na tem področju. B. Ja iow ieck i je to delo opravil vzorno. D elo je napisano v preprostem , dostopnem slogu; to v e lja tudi za strokovno n ajb olj za ­ p leten a pog lavja . K njiga povsem u streza podnaslovu in kaže na široko avtor­ jev o razgledanost po tovrstn i strokovni literaturi, posebno kar zadeva m etode proučevan ja . Pri v se j ob ilici u p orab ljen ega grad iva je skozi v se delo opazen av torjev kritičen odnos do uporab ljen ega m ateria la in sposobnost širokega za jetja obravnavane problem atike. Ob m nožici del o u rb an izaciji je B. Jalow ieck i storil to, kar je n a jtežje in najm anj hvaležn o — zbral je v se g lavn e teorije , m etode in prob lem e pro­ u čevan ja m est in procesov u rban izacije in to v zad ovo ljstvo v sak ega prouče­ va lca n aselij. M arijan K lem enčič Zbyszko Chojnicki, Teresa Czyž: Metody taksonomii numerycznej w re- gionalizacji geograficznej, PW N, W arszaw a 1973, str. 103. To drobno kn již ico je del geografov navdušeno sp re je l, d rug i del jo je zviška zavrn il in le m a jh en del jo je sp re je l pasivno. A v to rja sta se lo tila izredno m oderne tem e — p red stav itv e k v an tita tiv n ih m etod, k i so uporabne za reg ionalizacijo . Prof. Z. C hojnicki, v o d ja oddelka za družbeno geografijo na geografskem in štitu tu un iverze v Poznanu, je p rav gotovo ena n a jb o lj »problem atičnih« geografsk ih osebnosti n a P oljskem . N aj m i ne zam eri, če si ga dovolju jem p r im e rja ti s H aggettom ali B erry jem . T. C zyž je n jegova m lajša sod elavka na om enjenem inštitutu . V ečkrat j i je b ilo očitano (najbrž upravičeno), da s kvan tita tivn im i m etodam i zahaja že v form alizem . K njiž ica ni n ik a k rše n »show«, k o t so p ričakovali n ek a te ri geografi. Po besedah av to rjev je n je n cilj »opozoriti na m ožnost upo rabe taksonom skih m etod v reg ionalizaciji« (str. 14). Kot je znano taksonom ija* doživ lja poseben razm ah in uporabo v b iologiji. A v to rja tež ita za tem, da bi form alno s tran m etode p ren esla v geografsko p roučevan je , predvsem v izpeljavo reg ionali­ zacije s pom očjo m atem atičn ih ozirom a o b jek tiv n ih m etod. V ta nam en av ­ to r ja p red s ta v ita v rsto zelo upo rabn ih m etod, sicer že znanih iz geografske lite ra tu re , to re j tu d i že p re izkušen ih in ocenjenih . O bravnavano prob lem atiko lahko razdelim o na dva dela: teoretično- vseb inskega in form alno-tehničnega. V p rvem delu ob ravnava Z. C hojn ick i k lasifikac ijo ko t teo re tičen m odel regionalizacije . D rug i del v sebu je opis postopka reg ionalizac ije s pom očjo taksonom skih metod, te s tiran je reg ionali­ zacije in poskus zd ruž iti hom ogeno in nodalno zasnovane reg ionalizacije. Na koncu je dodan seznam lite ra tu re . P ostopek izvedbe reg ionalizac ije s pom očjo spoznanj taksonom ije je v k ra tk e m n as led n ji: izhodišče za taksonom sko reg ionalizacijo je geografska m a tr ik a in form acij, k je r so zb rane vse m ožne in fo rm acije oz. znaki. Vsi znaki pa niso enako pom em bni in odločilni, zato skušam o v d rug i fazi s pom očjo m etod za redukc ijo kakovostn ih in ko lič insk ih znakov izluščiti samo tiste, k i im ajo v danem prosto ru p rev ladu jočo vlogo. S pom očjo različnili koeficientov (oddaljenosti, zd ruževan ja , ko relacije) ocen ju jem o podobnost izb ran ih znakov v osnovnih p rosto rsk ih enotah. S tem postopkom pridem o do končne faze dela — do g ru p ira n ja in p ro sto rske delitve. V saka reg ionalizac ija , izvedena n a teh osnovah, m ora p ren esti tud i te s tira n je (preizkus), s č im er ugotovim o ali reg ionalizac ija u streza postav ­ ljen im form alno-logičnim pogojem . V ta nam en so na razpolago nek a te re p reizkusne m etode (test lii-kvadra t, ana liza variance, m etoda d iskrim inacije). Nič m anj zanim iv ni p rv i del kn již ice s teoretičn im razg lab ljan jem o reg ionalizac iji v geografiji. D efin ic ija za reg ijo m ora im eti, po m nen ju av to rja , »operativni značaj«, to je , pokazati m ora n a k r ite r ije , k i dovo lju je jo * T aksonom ija je znanstvena panoga o n ačin ih u re ja n ja in delitve raziskovan ih predm etov. izvesti preizkus postopka reg ionalizacije . Z. C hojn ick i razum e pod regijo »določeno hom ogeno strnjeno obm očje z v id ika izbranih k riter ijev , torej je reg ija ob lik a osnovnih prostorskih enot« (str. 11). A vtor u gotavlja , da vrsta d efin ic ij za reg ijo ni im ela »operativnega značaja«, zato je om ogočala raz­ ličn e razlage g led e načina izvedb e reg ionalizacije . Po drugi strani pa d ose­ danje reg ion a lizacije niso izh a ja le iz splošno sp reje tih (dogovorjenih) teoret­ skih izhod išč postopka reg ionalizacije . C hojn ick i se zavzem a za sprejem om enjen ih izhodišč in k r iter ijev , kar bi om ogočilo m edsebojno prim erljivost rezu ltatov in pa p reverjan je postopka reg ionalizacije . Pred tem je treba razčistiti m noge nejasnosti, npr. nesporazum g led e uporabe term inov reg io­ n a lizacija in k la s ifik ac ija . »R egionalizacija je g led e na predm et raziskave in znanstven i c ilj spoznanja po naravi geografska in je sam o s form alnega sta lišča istovetna s k la sifik acijo . K lasifik acija kot b olj natančen, znan ter organiziran postopek, teoretično lahko nastopa v v log i teoretičnega m odela region alizacije« (str. 10). K lasifik acija je torej le form alna stran reg ion a li­ zacije. Podobnih drobnih del, napisanih zgoščeno, sistem atično in z natančnim p ostav ljan jem d ejstev in problem ov, si lahko sam o še želim o; če pa prispe­ va jo k razum evanju kvantitativn ih m etod in jih usp ejo v k lju č iti v vseb insko stran geografsk ih proučevanj, pa še to liko bolj. M arijan K lem enčič Novosti iz književnosti o geografiji prometa A. C. O'Dell, P. S. R ichards, R ailw ays and Geography, H utchinson U n iver­ sity L ib rary , London, 1971, 248 str., 10 skic, 6 tabel in zelo obširen seznam lite ra tu re . K njiga je sicer prvič izšla že 1. 1956, vendar sta jo avtorja tem eljito p redela la in posodobila 1971. R azd eljen a je na 10 p og lav ij, k i geografa, tu in tam sicer m očno opisno, vendar nazorno in zelo instruktivno seznanjajo s celotno problem atiko že lezn ic v prostoru. N ajp rej govori o sp lošnih zn ačil­ nostih, k i jih vn aša že lezn ica v ku lturno pokrajino, kako se ji prilagaja, kako jo sprem inja in kako v p liva na p reb ivalstvo , nato pa v kratkih potezah opiše razvoj že lezn išk ih naprav in grad itev po regijah . Tem u, lahko bi rekli, uvodnem u delu, sled ijo zanim iva in poučna p og lavja o odnosu železn ic do p ok rajin e in prirodnih razm er, en ergetik i, že lezn iškem om režju , gostoti in sistem ih po svetu , o v lo g i v osebnem prom etu, prevozu tovora in pošte, o napravah, o odnosu in v lo g i že lezn ice v m estih , o današnjem položaju železn ice in n jen ih rivalih in p rilagajan ju že lezn ice sodobnim zahtevam . Zelo zan im iva so poglavja , k jer n ava ja n ove ten dence in posam ezne prim ere obnove že lezn ice in priprave za prihodnost: k on tejn erizacija , v lak i-h ote li, naložen i kam ioni, k i preko dneva vozijo po cesti, ponoči ali preko praznikov pa po že lezn ici, nočne tarife zaradi cen ejše e lek tr ik e , sistem i transkontinen- ta ln ih tovornih tokov (land bridges), v loga v sodobnem turizm u, v lak i na zračnih b lazinah (hovertrains, aerotrains), atom ski pogon itd. A vtorja sam a poudarjata, da n ista im ela nam ena ustvariti vsestransk e svetovn e geografije že lezn ic , že le la sta le prikazati g lavn e poteze, k i jih odraža v ku ltu rn i pokrajin i. D e lo se ne p ostav lja na determ in istična stališča, saj odraža odnose m ed različnim i prirodno- in d ružbeno-geografsk im i pogoji in že lezn ico in, k jer je le potrebno, upošteva tudi druge, negeografsk e faktorje. Morda je prav zato, k er je k n jiga vsestransko dobrodošla in k o ­ ristna, škoda, da k aže p om an jk ljivosti k ot m nogo podobnih iz zahodnega sveta: dovolj nazorno in celo podrobno p rik azu je razm ere in problem atiko po vsem svetu , pred stav lja literaturo in v ire, ustav i pa se na tisti m eji V zhodne E vrope, k jer se začnejo slovan sk i je z ik i a li socia lističn a družbena ured itev . Morda je k rivo eno a li drugo, vendar, če se tudi k je dotakne teh področij, j e to le površno, če že ne napačno.