvonimir Rogoz, član llublianske drame. V DELIKATESNI TRGOVINI. Janezek: «Dejte m za pet dinarjev abšnicelnov za našga psa, pa lepih, de ne bo ata bolu trebuh!* Umevno. Urška: «Kako pokoro 1 ti je naložil spovednik?* Nežilka: «Pol ure moram držati roko v blogoslovljeni vodi, ker sem ukradla rokavico.* Urška: «0, potem pa se ne grem k njemu spovedat.* Nežika: «Zakaj ne?» Urška: »Pomisli, jaz sem ukradla hlače...» Matija Jama, slikar. Otroška komodnost. Mati (učencu prvega razreda ljudske šole): «Še danes moraš napisati deset ,i‘, ki si jih dbbil za nalogo!* Sinkb: «Ah, mamica, tako sem za¬ span, da bom danes napisal le črtice, jutri zjutraj pa boim pripisal še pike ...» Prav čarovnik. A. : Viš ga, tistgale cavbarkinstlerja? Ta je prav oopemik! B. : «Kaku to?» A.: «Ku je zadnč kazov sojo kunšt v uštarij, sem mu jest dav ponarejen sto¬ tak, vrnu pa m je ta prauga...» 233 Obrnjeni časi. Zlobno. Kopalka (starejših let, lepemu kopal¬ nemu mojstru): «Vi ste v svojem živ¬ ljenju pač zavzeli že mnogo ženskih src?» Mojster: «Hm, da! Toda s časolm sem postal izbirčen ...» Varnostna mera. «Odkar sem vdova, se me izogibate; s čim sem se vam zamerila in kaj naj storim, da si zopet pridobim Vaše prija- teljsvo?« «Poročite se zopet, lepa gospa!« Baletka. »Gospodična Olga, vaše srce je kakor led!» »Mislite? Dajte ga stopiti!« «če bi to mogel... Pri kolikih stopi¬ njah se pa tolpi?«- «Pri osemnajstih karatih ...» Miselna zveza. «Kaj ste včeraj čitali v' vašem literar¬ nem krožku?« «Prav za prav ničesar... Najprej smo govorili o Prešernovih sonetih na Julijo in preko tega je prišel pogovor na žen¬ ske ...» Zaradi poljuba. Neka ljubezniva mamica je videla na vrtu svojo hčerko vso objokano! v druž¬ bi mladega gospoda ter je po njegovem odhodu hotela vedeti, zakaj je jokala. «Gospod me je poljubil«, je izpoveda¬ la z ihtečim glasom. «Nesramnik! Zakaj me nisi poklicala?« «Zato, ker mi je pričel groziti 1 .« «Kaj? Še groziti si upa, predrznik!« «Da! Rekel mi je, da me ne bo nikoli več poljubil, ako te pokličem ...» POZNA TAKE ZADEVE. skoro vsak dan trese mrzlica. Kaj pravite na to?» «No, da se že bliža jesen in da ji boste najbrže morali kupiti — kožuhovinast plašč.» 234 Bral Godin: BORBA ZA UGRABLJENO NEVESTO Povest po zapiskih policijskega uradnika. Dosedanja vsebina: Z zlorabo hipnoze so trgovci z de- keti ugrabili deklici Zoro in Matil¬ do. Vodja zločinske družbe je tako zvani lepi Fric, ki je prirejal na periferiji Dunaja pod imenom Ben Aili hipnotične večere. Fric hoče Zoro in Matildo obenem z več dru¬ gimi dekleti odvesti z Dunaja v Solun. Zorin ženin Janko, Matildin brat Bruno in Matildin zaročenec Viktor zasledujejo zločince z av¬ tom in vlakom. Policija v Gradcu je ujela del družbe; ušel je samo Fric z Zoro, Matildo in s svojo ljubico Frido Genberjevo. Janko, Bruno in Viktor zasledujejo Frica na brzovlaku proti jugoslovanski meji. VI. Ko so se Janko, Bruno in Viktor dovolj maskirali, da jih ne bi, vsaj vi prvem hipu, prepoznal niti največji njihov pri¬ jatelj, so začeli zopet z mučnim pregle¬ dovanjem vagonov, kajti sedaj je bilo očitno, da se lepi Fric nahaja v vlaku. Prav tako je bilo jasno, da z drvečega vlaka še ni mogel skočiti. Najprej je povedel Janko 1 svoja pri¬ jatelja v kupe, kjer je malo prej opazil sumljivega možaka, izredno sličnega lepemu Fricu. Janko je prijateljema po¬ vedal svoj doživljaj in izrazil začudenje, k!aj naj bi v vlaku delal Fric sam brez svojih žrtev. «Kaj je morda tudi že mene spravil pod vpliv svoje volje?* se je spraševal Jan¬ ko', ki mu 1 je bilo silno žal, da ni že prej, ustavil sumljivca, o katerem je bil sedaj prepričan, da ni 1 bil nihče drug kakor sam Fric — malo maskiran, seveda. Ko so prispeli do iskanega kupeja, so si vsi trije pripravili revolverje in hitro vstopili. No, naglica pa ni bila prav nič potrebna: v kupeju ni bilo več Frica in tudi nekaj žensk, ki jih je Janko prej vi¬ del, je zmanjkalo. Krepka kletvica se je odtrgala: iz ust razočaranega Janka, ki se je zazdel sa¬ memu sebi naenkrat popolnoma po¬ ražen. «Toirej so: bile tudi ženske z njim in jaz jih nisem spoznal*, se je hudoval na- pram svojima prijateljema in si začel mencati oči: «Za vraga, pretkani lopov je menda tudi že mene hipnotiziral.* Bruno in Vikor, nič manj razočarana kakor Janko, sta samo mimo 1 poslušala Janka iu nista spravila iz ust na Jankov izbruh niti besediice. Sedaj šele sta za¬ čela v polni meri čutiti, da imajo oprav¬ ka z izredno prebrisanim zločincem, ki se jim ne bo dal tako zlahka v roke. «Orožje imejta pripravljeno! Naprej!* je zaklical Janko in zopet se je nadalje¬ valo mučno prerivanje od vagona do vagona. Morda so prelezli že nekaj nad polo¬ vico! vagonov, ko je vlak obstal — na zadnji postaji pred mejo. Janko je takoj zapustil kupe, v: katerem so se nahajali, in se v vagonskih stopnicah nagnil ko¬ likor mogoče daleč proti 1 peronu, da bi videl, kdo izstopa. Viktor in Bruno 1 pa med množioO'. Janko je potrpežljivo 1 stal na preži dolgo časa, ne dia bi opazil kakšno: sum¬ ljivo osebo, naenkrat pa je iz gruče lju¬ di zaslišal ženski krik: «Janko, Jankoi!» Kakor bi trenil je bil na peronu. Tol je bil Zorin klic! Hitel »je proti drugemu koncu perona, odkoder je slišal glas 1 , a ni tam našel nikogar več. «Kaj se mi je samo sanjalo? Ali sem morda čul samo glas svojih želj* je po'- mišljal Janko in se razburjal. Med tem je že našel svoja prijatelja:, ki sta tudi čula neke razburljive ženske glasove, katerih pa nista razumela. Dogodek je vse tri tako zavzel, da so pozabili stopiti v vlak, ki se je nena¬ doma začel premikati. Kakor za nalaššč so v najkritičnejšem momentu še videli stopiti v vlak lepega Frica, ki je skdro 235 nasilno tiščal pred' sabo tri ženske v vagon. «Vražja smola!» je ponovno' klel Jan¬ ko in ves obupan gledal za puhajočim vlakom. «Ne kaže nam drugo, kakor prevoziti mejo z avtomobilom... Za¬ sledovanja ne smemo prekiniti 1 niti za uro časa.» «Možak je bil zaradi aretacije silno 0g0rčen,» je pripovedoval uradnik, «in nam je pokazal popolnoma v redu iz¬ stavljene dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je aretiranec uradnik pri nemškem konzulatu v Solunu... Žen¬ ske sploh niso govorile, nego so na vprašanja samo mehanično pritrjeva- Poiskalil so si avto ter po opravljenih potrebnih formalnostih in opozorjeniu policije, ker zločinec se vozi z brzo- vlafcom proti Mariboru, Oddrdrali proti meji in preko meje. V avtomobilu so kmalu vsi trije za¬ spali in jih je šofer zbudil šele v Mari¬ boru, kjer je Janko takoj poiskal poli¬ cijo, da poizve, kako je rešila poziv avstrijskega obmejnega varnostnega oblastva. Na policiji so mu povedali, da so prijeli štiri sumljive osebe, mladega bradatega moškega in tri mladenke. le... Mi smo morali vse štiri zopet izpustiti.* Janko je na te besede pojasnil urad¬ niku, da je policija nasedla ponarejenim dokumentom ter da je izpustila iz rok enega najopasnejših zločincev Dunaja, «Ve lika škoda«, je menil Janko, ki mu je začela že presedati silna sreča lepega Frica. Vrnil se je k Brunu in Viktorju ter ves vznejevoljen le s silo iztisnil iz sebe nekaj besed o dogodku. Sedli so zopet v avto, ki so ga usme¬ rili po najbližnji poti proti Zagrebu. Pe¬ ljali so se v popolno' negotovost, ne da bi vedeli, ali se Fric morda ni premislil ter opustil svoje podjetje, ko je opazil, da je zasledovan. (Dalje). Galantno. «Gospod doktor, kako vam ugaja moja nova kopalna obleka?« «Milostiva, do sedaj sem mislil, da se znate zelo okusno oblačiti, od sedaj pa vem. da se znate tudi okusno slačiti!« Skromna protiusluga. Žena: «Veš, možek, prišla ti bom hlačni gumb, toda za to zahtevam proti- uslugo.« Mož: «Srčno rad ti ustreženi. Kaj želiš?« Žena: »Pošlji me na Bled!« 236 UVIDEVNO. Ali že veš, kakšne burke uganja Zoran, čeprav mu je šele pred štirinajstimi dnevi umrla žena?» «Pusti mu veselje’ Naj vživa siromak me¬ dene tedne svojega vdovstva!» Mikroskop ljubezni Trajna ljubezen temelji v lenobi duha ali v navadi telesa. A Le, če ženska ne misli na to 1 , kar reče, je mogoče, da reče to, kar misli. * Še so poštene ženske na svetu; toda ostale so poštene le, ker niso imele s kom grešiti. * Pri prvi in zadnji ljubezni ljubijo žen¬ ske ljubezen, med tema pa moške. * Mnogim sO ženske ustvarile kariero, mnogim pa tudi uničile. * Dvakrat dva je štiri, če se ne vmeša v račun ženska. * Pri ženski najdeš včasih vzor, kate¬ rega je pri njej pozabil njen prejšnji ljubček. ... Ljubezen, ki misli na konec, se ni nikoli začela. ... Ljubezen je zelo draga reč: najprej jo plačamo z iluzijami in ideali, pozneje z gotovino, na kraju pa z živci in ra¬ dostjo do življenja. Plačati pa je treba vedno. Ljubezen ponižuje velike duše, male pa povišuje. * Posedovanje bitja drugega spola je za moškega konec, za žensko pa začetek. * Ljubiš: za kratek čas, da slediš modi,, da se maščuješ, da obogatiš, da pozabiš, da vzbudiš nevoščljivost, da si srečen; zelo redko pa ljubiš zato, da ljubiš. A Moški se včasih naveliča ljubezni, ženska pa le ljubčka. Zbral Miro 1 Silvin. PO OVINKIH. V «Upam, da mi boš za moj rojstni dan kupil lepo skrinjico za okraske .» «77 vendar nimaš nikakih posebnih dra¬ guljev ...» "To se razume, da bodo v skrinjici tudi že okraski .,.» 237 Jabolko ne pade daleč od drevesa. Golspa: «Tolrej v razrednico tfc je pro¬ fesor hotel zapisati?« Hčerka (štirinajstletna): «Da, toda sem se še pravočasno onesvestila.« Previdno. Operna pevka M. se je zglasila na večer pred svojim prvim nastolpom pri gledališkem kritiku gospodu Stroiginu. Gospodična je bila lepa in mlada, gospod Strogin pa vročekrvn in podjeten. Nje- golvih prvih naskokov se je obranila, toda vendar na način, ki mu ni jemal upanja v bodočnost. Temu primerno se je glasila pol pevki¬ nem nastopu tudi njegova kritika: «Go- spodiena M. je divna; je umetnica, kii mnogoi obeta. Videli bomo, v kolikoi bo izpolnila naše nade ...» Strašno je bila jezna. Ivanka: «Ker je bilo 1 sinoči zelo sopar¬ no, sem pustila okno odprto. Nisem še dobro zatisnila oči, ko zaslišim naenkrat korake pod oknom in znan glas je iz¬ praševal, ali ga slišim. Jaz, jezna, pa sem molčala in čakala, kaj bo. Za: hip se oddaljijo koraki in nekdo prisloni nekaj k zidu tik pod okno. Zaslišim lahen šum, senca na oknu 1 zatemni sobo, skok, in je bil v sobi. Jaz sem bila jezna, a vendar tiha, da vidim, kaj bo. No, in on je že sedel na moji postelji...» Rezika:«Pa potem, ali si bila še vedno jezna?« Ivanka: «N0, seveda ...» Rezika: «Pa kdo je bil vendar, Ivan¬ ka?« Ivanka: «1, oni stari nočni rogovifež, moj Ivanček.« Rezika: «PoVej mi odkrito, kdaj si bila najbolj jezna.« Ivanka: «Najbolj jezna sem bila zju¬ traj, ko sem zaman tipala poleg sebe ...» SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! • Čitajte in naročajte ,, POSREDOVALCA ‘« list za trgovske in zasebnokupčijske ponudbe, realitetni promet, licitacije in dobave. Naročnina Din 20 - — za celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijam in kavarnam brezplačno. Inseriranje v «Posredovalcu» je najuspešnejše. Uprava lista »Posredo¬ valec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 238 KRIŽANKA «TELOVADKE». Vodoravno: 2 telesni umetnik, 3 ime igralne karte, 10 svetopisemski prerok, 11 osebni zaimek, 12 drug izraz za siroma- kinjo, 14 monarh v mali deželi, 16 tretja mtnožinska oseba od glagola, ki pomenja običajno nočno početje vsakega živega bitja, 17 površinska mera, 19 krstno ime, ki si ga je dala slovenska filmska igralka, 20 mno¬ žina znanega glasbenega inštrumenta, 21 vr¬ sta, 22 označba črke, 23 vsaka soba ima gotovo štiri, 25 glavar pri Arabcih, 27 židov¬ sko žensko ime, 28 kazalni zaimek, 29 naslov znane italijanske opere, 32 površinska mera, 33 človekovo sredstvo proti mrazu. Navpično: 1 planet, 3 uničuje železo, 4 kazalni zaimek, 5 veznik, 6 ribiško orodje, 7predmet iz pohištva, 9 izraz pri glasbi, 11 dvo¬ jina predmeta, ki pade z neba, 13 množina vezanih besed, 15 snov za šivanje, 17 fran¬ coski izraz za duhovnika (napiši, kakor iz¬ govarjaš), 18 izraz, s katerim potrdiš kakš¬ no trditev, 21 čista teža blaga (napiši, kakor izgovoriš), 24 teža zaboja, ki jo odbiješ, da dobiš čisto težo: 26 otok v Jadranskem morju, 27 ribiško orodje, 30 italijanski ar¬ tikel, 31 italijanska besedica za tvorbo genitiva. ZLOGOVNICA. Sestavi iz naslednjih zlogov poziv, ki ga vedno uvažuj: vir, sko, či, ro, na, pis, so, ča, se, eni, sti, ri, mo, hu, na, ski, ven, slo, ni, di, e. * Rešitev posetnice: Poštni uradnik. Rešitev šaljivega vpraša¬ nja: Slep konj. Rešitev križanke «Radio». Vodorav- n o: 1 Vršič, 6 pisarna, 7 Krimčan, 8 karat. — Navpično: 2 resnica, 3 igračka, 4 ope¬ ka, 5 Žalna. 239 Iidajft konzorcij «8kovirja» t Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuj« Milko Bambič ▼ Ljubljani. — Tiska Delnilka tiskarna, d. d. t Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambroflk)