■LiHllI___■ llllTVllUl   m   - - ■      * *
rwnnnc piacung v govovmt.
Leto LXXH., št. 259
LJubljana, torek 14* iiovetnbra 1939
Cena Din 1.—
SLOVENSKI
do 80 pot* vrst 6 Din Z
tehoio vsak dan popoldne (zvzemfi n«Oe*)s m praznik«. // IniioO do 80 petrt
do fOO vrst d Din 2-50. od100do300«rst6Dlnl ««9 »nsora* p*m vrsta Dm 4; Popust po dogovoru. Insoratni davek posebei   (I   .Slavonski Narod" velja rnesečno V Jugoslavip Din  I2r-* so  inozomsrvo Din 25»—     |f     Rokopisi  so no
UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA, ICnafTievo ofico »sv. 3 31-22. 31-23, H-24, 31-25 hi 31-31
Podružnico. MAJU BOR. GrapM ira sL 7 It NOVO MESTO. Lkibr,on»ko cesta, telefon it 26 It CBJE eeflsko arodnistva. Strossmovurievo ulice I telefon it 65i podružnico upravo Koconovo ui 2. telefon it. 190 // ESENICE Ob kolodvori 101 // SLOVENJ   GRADEC.   BmmBm    O« S    ti    *©Šmo   hranUnioa  v   liubljanJ  it   10-15L
Pogajanja v Moskvi prekinjena:
Finci odklenili ruske
lahteve
Iz notranje politiko
Snoči je finska delegacija zaradi sovjetskih groženj zapustila Moskvo, ker ne more več popuščati glede na ruske teritorialne zakteve — Pogajanja se bodo vršila po diplomatski poti
Moskva, U. nov. L Finska delegacija je | da ruski predlog: ogrožajo neodvisnost Fin- | anoci zapustila Moskvo. Finančni minister '        *- ci(n,rnrtot skandinavskih držav, zla-
Tanner je telelonično sporočil, da ne ve, kdaj se bodo podajanja spet nadaljevala. Iz tega se da sklepati, da so bila finsko -ruska pogajanja prekinjena in da gre dejansko za prelom, kajti po finskih izjavah sodeč so ruske zahteve nesprejemljive.
Vse kaže, da se je položaj poslabšal zaradi oficielnega organa ruske mornarice »Krasnie Flot«, ki je v nedeljo v daljšem članku orisal strateški položaj Len ngrada. naglašujoč, da je za ustvaritev sigurnega obrambnega sistema neobhodno potrebna pomorska baza na polotoku Hango. Ruski obrambni sistem mora segati do vhoda v Finski zaliv, ki se da zapreti 7 obeh obrežij le z moderno artileriio, namreč severno od Hangoa in južno z estonskega otoka Dago. Med drugim zahtevajo Rusi več otokov v Fin.-kem zalivu in sicer Bjorke. Snursaari, Seiksaari. Lavansaari in Tuta-saart, dalie korekturo meje na polotokih, ki leže : ~ severu. Ni res, ie naglašal list.
--ke in sigurnost skandinavskih držav, zlasti Švedske. Vodeč v celoti svojo politiko miru bo Sovjetska Rusija že našla pot in način, da svoje pomorske in kopne meje zavaruje tudi na skrajnem severozapadu-
V takem smislu ie pisal tud' moskovski organ sindikatov ^Trud*. ki je naglašal: Mi dobro vemo. kdo se nahaja za Finsko. Angleški in francoski imperialistični krogi hujskajo z vsemi s lami proti sovjetski uniji. Nam so znani cilji angleškega imperializma, v katerega rokah ie angleško gospodarstvo.
Glede na te grožnje in zahteve je finski zunanji minister Erkko izjavil, da Finska Rusiji ne more še dalje popuščati, ker ima vsaka vlada omejena svoja polnomočja.
Včeraj je sprejel Erkko novinarje in iim je izjavi: Finska vlada se je danes sestala na seji in odobrila povratek svoje delegacije iz Moskve O no teku pogajani kakor tudi  o ruskih  zahtevah bodo obveščene
zdaj vse parlamentarne skupine in ne samo voditelji parlamentarnih klubov, kakor doslej. Zunanji minister je tudi poudarjal, da ruski napadi v tisku niso imeli nika-kega vpliva na delegacijo. Pogajanja so bila sicer prekinjena, vendar je vedno dana možnost za nadaljevanja diplomatskih stikov.
London, 14. nov. s. Ko je sinoči finska delegacija odpotovala iz Moskve, so se na kolodvoru od nje poslovili švedski, danski in norveški poslanik, v imenu ruskega ko-misariata za zunanje zadeve pa samo neki nižji uradnik.
London, 14. nov. s. Finski zunanji minister Erkko ie izjavil sinoči da ostaja stališče finske vlade napram pogajanjem z Rusijo še nadalje pozitivno. Finska vlada ne namerava pogajanj odložiti za nedoločen Čas, Najpreje bo proučila poročilo svoje delegacije in od tega poročila zavisi odločitev če se bo delegacija zopet vrnila v Moskvo.
Curih, 14. nov. a. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča iz Helsinkov, da finski uradni krogi po prekinitvi rusko-finskih pogajanj ne pričakujejo, da bo Rusija začela t vojaško akcijo, temveč mislijo, da bo poskusila proti Finski z »vojno živcev«.
List citira tudi izjavo zunanjega ministra Erkka, ki je dejal, da je Rusija zahtevala od Finske ozemlje v Kareliji, ki je posebnega pomena za obrambo Finske in kier so najvažnejše finske utrdbe.
Pariz, 14. nov. s V finskih uradnih krogih mislijo, da Rusija po prekinitvi pogajanj s Finsko ne bo nastopila nas ino, temveč bo čakala na razvoj mednarodnega položaja, preden bo obnovila akcijo proti Finski na drugi podlagi.
Potopljen finski parnik
Kaunas, 14. nov. i Iz TaUina poročajo da se je finski parnik »Parnevesis*. ki ie vozil sol iz Leningrada, blizu otoka Egona potopil. Kapetana in pet mož posadke so rešili, dočim je kurjač utonil.
HRVATSKI SABOR IX FINANČNA SAMOSTOJNOST HRVATSKE Volitve v hrvatski sabor ne bodu spremenile strankarsko političnih sil hrvatskega naroda — piše »Hrvat&Ki dnevnik« — kajti noben normalen človek ne dvomi o tem, da bo Hrvatska seljačka stranka tudi pri teh volitvah dobila plebiscitarno večino, toda nam gre za to. da čim prej izvedemo demokratizacijo življenja v banovini Hrvatski. Tudi sedaj imamo na čelu jg banovine človeka narodnega zaupanja, ki sporazumno s predsednikom dr. Mačkom skrbi za vse narodne potrebe, in če bi šlo samo za to, bi bile vol tve la nas sploh nepotrebne. Toda narodni posli zahtevajo sodelovanje vseh narodnih predstavnikov in njih iniciative prt izdajanju zakonov o vseh vpraianjih, v katerih samostojno odločamo. Ne more biti ne avtonomije ne samouprave brez sodelovanja narodnega predstavništva, kakor Je ne more biti brez finančne samostojnosti. Volilni rakon za hrvatski sabor je ie izdelan in ban Hrvatske ga je ie izročil v podpis kraljevemu namestništvu. Ko bo ta zakon podpisan in objavljen, tedaj se bo v*delo, kako svobo-d o amen je hrvatski seljački pokret. Mno-t,ro več napora bo treba, da pride do odloka o finančni samostojnosti Hrvatske, ki ima le tedai smisel, ako bo imeh Hr-1 tiska od nje koristi,
Kakšen bo nemški odgovor
Danes ali jutri bo izročila Nemčija svoj odgovor na mirovno pobudo, ki pa bo odklonilen, kakor se vidi iz nemških poročil — Mirovna posredovanja se bodo nadaljevala
London, 14. nov. s. V belgijskih in ho-landskih vladnih krogih izjavljajo, da akcija za mirovno posredovanje Še nikakor ni končana z odgo\*orom angleške in francoske vlade. Tudi v italijanskih političnih krogih prevladuje vtis, da zadnja beseda v tej posredovalni akciji se ni bila izrečena.
Amsterdam, 14. nov. AA. (Reuter). NTa najzanesljivejšem mestu se je zvedelo, da ameriški poslanik John Gordon nima nobenega naloga od Roosevelta v zvezi s kakšno pobudo za mirovno posredovanje. Izšel ni noben komunike in nobeno poročilo v ameriških krogih o tem, zakaj je ameriški poslanik predsnočnjim ob 2130 nenadoma obiskal kraljico. Reuterjev poročevalec je izvedel, da ni točna domneva, o kateri so govorili v Amsterdamu, da bi bil Roose-velt voljan pridružiti se mirovni pobudi in da bi kraljica Viljem ina mogla biti voljna to tudi ponuditi. NTi znano, na čigavo pobudo se je vršila ta avdienca.
Nemci niso zadovoljni
Pariz. 14. nov. s. Nemška nota, ki bo na mirovno pobudo odgovorila, bo morda izrečena žc danes ali jutri. Imela bo, kakor mislijo, polemični značaj in bo skušala zvaliti na Anglijo in Francijo na podlagi njunega odgovora krivdo za nadaljevanje vojne.
Berlin, 14. nov. AA. (DNB) Nemška di-plomatsko-politična korespondenca se bavi z angleško-francoski m odgovorom na posredovalno ponudbo belgijskega m holandske-ga vladarja in pravi med drugim:
Najprej je lord Halifas takoj po objavi ponudbe grdo osebno psoval nasprotnika in tako zadal udarec plemenitemu prizadevanju belgijskega kralja in boLandskega vladarja. Odgovora angleškega in francoskega državnega poglavarja, odgovora, o katerih so se skupaj posvetovali, izdajata spet ono vročo željo do vojne, ki je zadosti znana iz stališča obeh vlad in iz govorov njunih  državnikov, zato ta dva od-
govora tudi ne presenečata Toda celo za optimiste, ki bi hoteli v nekaterih odstavkih angleškega odgovora videti še nekatere možnosti, je vulgarni hujskaški govor Chur chilla, ki ga je imel, ko sta že odšli obe noti, izključil še poslednji dvom da se Anglija noče odreči svoji vojni
Zdaj se odkrito zahteva od Nemčije ne samo splošno poroštvo za mir, ampak se razen tega počasi dviga tudi zavesa s ritega, kar se je doslej še prikrivalo. Gre pred\sem za ponovno uvedbo versaj-skega statuta, za obnovo dveh sovražnih trdnjav na vzhodni meji in v srcu rajha ter za avstrijsko zvezo s tema trdnjavama. Kakor nekoč koridor na Visli, tako naj zdaj čez nemška tla gre koridor ob reki Inn, da se zahodu zajamči dostop do teh utrdb proti nemškemu narodu Razen tega naj se s tem nemško ozemlje odtrga od njegovega partnerja v osi. To ponovno dokazuje nesposobnost in nerazumevanje za potrebno ureditev srednje Evrope. Restavracijska politika, s katero groze, dokazuje namen Anglije, da ustvari v tem delu Evrope takšne razmere, da bodo omogočile stalno vmešavanje v tem delu Evrope Za nemški narod to dognanje ni nobeno odkritje.
Tudi avstrijsko vprašanje !
London, 14. nov. z. Francoski politični krogi se mnogo bavijo z angleškim in francoskim odgovorom na belgijsko-nizozemsko mirovno pobudo. Opaženo je bilo, da se je Lebrun v svojem odgovoru mnogo bolj laskavo izrazil kakor pa kralj Jurij. To okoliščino si tolmačijo v tej obliki, da Je hotela Francija odbiti nemško propagando, češ da je Anglija zapletla Francijo v vojno.
Prvič pa sta obe zaveznici vključili tudi avstrijsko vprašanje med svoje uradno proglašene vojne cilje. To kaže, da se je avstrijski pokret v Franciji ie zelo ojačil.
Rekord s prvim francoskim strato-sfernim letalom
Francoska letalca Codos in Gufflaumcnt sta brez pristanka preletela progo od Pariza do Rio de Jane ira
Rio Janeiro, 14. nov. k. Slavna francoska letalca Codos in Guillaumet sta izvršila junaški polet iz Pariza v Rio de Janeiro. S prvim stratosfernim francoskim letalom >CamUle-Flammario€ sta preletela brez pristanka progo od Pariza do Rio de Janeira. Po uspelih poizkusnih letih sta se letalca odločila za rekorden letalski podvig. Dan odleta nI bil objavljen, ker se Je bilo bati, da bi sovražna letala skušala preprečiti polet. Letalo je nepričakovano pristalo na letališču v Rio de Janelru.
V mirnem času bi svet proslavljal uspeh obeh letalcev kot velik dogodek v letalstvu, zaradi vojne pa se je morala francoska publika zadovoljiti s kratkim poročilom, da je obema letalcema uspel polet iz Pariza v Rio de Janeiro brez pristanka s prvim francoskim stratosfernim letalom.
Francija bo zgradila še več takih letal, m kateažmi Ji bo mogoče vzdržati direktno
zvezo z najbolj oddaljenimi kraji nasvetu Stratosfema  letala lete tako visoko, da jim navadna letala ne morejo preprečevati leta.
Letalski promet
med Dansko in Anglijo
London, 14. nov. L Med Dansko In Ar. gleško je bil zopet vzpostavljen redni le talski potniški promet. Prvo dansko potniško letalo »Dania« je včeraj popoldne pristalo v Londonu.
Povečanje italijanske vojske
Rim, 14. nov. o. Mussolml je odredil, da se ima redna vojsk«'takoj povećati sa 24 tisoč ljudi, med katerimi naj bo 18.000 spe ciaHstov,
Napetost trenutno popustila
Italijanski glas o sedanji vojni fazi: vzrok vremenske razmere ali • • •
!
i
Rim, 14. novembra A A. Diplomatski uredn k agencije Stofani piše: .Senzacionalne vesti, ki so as te dni širile o napadu nemških čet na Holandsko. so se pokazale popolnoma neutemeljene. Prevladuje mnenje, da je bil namen teh alarmantnih vesti izjaloviti posredovanje holand-ske kraljice in belg- jskega vladarja. Nemško zunanje ministrstvo je potrdilo, da Nemčija v nobenem primeru ne misli napasti Belgije in H°iandske.
Po demantiranja teh vesti se zdaj širijo glasovi o napadu nemških čet na ne^e države jugovzhoda, toda tndi te veftti so istega  porekla In  brez vsake podlage*
Znano Je, da v vsaki vojni nastopajo faze stagnacije in se ne ve, kako dolgo trajajo. Operacije med SiegfKedovo in Ma-glnotovo črto so omejene zgolj na akcije prednjih straž. V letalskih bojih sodeluje le malo letal in le redke eskadrile. če imamo vse to pred očmi nastane vprašanje, zakaj je nastala ta stagnacija. Nekateri misijo, da so vzrok vremenske razmere, drugi pa to razlagajo popolnoma drugače, zato so protislovja možna.
LOndOn, 14. nov. s. Yorški škof je izjavil včeraj v svojem govoru, da morata na vsaki rnirovni konferenci biti zastopana tudi poljski in češki narod kot svobodna naroda. Anglija ne sme popustiti, dokler obnovitev poljske nacionalne suverenosti ne bo zasigurana.
Daladier na fronti
Pariz, 14 novembra. A A (Štefani) Predsednik vlade Daladier si je predvčerajšnjim m včeraj v spremstvu letalskega ministra La Chambra ogledal letalske enote na fronti in odlikoval letalce, ki so se odlikovali v bitkah.
Pariz, 14. novembra. AA. fŠtefani) Prese dn. k vlade Daladier se je vrnil z dvodnevnega obhoda fronte zlasti letalskih enot. Po vrnitvi v Pariz je Daladier izjavil, da je nenavadno zadovoljen s stanjem francoskega vojnega letalstva, in dodal, da so lahko fYancoza ponosni na to.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 14. nov. s Jutranji francoski vojni komunike pravi: Mirna noč.
Pariz, 14. nov. s. Ko so včeraj popoldne protiletalski topovi v Parizu stopili v akcijo, so bile tri osebe ranjeno od droboev izstrelkov protiletalskih topov.
Surogati za jedačo In pijačo
Curih, 14. novembra, k. Tukajšnji vojaški krogi so še vedno prepričani da se Nemčija resno pripravlja na velik pohod proti sovražniku in da so priprave za prvo fazo tega vojaškega pohoda, ki ne bo imel pr mera v zgodovim vojn, ze dokončane. Nemške čete se bodo skušale kar najbolj približati angleški obali, kar se najlaže zgodi, če se polaste pomorskih in letalskih oporišč na Nizozemskem.
Da je nemSka vojska pripravljena za tak pohod, sodijo švicarski vojašld krogi tudi zaradi tega, ker so vse vojne edinice, ki so zbrane vzdolž cele nemške črte, dobile rezervno hrano, ki sestoji večidel iz surogatov. Za potolažitev gladu med ofenzivo, ko ne bo mogoče dovajati sveže hrane, Je dob la nemška vojska surogat pripravljen Iz posušenega ki zmletega mesa moke. soje. paradižnikov in paprike. Namesto pijače pa so vojaki dobiH neke vrste bonbonov, v katerih ie ekstrakt crtrone in krompirjevega alkohola. Nemci trdijo, da je s temi surogati probi on- rr uhrane vojedce v ofenzivi rešen.
Borba s komunizmom
Madrid, 14. nov. o. List »Arfba* odobrava zadržanje Italije proti ruski politiki ter poudarja, da more v tem pogledu računati na največjo podporo Franoove Španije. List pravi, da se morata edino te Španija in Italija smatrati koi državi, ki Ha neomajno nasprotni politiki komunizma. Ti dve državi se nikoli ne bosta obotavljali ožigosati Sovjetske Unije, kot izvor splošne korupcije.
Offava, 14. nov. s. Vodia kanadske opozicije dr. Manion ie včeraj v govoru po radiu izjavil, da gre v sedanji vojni za zavare a nje verske in demokratske svobode. Nemška in še bolj ruska diktatura vodita vojno proti religiji. Kanada v sedanji vojni nikakor ne more biti nevtralna.
Za balkanski blok
Bukarešta, 14. nov. AA. (Štefani) Diplo matski urednik    lista »2umanul« piše o možnosti ustanovitve balkanskega bloka in pravi, da so to idejo v Rumuniji ugodno prejeli, ker bi balkanski blok postal čvrst nitelj za poroštvo nevtralnosti in vnrrMvrfi danskih držav.
ItaBjansfcenra kralja
rV.z, 14. nor. s. Predsednik franci repub'ike Lebrun je poslal   italijanske: i kralju in cesarju    Viktorju Emanuelu ob priliki njegovega 70. rojstnega dneva tele
gram r '. dnje vsebine: Prosim Vale Ve-:r^n        da spieimete ob priliki 70 letal-
ce rojstva moje zelo iskrene želje za Vašo osebno srečo in napredek Vašega kraljestva. Kralj Viktor Emanuel je odgovoril: Najiskreneje se Vam zahvaljujem za Vaše iskrene želje.
Zadnje vesti o kance-larjn Schttschniggn
Pariz, 14. novembra, k. Po nekih poro čilih je 29. oktobra zahtevalo vodstvo nemške vlade poročilo o zdravstvenem stanju
interniranega bivšega kancelarja Schusch-nigga. Poročilo je poslal glavni zdravnik Gestapa, kl je dodeljen glavnemu poveljstvu SS oddelkov na Dunaju. Zdravnik je ugotovil, da je bivši kancelar fizično In duševno popolnoma izčrpan. Zdravnik je tudi predlagal, naj kancelarja prepeljejo iz man-sardne sobe v hotelu Metropol v eno Izmed jetniSklh bolnišnic na Dunaju.
„City of Fllnt4*
Wa*hlngton, 14. nov. a Ameriški odpravnik poslov v Berlinu je dobil od nemške vlade zagotovilo, da nem«ke vojne Udje no bodo ovirale ameriške ladje »City of Fllnt* pri njenem povratku v Ameriko. V ameriških vladnih krogih izjavljajo, da je dala nemška admiraliteta to zagotovilo popolnoma prostovoljno brez vsake Intervencije • strani ameriške vlade. Znano pa je. da Je ameriška vlada tvoj čas, ko je bila ne ladji ie nemška posadka, zaprosila nemško m angleško vlado, naj ne pod vzameta proti ladji nobene akcije, ki bi ogrožal«* življenje ameriške posadke,
VZGOJA MLADINE
Splitski »Narodn* list« piše: Naše mišlje-iJe je, da se mora sporazum ne glede na to, kak&en je, spoštovati in lojalno izvajati. Prav tako pa smo mišljenja, da morajo glavne smernice vzgoje naše mladine — Kakor je predvideno v sporazumu — ostati v rokah osrednje vlade t j. činiteljev, ki v sebi koncentrirajo politično vodstvo celotnega naroda in vse države. Ne more se n. pr. misliti, da bi bila vzgoja nase mladine tako različna, da bi bilo treba pri prehodu iz kake šole v banovini Hrvatski v šolo kake druge banovine delati diferen-■/<*lne izpite___
Samostojno pravo banovine v vprašanjih vzgoje mladine se v nobenem primeru ne sme a priori priznati. To bi moglo dovesti do absurda, da Ima Hrvat fz krajev, ki bi jutri pripadli srbski banovini, popolnoma različno nacionalno in politično vzgojo od Hrvata, ki se šola v banovini Hrvatski. Isto velja tako za Srbe kakor za Slovence.
To je posebno važno v trenutku, ko *e tudi po šolah skuša vliti mladini v dušo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi. To je tem važnejše, ker gredo pri tem tako daleč, da se celo srbsko-hrva*5lti jezik proglaša za dva različna jezika.
V teh težkih trenutkih, ko politične strasti in obračunavanja ne poznajo mere, mora ostati vrhovno nadzorstvo nad vzgojo mladine državi. Naravno je, da mora država pri tem delati kompromise z obstoječo državno ureditvijo. Sola mora v vsakem slučaju vliti v du*e mladine zavest o ugodni povezanosti Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Brez tega govorimo zaman o »državni K»jpnosti« In zaman glasujemo težk** bud-~'f-te za vojsko.
JNS NI PROTI SPORAZUMU Na nedeljskem zborovanju JNS v Tuzli je predsednik stranke Peter 2ivkovič rekel med drugim:
Juiosl o venska nacionalna stranka je bila m je še sedaj za sporazum z brati Hrvati. Ces leto dni, ko se je JNS izjavila za ta sporazum je dala pri volitvah 11. decembra listi dr. Mačka nad 130.000 glasov z 211 poslanskimi kandidati. V tej borbi je dobivala JNS udarce z vseh strani, očitali so ji celo proti državnost, toda vse te udarce je prenesla in pripomogla k zmagi ideje sporazuma s Hrvati. Kolikor se Je JNS Izjavila zoper sporazum, se je to zgodilo bolj proti načinu izvedbe sporazuma, ne pa proti sporazumu samemu. Tudi danes JNS ui zadovoljna z načinom, kako se sporazum Izvaja. Nato je izjavil predsednik Zlvković. da JNS ni samo za sporazum s Hrvati, ampak tudi z muslimani v Bosni, ne sme pa biti nikomur dovoljeno, da bi odcepil Bosno od Srbije in da bi na Drini postavil spet mejo, kjer jo je nekoč postavil tujec. To mejo je srbska vojska uničila za, vedno. IN S je za široke samouprave In za eno *ržavo.
MUSLIMANSKA SVETA NOĆ Včeraj so se pričeli veliki ramazanski bajramski prazniki, v tem mesecu muslimani In muslimanke ne smejo jesti, piti in kaditi od rane zore do večernega mraka. Večerjajo okoli pete are popoldne, kosije pa okoli tretje ure zjutraj. Tako spreminjajo muslimani v tem mesecu dan v noč in noč v dan. Post je ena temeljn'h muslimanskih dolžnosti, ki jo mora izpolnjevati vsak odrasli, če očitno ne škoduje zdravju, ako ga ne ovira pri izvrševanju njegovih nosiov in če mu ne otežkoča dela na polju. Islam zahteva od vsakega samo to. kar more storiti. 8 proslavo ram arabskega bajrama slave muslimani tudi začetek in rojstvo svoje vere. Islam je socialna vera Zato ima ramazan poleg verskih tudi veliki socialni cilj. Bogatine opominja na siromašne in lačne, kajti vsak mu«Hman s še taka majhno Imovino mora pomagati pri Majiivt bede in lakote._
Borzna poročila.
Čutih, 14. novembra Pariz 9 92, London 17-50, New York 445.875, Bruselj 73, Milan 22-50. Amsterdam 236.65. Berlin 177.75, StocVholm 106J5. Oslo 101J0. Kopenhagen 86.12.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«   torek. 14. novembra 1913.
stev >'-g
Angleži potopili velika nemška parnika
Sumljivo kretanje nemifclh ladij ▼ Tihem oceanu
London, 14. nov. s. Angleška vojna mornarica je včeraj preMregla nemš*a trgovinska parnika MecMenburg (8000 ton) m Para i j.. (G000 ton). Posadki na obeh ladjah sta ladji navrtali da bi se potopili ter se nato izkrcali v rešilne čolne. Angleške vojne ladje so nato ladji potopili g topovskimi streli, da ladji ne bi ovirali plovbe.
Na Islandu so z ladie Parana ujeli klice na pomoč, ko je bila napadena od angleškega rušilca.
London. 14 nov s. Včeraišnja bombna napada na Setlandske otoke so izvršili štirje nemški bombniki.
Nad vzhodno angleško obalo so se tri angleška lovska letala zapletla v borbo z nemškm hidroplanom Prišlo ie do hudega streljanja s strojnicami na obeh straneh pri čemer ie bilo eno krilo nemškega letala močno poškodovano. Nemško letalo je izginilo v megli in angleški letalci niso mogli ugotoviti, če je padlo v morje ali ne.
Nemške vojne 1?*dje v Tihem oceanu
London, 14. nov. AA (Havas) Pomorski strokovnjak lista »Daily Telegraph« pravi da se te dni opaža sumljivo gibanje nemških ladij v Tihem oceanu. Iz tega sklepajo, da se v tem oceanu nahaja nemška »žepna« vojna ladja »Admiral Scheer« Pretekli četrtek ie oceanski parnik sever-nonemškega Llovda »Lahn« zapustil čilsko pristanišče Talcasuado. Še prej se ie pa oskrbel s potrebno količino živeža in goriva V nedeljo je ver ki oceanski oamik »Hamburg« (8270 ton) prav tako odplul v Pacifik Dalje sta oreteklo soboto odplula v isti smeri nemška trgovinska parnika »Elsass Berger« (6100 ton) in »Aneiize« (5600 ton) v smeri proti temu oceanu Obe te ladji sta motorni in vozita s hitrostjo
13 vozlov Sod i o. pravi pomorski strokovnjak, da so vse te ladje dobile tajen nalog, naj odplovejo v nekn pristanišča Tihega oceana, kjer se bodo srečale s kri-žarko »Admiral Scheer
Washington, 14 novembra, k Havas poroča, da je poveljstvo ameriške mornarice
F
ava
številne aretacija *i listov — Zanimiva Budimpešte
Berlin, 14 nov. j. DN'B poroča da se preiskava o atentatu v Muncbenu z vso vnemo nadaljuje. Tehnikom, ki sodelujejo v preiskavi, se je posrečilo identificirati dve tovarni ki izdelujeta vžigalnike, kakršne ga so našli na prizorišču atentata in ki izvira od peklenskega stroja.
Angleški list »Daily Telegraph« piše. da je  Gestapo  aretirala   mnogo  Židov, dalje pristašev monarhističnega pokreta ter čla nov bivše socialno demokratske stranke.
London, 14  nov  s. »Dailv Herald« piše da so nemške oblasti začele z novim' ukre pi proti monarhistom in tudi prot; članom Hohenzollernske rodbine     Ko je bil pred nekaj dnevi baje bivši nemški prestolona slednik interniran na svojem domu v Pots damu. je 22 članov bivše cesarske rodbine ki  služijo v  nemški  vojski,  poslalo vlad' protest, v katerem so izjavili, da bodo motali izstopiti iz nemške vojske, če bo pre stolonaslednik zaprt.
Nato je bila v Potsdamu izvedena obšir nejša preiskava. Policijski prefekt v Pots damu je pred tremi dnevi baje nenadoma umrl.
Pariz.  14. nov. s.    Uradno demantiralo nemška poročila   da tv b'lf: irancoske ra dijske postaje izrazile obžalovanje, da ni
odredilo, naj se minirajo vse strateško va; ne točke ob ameriški obali v Atlantiku i: v Tihem oceanu. Amerika hoče prepreči; s tem sleherni poizkus izkrcanja s tuji vojnih ladij na ameriški obali. Eksplozij min je mogoče izvršiti električno z opazc valnih stolpov, katere so namestili vzdol. vse ameriške obale.
Oborožene trgovske ladje
Berlin,   14. nov. AA. (DNB) Kakor je
znano, je Churchill že prej sporočil angleškemu parlamentu, da bodo ladje britanske trgovinske mornarice oborožene. Ta oborožitev se že zdaj izvaja v velikem obsegu. Razen tovornih ladij s3 oboi-ož li tud: mnogo potniških ladij s topovi Tudi Fran eija je sledila zgledu Velike Britanije in začela takisto oboroževati trgovinske ladje. Včerajšnji 1 sti so priobčili seznam angleških in francoskih potniških ladij, o katerih se ve. da so oborožene. Dodajajo pa. da ta seznam 5e ni popoln Na seznamu ie 30 britanskih ladij razne tonaže, vse do 30.000 ton in pet francoskih ladij od 4 do 16.000 ton.
Irske skrbi
VVashington. 14. nov s. Irski poslanik je posetil namestnika ameriškega zunanjega ministra ter mu izrazil zaskrbljenost irske vlade, ker je tudi Irska vk1 i učena v nevarnostno zono v Evropi, ki jo je do oč;l predsednik BooseveU. ter ie s tem prepovedal amerškim ladjam olut: v irske luke Irski poslanik ie poudaril, da ie trgovinski promet z Z^dinienimi državami za Irsko življenjskega pomena
Kje je »Bremen"?
Stockholm. 14 nov o Švedski ribiči pri povedujejo.   da  so  opazili   nemški parnik »Bremen« nedaleč od vhoda na Vzhodno morje, in sicer v švedskih teritorialnih vo dah na poti v NemČiio  Kakor znano se le parnik »Bremen« na povratku iz Zedinie nih držav zatekel v rusko severno luko Murmansk.
«*©v mionarfii«rtov *«*da-vest londonskega lista iz
monaki.vski atentat uspel že pred sedmim' leti. Ugotavljalo   da so z nemške srrim z jave francoskega radia pooo nema napačn. reproducirali
Praga, 14 nov p. Protektoratne oblast-so objavile uredbo s katero <c poo*^ujejo ukrepi proti Židom Tako se more Zidom odpovedati stanovanje na šest tednov
Bomba tti«*i v Umrlimi?
London, 14 nov k. Nefrai minut potem ko je eksplodiral peklensk1 stroj v MeSčan ski pivnici v Monakovem je eksplodirala bomba tud' v glavnem stanu Gestapa v Berlinu, kakor trd- hndimpe;tansk dopis mk londonskega lista »Dailv E.vpress«
Učinek je bil strašen Vse šipe v velik rdeči palač- Gestapa na Aleksandrovem tr gu so bile razbite Tesari« m steklarji so popravlja!: v sredo vso noč nastalo škodo Ker se je pa delo zavlekle do ranega ju tra. so mnog videl: de'avce k- so poprav Ijali nastalo razdeianie Uradnega poročila o tej eksploziji n bdo m se tudi ne ve, al ie bilo kaj človeških žrtev.
V tej zvezi je tajm nemšk' radio sporo čil, da bo skupina 'egalne fronte ki se ji ir posrečilo priti v m^nakovsko pivnico zna'-1 odpreti tudi vrata v bodočnost Nemčije
Gospodarska vojna se nad*!i*4Je
Trgovinska pogajanja med zavezniki in nevtralnimi državami — Ustavitev obratov v češko« moravskem protektoratu
Pariz, 14 nov. s. Med Španijo in Francijo so v teku podajanja'za sklenitev nove trgovinske pogodbe Doslej se ni bila najdena formula, ki bi služila kot osnova za novo pogodbo, ker španska delegacija odklanja kot osnovo staro trgov nsko pogodbo, češ da je bila ta škodljiva za španske Interese.
Tudi med Španijo in Anglijo so v teku pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Španska vlada želi. da bi kot vzorec za to pogodbo služila špansko-portugalska trgovinska pogodba.
Madrid, 14. nov. AA. (Reuter). Danes se pripelje v Madrid britansko trgovinsko odposlanstvo Imelo bo trgovinska pogajanja z zastopniki španske vlade, prav tako bo pa tudi razpravljalo o plačilnem dogovoru.
London,   14.  nov.  s.   Angleška rerviia
»Econonrs4 ugotavlja da je v Nemčiji za produkcije živil za 1000 prebivalcev po-
trebnih 160 delavnih moči  v Angliji pisarno 66 To je mogoče zato. ker Angliji večinoma uvaža živila v zameno za svoje industrijske proizvode, medtem ko Nemci ja večino živil prideluje ln proizvaja do ma. S tem pa ima Anglija na razpolap mnogo več delovnih sil za vojne svrhe.
Curih, 14. nov 1 Zaradi velikega po manjkanja blaga so morale tekstilne tovarne in tvornice za izdelavo gumijastih izdelkov v Ceško-moravskem protektoratu u-jtavitj obratovanje Zaradi tega je ostalo 15 000 delavcev na cest Ker je v Nemčiji veliko pomanjkanje delovnih moči. so-iijo da bodo ti delavci deportirani v ra1b
Dobra letina v Kanadi
Ottawa, 14. nov s Letošnja letina nše niče v Kanadi bo dosegla 479 milijonov bušljev To je 50°/o več nego povpreček v zadnjih letih i*i četrta najboljša letina v Kanadi sploh.
Zitianp^nje angleških in francoskih čet na Kitajskem
Ostale bodo le Se stražne posadke v kitajskih mestih — Odobravanje na Japonskem
Tiencin, 14 nov. j Angleško in francosko poveljstvo koncesijskih čet na Kitajskem je sporazumno z angleško in francosko vlado izdelalo načrt za znatno zmanjšanje čet v posameznih angleških in francoskih koncesijah na Kitajskem. Načrt, ki sta ga obe državi že podpisali, predvideva, da ostane na Kitajskem samo ie tisto minimalno število angleške in francoske vojske, ki je potrebno za varstvo komunikacij ter za vzdrževanje garnizij na posameznih točkah kitajskega teritorija. V mestih, kjer so francoske ali angleške naselbine, bodo ostale samo še stražne posadke. To velja v prvi vrsti za Peking in druga kitajska mesta. Večji vojaški odredi bodo ostali samo še v Ti ene inu, odkoder se bodo dirigirale Čete po potrebi za čuvanje reda vn varnosti v posameznih angleških in francoskih koncesijah na Kitajskem.
Tokio. 14 nov j. Avix^zirani jarponski krogi so z velikim odobravanjem sprejeli
na znanje vest o redukciji angleške in
francoske posadke zlasti v Pek ngu in Tiencinu. Ta ukrep obeh velesil se smatra kot izredno konciliantna gesta napram Japonski, ki utegne pripomoči k pripravljenosti za ureditev vseh spornih vprašanj med Japonsko na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. Japonski listi pišejo, da utegneta prizadeti velesili po tej poti najhitreje doseči odpravo japonske blokade ter pristanek Japonske za nova pogajanja glede interesov vseh treh drŽav na Kitajskem.
Rusko vojaitvo v Litvi
Kovno, 14. nov* A A. (Reuter) Danes se pripelje čez Vi4no prvi oddelek sovjetskih čet. Sprejeli jih bodo zastopniki litovske vojske. Okoli 100 sovjetskih častnikov pri-deljenih tem sovjetskim garni zijam ▼ Litvi, se |e ie včeraj pripeljalo.
Avtobus zdrknil na travnik
Škofje Loks, 13. novembra
Enemu izmed  avtobusov, ki vozijo po oljanski dolini, se je pripetila snoči preci huda nezgoda, ki bi bila lahko imela v irugih okoliščinah težke posledice. Veliki mnosivo pleskani avtobus se je vračal iz 'oljan na škofjeloško postajo, ko je pri-io na banovinski cesti blizu Škofje Loke. jer grade Kržišnikovi svoj novi dom, do lczgode. Avtomobilu jc porilo pero, kar te imelo za posledico, da se je avto v hipu /našel na tobu ceste. V naslednjem hipu ie težki voz posnel telegrafski drog in ga /.rušil, avto pa je zdrsnil & cestišča na travnik in po bregu globoko navzdol, tako da
ga je zaneslo dobrih 30 m daleč na travnik, znan pod imenom Viršk. šofer je imel toliko prisebnosti, da je avto kolikor mogoče zavri in je zato drsel po strmim le počasi. Tako ni bilo hujše nesreče in se avto tudi ni prevrnil. V tienutku nezgode sta bila v avtu le ;ofer in sprevodnik in je v tem tudi del reče.
Vozača sta prestala seve precej strahu, drugega nič, pač pa je materialna škoda znatna. Ko je pognalo avto v drog. je trpel prednji del. Skrivilo je doni blatnik, luč, odbijač in ogrodje motorja. Davi in dopoldne so spravljali avtobus na trdna tla, kar ni bilo lahko. Slednjič so zapeljali avtobus na stransko in pot in odtod zopet nazaj na cesto. Blizu kraja te nesreče se je pripetila druga. tud: včerai ponoči. Dva luksuzna avta sta zadela drug ob drugega. Enega so zapeljali v popravilo k Paulusu.
Veliko zborovanje
trboveljskih občanov
člani občinske oprave so poročali na njem o občinskem
gospodarstvu
Trbovlje, 14. novembra Občina Trbovlje je pr leuila v nedeljo dopoldne v tukajšnjem Delavskem lomu
javno zborovanje, na katerem so občanom poročali o občinskem gospodarstvu člani občinske uprave. Zborovanje je bilo zelo
dobro obiskano ter so se ga udeležili poleg številnih delavcev tudi zastopniki tukajšnjih pridobitnih slojev, mnogi obrtniki in trgovci. Namen javnega sestanka je bil seznaniti širšo javnost s podrobnim delom občine za goepodarsKi, socialni in h giensko zdravstveni napredek Trbovelj ki so pod upravnim vodstvom sedanje kmetsko delavske obrtniške koalicije na uspešni poti da uresničijo napredne smernice sodobne komunalne politike.
Predsedn k občine g. Klenovšek je v -iveurnem govoiu nazorno predočU sv oje-^asno nezadovoljivo stanje občinskega gospodarstva, ki se je iz marsikaterih razlogov — ne nazadnje zaradi opetovanih kriz splošnega in lokalnega industrijskega značaja — moralo borit: s finančnimi in drugimi težkocarni. Zaradi tega je mora; izostati takrat marsikateri koristen ukrep (ljub temu. da je bil že leta ln leta zamišljen. Govornik je s cer odrekel svojim predhodnikom vsak potreben smisel za širšo socialno akcijo v prid delavstva, vendar moramo ie poudariti v izpopolnitev, da so bivši župani polno upošteval trboveljske občinske koristi, v kolikor so jih seveda takrat dopuščale takratne gospodarske, pa tudi politične pri]ike. Današnja ton visko del-vsko obrtniška Koal cija. ki je pred petim' leti prevzela občinsko krmilo, ima brez dvoma lepe zasluge za splošni nap tek naše občine ter je do danes Izvršila že važna obč"nska dela. č-jih izvedbo je po.lprt tudi srečen čas c:ocpo-daiske konjunkture in industijske prosperitete v Trbovljah samih. Priznati pa je treba da je občinska uprava znala ta čas izkoristit, s spretno pripravljen m načrtnim delom, ki je poleg drugega stavilo na program vse ono. kar je predvsem pričakuvalo in pe-ti c bo val o naše delavstvo
Pri obravnavanju socialno političnega programa je govorn k opozoril na ures aičenje vedkih nalog, ki jih je občina smogla le s po-nočjo večjih kredirov, ter navedel, da je kredit v te svrhe v zadnjih letih povišan od 12 000 na 800.000 din (v >oslednjem letnem obračunu). Občina je vse do danes .zdala — mišljena so pri tem nenda tudi leta knze — preko i 400.000 Kosil in pore i j mleka brezposelnim rudarjem in revni deci Bi ezposelnoet skuša občina odpraviti tudi z zaposlitvjo takih delavcev pri občinskih delih. S tem se je olajšalo mnogo delavske bede, /endar bi se lahko dosegli se zadovolji ve jši uspehi pn večji uvidevnosti prizadetih brezposei-•vh samih.
Javna ončinska dela so bila glavna skrb občine, ki je v za/'njih letih v te >*vrhe po-Lrošila preko deset milijonov din za mnoge občinske zgradbe novi obč nski dom, cestna dela .nostove itd. Zlasti se je skušate omiliti stanovanjsko krizo ter se zgra dilo obsežno delavsko stanovanjsko kolon.-jo za bedne rudarske upokojence ki plačajo tu minimalno mesečno najernnino od 10 do 70 dnarjev.
V higiensko z*l« avstvenem pogledu se te tudi storil korak naprej. Občina se je samosvoji la z nastavitvijo lastnega zdravnika in izpopolnitvijo občinske bolnice, ki je danes opre^-jena ie z vserr potrebnrm   zdravniškim bostrumentprijem
ter dostopna vsem občanom, v kolikor so
brez sredstev in niso vpisani pri bralovski skiadnici ali drugi oolniški olagajni, V načrtu je zgrad.tev lastnega zdravniškega doma, za katerega je občina izvršila že vse potrebne predpriprave, uala na razpolago brezplačno zemljišče in votirala kredit 100.000 din. Zdravniški dom naj bi bil zgrajen čimprej, ker je nujno potreben kot zavod, v katerem b: se osredotočile različne lokalne zdra vsi vene higienske ustanove ki so danes preveč dislocirane in zmeščene v neodgovarjajočih prosto: ui! Izpopolnjujemo navedbe govornika na h genskem področju z opozorilom, da je nujno potrebno izvesti tudi regulacijo Trboveljščice in kanalizacijo. Temu naj se pridruži Se odgovarjajoči tržni pravilnik, k. naj bi vseboval sodobne higienske predpise za prodajo živil, sadja ln zelenjave.
G. Klenovšek je poudaril v pogledu finančnega gosff .aislva. da je današnji občinski obračun uravnotežen, da so glavni dolgovi poplačani ter se se obstoj-?Ce obveznost: odplačujejo z anuitetnimi obroki. Občinske doklade so ustrezajoče današnjim potrebam, dohodki so večji v sled večje gospodarske aktivnosti industrije, zaposlenosti delavstva in zadovoljivega stanja vseh gospodarsko trgovkih panog.
PreUseunik je najavil, da bo obč na spri co dragmjskih razmer ki se zadnji čas opažajo zlasti v Troovljah, sklicala čimprej občinski odbor za pobijanje draginje, ki bo s stalno kontrolo skušal prepreč ti navijanje cen in izkoriščanje konzu nenta. Menimo, da je za to že skrajni* čas, saj je zakon o pobijanju draginje že preko mesec dni v veljavi, ter dmgje že davno poslujejo oim njeni odbori.
Občinsk. odbornik g. Murn se je dota k nil vprašanja vodovoda ter ojjx>zv>. il, da za pomanjkanje potrebne pitne vode v delavskih revirjih m odgovorna občina, temveč rudniška uprava, ki je po zakonu dolžna da za zajH.sleno delavstvo preskrbi dovolj pitne vode. Nedostatki so nastal ker je vsied pojave tifusnih obolenj bilo zaprtih več rudniških vodnjakov. Po zatrdilu g. Klenovška bo občina v prihodn1e*m letu zgradila pod Planino nov vodovod z močnim izvirkom ki bo dajal 10 sek litrov ter do občinski vodovod povečal kapaciteto od 7 na 17 sek litrov kar bo popolnoma odgovarjalo  vsem  trboveljskim potrebam.
H kraju je spregovoril neko! ko besed podpredsednik >bčine g. Plavaak o trboveljskem kmet! istvu ter poudaril da ga je občina dotirala s povsem zadostnimi krediti, ki odgovarjajo stanju trboveljskega kmet jstva ter mnogo presegajo svote »reškega kmetijskega odbora Občina se trudi, da trboveljskim kmetovalcem preskrbi čimveč plemenske živine ter tudi sicer z nasveti in podporo unapredi našo žiVno-rejo. Vse'<akoi b' bilo želeti, da občina tej oanog!  posveti čimveč pažnje.
Ob zak'jučlTu je v imenu kluba kmetsko delavsko obrtniške koalieje prečita! g. Malgaj izjavo z Beupnteo sedanjemu občinskem odboru, ki je bila sprejeta soglasno.
Zborovanje z referati občinskih funkcionarjev je pokazalo lepo skladnost uprave ln občanov .ki sc z zaupnico vnov-č potrdili željo, da občina nadaljuje uspešno akcijo za spV^ni napredek Trbovelj, ki naj v poe'edu obcd"«Vpga gospodarstva ooprtanejo dober vzgled slovenskim občinam.
Na poti domov je utc?iil
Tragična s -t     pa-euSitkarja Franca Flajsa ia. vasi Hlnje
Krško. 13. novembra V petek zjutraj so našli v potoku Hinja nad vasjo istega Imena utopljenega 68« letnega preužitkarja Franca Flajsa Iz vasi Hlnje. Njegov zet pripoveduje, da se je Flajs prejšnjega dne napotil z njim v gozd Flajsa Janeza pod Velikim Cirnikom s sekiro ln vejnikom, da bi pomagal pri sekanju božičnih drevesc. Tam je vse dopoldne pomagal nositi drevesca do bližnje poti, odkoder naj bi jih pozneje odpeljali v vas. Popoldne pa so sekali v gozdu posestnika Kotarja Marka, Id je delavcem prinesel 4 litre jabolčnika in malo kruha. Razen tega nI Flajs ta dan ničesar drugega zavili, le »večer, ko so nehali sekati drevesca so v bližnji gostilni v troje popili 2 litra jabolčnika. Težko, naporno delo in leta pa so vplivala, da se ga j« Jabolčnik nekoliko prijel ln ga je tudi po malem zanašalo.
Ko Je njegov zet Papež Anton odpeljal 'zvečer drevesca v vas, je Flajs ostal ie pri ostalih drevescih, ko pa ee je Papež vrnil, nI našel Flajsa več tam, ker ee je bil ta čas napotil domov. Ko Je prispel Papež domov, ga še ni bilo, toda on al radi tega ni belil glave s skrbmi, mislec, da se je pač oče kje drugje zadržal. Zjutraj pa so mu prišli povedat, da so našli ob brvi v potoku Flajsa utopljenega. Kakor Je bilo razvidno lz lege utopljenca. Je ta moral na brvi, ki Je samo eno otesano topol ovo bruno in brez varnostne ograje, omahniti, bodisi da mu Je spodrsnilo, bodisi da ga je zaneslo. Padel je pa tako nesrečno, da Je priletel na kamen ln moral trenutno Izgubiti zavest, kar Je postalo sanj usodno, tako d« Je utonil v plltvem potoka.
Tragična smrt dobrodušnega mota Je vzbudila po vsej soseščini pomilovanje. Saj Je bil stari Flajs dober gospodar ln povsod selo priljubljen Dasi ie prileten je se ved-
no rad pomagal hčeri in njenemu mož Ob veliki udeležbi sc ga včeraj pokopail na vaškem pokopališču. Naj mu bo lahka domača gruda!
Iz Radeč
— Martinov sejem. V ponedeljek smo imeli pri nas vsakoletni Martinov sejem, ki je bil izredno dobro obiskan. Zaradi vedrega vremena je bilo veliko število kramarjev, ki so pripeljali svoje blago povečini na avtomobilih ter ga razstavili sredi trga. Kmetje so prignali tudi precej živine. Kupčije so bile razmeroma živahne, dasi je cena pri goveji živini malo poskočila. Lepi voli so bih po 5 do 5.50 din i!ve vage. Živina slabše vrste je bila po 4 din. krave in teleta po čez. S sejmom so bili zadovoljni tako sej mar j i, kakor gostilničarji, ki so prodali mnogo jedače in pijače.
— Kupčija s sadjem. Za jabo'Va so do bili naši kmetje ponekod precej denarja Veliko ps je kmetov, ki jabolk sploh še niso prodali. Ti so prišli tedaj nt svoj račun, ker je cena poskočile. V začetku so plačevali lepa jabolka po 1 din za kg, kana dke, voečenke pa po 1.25 din. Sedaj se ps prodajajo ie po 1 JO do 1.75 din. Kmetje so napravili zek> mnogo jabolčnika, ki ps zaenkrat, žal, še nima prave cene. Veliko sadja so tudi namočili. Tu prednjačijo zlasti slive. Sadjevca in slivovke bo zelo velika Ponekod    kuhajo kar neprestano. Zaradi tega je cena žganju zelo nizka. Dvakrat žgano alivovko dobiš za 14 din liter, sadjevec ps je ie cenejši. Po nekaterih kra jih je bilo tudi precej orehov. V ssdnjem času je rudi orehom cena poskočila. D j hiš jih v lupinah po 3.50 dc 4.50 din u
kg. Letošnje leto je bilo slabo za krompir in fižol, katerega je prav težko dobiti. Cena krompirju je po 1.25 do 1.50. Fižol se plačuje že po 4 do 5 dm kg.
— Kmetje sami koljejo živino. Opa/a se, da koljejo kmetje živino sami. Tako skuhajo boljše vnovčiti živino in prašiče. Meso doma zaklanega prašiča prodajajo po 10 din, slanino pa po 13 do 14 din kg. Meso goveje živine pa gre po 8 din ali ie ceneje. Kmetje pravdo, da duhe tako več za meso. kakor če bi prodali živino ali prašiče na živo vago. Sami pa si tudi lahko pr; voščijo malo mesa za pnboljšek.
KOLEDAR
Danes: Torek, 14. novembra katoličani:
J ozafat
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Znachor Kino Sloga: Rdeče orhideje Kino l'nI.m: Na okrajnem sodišču Razstava likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
Predavanje SPI> >S smučmi preko Sar Planine na Korab« ob 20. v dvorani Delavske zbornice
DE21RNELEKARNE Dane«:  Mr Bakarčič,  Sv. Jakoba trp 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Tetra cesta 78.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Torek, 14. novembra: zaprto
Sreda, 15. novembra: ob 15. uri: Antigona.
Predstava za ljubljanske gimnazije. Četrtek. 16. novembra: Striček Vanja. Red
Četrtek
Petek, 17. novembra: ob 15. uri: Upniki, na plan! Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol
Sobota, 18. novembra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene *
O P ■ R A
Začetek ob 20 uri
Torek. 14. novembra: Kjer Skrjanček žvr-goli. Red A
Sreda, 15 novomhra: Madame Butterflv. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda
Četrtek.   16.  novembra:    Boris Godunov.
Red B   Gostuje Josip Križaj PeteV 17. novembra: zaprto
Iz Celja
—C Drugo pedagoško predavanje. Drugo preda vnje v ciklu pe I i ^kih preda v m na ljudskem vseučilišču bo drevi ob osmih. Predaval bo učitelj g. Franjo Roš o temi »Otrok vstopa v šolo«. Starši in prijatelji mladine, DdeletitC se pedagoških predavanj v čim večjem številu.
—c Svojega brata je zaklal. Pred svojim domom v Belem potoku na PVSJrtCOfovSOi pri Vojniku sta fe v nedeljo okrog 17 sprla 26-letnl posestnikov sin Ivan Krosnik ln njegov 18-letn, brat Alojz. V jezi je Ivan izvlekel iz žepa nož in ga zasadil Alojzu s tako silo v prsi. da mu je ranil pljuča. Alojz Kresnik je uro pozneje podlegel tež-k'm poškodbam. Ivana Kreenika so orožniki v ponedeljek aretirali in Izročili sodišču Ivan Kresnik je že dalje časa sovražil svojega brata, ker so imeli domači Alojza rajši kakor njega.
—c Pod vlak je hotela. Ko je vozil v nedeljo popoldne osebni vlak iz Dravograda proti Slovenjem Gradcu, je nekaj minut po 16. skočila 18-letna služkinja Antonija Pa-herntkova iz Vuzenlce med Sv. Jedertjo in Slovenjim Gradcem tik pred vlakom na progo. Lokomotiva je Pahernikovo o^Mla. Pahernikova je dobila težje poškodbe na glavi in desni nogi. Prepeljali so jo i slo-venjegraško bolnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
—c Nove službe pri mestni občini. Mestna občina celjska je razpisala 4 mosta policijskih stražnikov in 2 mesti policijskih agentov. Prosilci ne smejo biti stari nad 30 let in morajo biti neoženjeni. Prošnje je treba vložiti do 10. decembra pri pred-sedništvu mestne občine. Do Istega dne je treba tudi vložiti prošnje za pravkar razpisano mesto mestnega nadzornika živil.
—c Napad ln nesreča. V Srebočanovi gostilni v fimartnem v Rožni dolini ita se v nedeljo okrog 16. sprla 20-letni posestnikov sin Matevž Lešnik iz Hramš pri Veliki Pi-rešici ln sin posestnika Flisa iz Nove cerkve. V jezi je Flis pograbil nož, navalil na Lešnika ter ga hudo poškodoval po obrazu ln desnem očesu. Nevarnost je, da Lešnik oslepi na desnem očesu. Istega dne se je ponesrečil 17-letni posestnikov sin Ivan Po-speh iz Zabukovce pri Grižah. Ko se je peljal z dvovprežnim vozom po cesti, sta se konte selsjlta in sta zdirjala. Pospeh je a si zlomil levo ključnico. Lep. .ka ln Pospeha so oddali v celjsko bolnico.
_C V celjski bolnIH le umrl v nedeljo
58 letni Čevljar Rudolf Iskrač lz Ivence pri Vojniku. Istega dne je umrla v Liscah pri Celju 53-letna posestnikova žena Alojzija Spil Jakova,
—C 13 leten deček *e je obe*fl. V nerteijo so našli na nekem drevesu v gozdu med Hrastnikom ln Dolom obešenega 13-Mnega Alojza Krajška z Dola. Trunio je že razpadlo Dečka so pogrešali že tri tedne. Kaj ga je gnalo v smrt. nI znano.
_c Pomanfkanie benelna v Celin. V zadnjih dneh je v Celju skoraj docela zmanjkalo bencina. Ce ne bodo v najkraiš^m času prispele nove pošiljke bencina, bo nastal v prometu z motornimi vorili zastoj, ki bo povzročil lastnikom vozil veliko Škodo. Obratovanje mestnega avtobusnega podjetja v Celju zaenkrat še nI ogroženo.
Iz šf\-^e J-^ke
— Delavstvu tn nameščenih^ JEkofielo-•'<ega območja. Prosvetni odsek škofjeloškega Sokola priredi v sredo ob 20 30 zelo zanimivo predavanje vseučiliškeca docenta dr. Stojana Bajiča. ki bo govoril o problemih socialne politike. Predavanje je javno — kar izrecno nagla'amo — in je vstop vsem, ki se zanimajo za socialna vprašanja, prost. Delavstvo in name'čcnstvo, ki mu je to predavanje v prvi vrsti namenie-no, toplo vabimo. Udeležba za sokolske h-ate in sestre pa je dolžnost!
Pogreb pok. Ivana Vuka
s-) danes ob 16.15 hi ne ob 16.80, kakor j*> " 'to objavljene v današnjem iJUTRUc
5fw. 25Q
»SLOVENSKI   NA ROD«, torek. 14. novembra 1913.
Sil CM S
DNEVNE VESTI
— Seja   Zveze   zdravniških   zbornic. V
Beogradu je bdla v nedeljo plenarna seja Zveze zdravriiških zbornic, ki ji je prisostvovalo okrog 20 delegatov. Na dnevnem redu je bilo več za zdravniški stan važnih vprašanj. Glavno vprašanje se je nanašalo na odnos 7 etze zdravniških zbornic do Zdraviliške zbornice banovine Hrvatske. Izražena je bila želja naj bi se obranilo sodelovanje med zdravniškimi zbornicami na ozemlju banovine Hrvatske ln drugimi zbornicami. Sodelovanje naj bi se ohranilo zlasti v vprašanj-h, nanašajočih se na zdravniško službo v zvezi z želez, bolniškim fondom Suzorjem in drugimi organizacijami. Sklenjeno je bilo zaprositi za uzakonitev ustanovitve med zveznega odbora Zdravniških zbornic.
_ Koncert Slovenskega vokalnega Kvinteta v Zagrebu, Drevi nastopi v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu Slovenski vokalni kvintet. Njegov koncert bo četrti v abonentskem ciklusu 12 večerov komorne glasbe zagrebških madriga-listov. Spored koncerta obsega same slovenske pesmi.
— Izvoz domačih in divjih zajcev v Nemčijo. Nemško notranje ministrstvo je zopet dovolilo uvoz domačih in divjih zajcev iz b vse Češkoslovaške, Turčije, Madžarske. Jugoslavije, Rum unije, Albanije, Bolgarije in Grčije.
— Zadolžitev naše hotelske industrije. Ramo Državni hipotekami banki dolguje naša hotelska industrija 35,816.000 din. privatnim denarnim zavodom in zasebnikom dolguje 91.453.000 din, na davčnih zaostankih pa 1,291.000 din. Vsi dolgovi naše hotelske industrije znašajo nad 128 mil jonov.
— Nova ladja naše vojne mornarice, V
soboto je prispela v naše vojno pristanišče pomožna vojna ladja »Beli orao-t. Prispela je iz Trsta, kjer je bila zgrajena v ladje elnici San Marco. Naša nova vojna ladja je bila svečano sprejeta in ogledali so si jo zastopniki vseh vojašk h oblasti iz ši' enika,
— pomanjkanje sirovih kož in podražitev u«nja. V Beogradu je bila konferenca usnjarskih in ohlačiln/h podjetij in na nji so sklonili, da zahtevajo prepoved izvoza sirovih telečjih kož. Avgusta so bile nepredelane kože za podplate še po 9 do 11 din kg med tem ko so zdaj že po 17 do 22 dn ter so se torej podražile za 100 od stotkov. Usnje (podplat') iz teh kož je v-oljalo avgusta 33 do 36 din kg, a k temu i o treba prišteti še 11.2« f« na splošni davek .med ten. ko je zdaj to usnje po 56 i o 65 din kg plus davek. Prav tako se je podražilo u.sn;c za zgornje dele čevljev (boks). Avgusta so bile telečje kože za mehko usnje do 16 do 18 din, usnje je pa bilo po 11 do 13 din (plus davek). Zdaj jo te kože po 32 do 34 din, usnje je pa po 18 do 22 din brez priračunanega davka Kemtkalije ki jih .potrebujejo usnjarne so se poi.-azile za 50 do 100 odstotkov in n kateri di-ugi pripomočki celo za nad 100 odstotkov Razumljivo je. da ne je za-rp 1: tega podrniila obutev. Avgusta so bili moSkf polčevlji po 135 do 165 din. glede na sedanje cene materiala pa ne more o biti cenejši kakor po 225 do 250 din Doslej je naša država uvažala na leto okrog 8.000 ton več kož kakor Izvažala Upoštevati pa je treba pri tem še da smo izvažali največ kože drobnice ter ia smo morali uvozit*, najmanj 15.000 ton telečjih in govejih kož na leto. Zdaj je celo navedeno v deviznem pravilniku, da se telečje kože lahko izvažajo kot kompenzacija in izvoz forsirajo. V vsej državi je največ 8 vagonov kož in če bo dovoljen še nadaljnji .zvoz bo naša industrija morala začeti odpuščati delavstvo. Zato podjetniki svare pred nadaljnjim izvažanjem kož. ki bi nam lahko zelo škodoval. Izvoz usnja je že prepovedan.
— Novi železniški most v Zagrebu končan. Delo pri novem železniškem mostu ki premošča Savo in ki je eden največjih železniških mostov v naši državi, je končano. Preden pa bodo most izročil' svojemu namenu, ga morajo še dobro preizkusiti. Iz Curiha so povabil strokovnjaka, ravnntelja zavoda za preiskavo materiala prof. dr. Roscha da bo pregledal konstrukcije novega mostu.
— Zbor đelegatOv Pokojninskega zavoda. Predsednik PZ v Ljubljani dr. Mila-vec je sklical izredni zbor delegatov za nedeljo 26. t. m. v dvorani Delavske zbornice Na dnevnem redu je poročilo predsednika, volitev 12 članov upravnega odbora in 12 namestnikov, volitev 4 prised-nikov ter 4 namestnikov za mzsod'šče. Na zboru bodo delegati s področja bivše Dalmacije In s področja dravske banovine izvori! redni upravn'. odbor in druge funkcionarje.
— V Italijo bodo IzvOzJu 20.000 vagonov premaga. >Ja zadnjem sestanku ožjega dela jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora je bil dosežen sporazum glede izvoza našega premoga v Italijo Na podlagi tega sporazuma bomo izvozili v Italijo do maja prihodnlega leta okrog 20 000 vagonov premoga, največ lz dravske banovine.
— Odb°r za žito pri trgovinskem mini str*t u. Zastopnfki mlinske industrije sc prvotno zahtevali naj se ustanovi pri Pn-zadu posvetovalni odbor mlinske industrije. Tej zahtev bo pa ugodeno samo deloma. Ln sicer tako, da se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu odbor za žito.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Ivana M1 k 1 a v č 1 č, roj. Dobre, vdova po magistratnem uradniku. Pokojnica je bila nad vse skrbna in dobra mati ki je živela samo svoji družini. Pogreb bo
jutri ob 16. url izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
— V drogeriji Ciregorić, Ljubljana, Prešernova ulica 5, Vam postreže od ponedeljka dne 13. do vključno sobote dne 18. t. m. specialist - prodajalec angleške tovarne dr. Scholl, London, z vsemi specialitetami za nego nog, kakor: vložki za ploske noge. kurja očesa, otiščance, vložki z-, krivo zra-ščene prste itd. itd. Brošura dr. Scholla je istotam brezplačno na razpolago.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in megleno vieme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 18. v Splitu in K um bo ni 17. na Rabu 16, na Visu 12, v Zagrebu 10, v Mariboru 9.8, v Ljubljani 9.4. v Beogra'a. 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.0, temperatura je znašala 7.2.
— Dve žrtvi pretepa. V bolnico so prepeljali posestnika Alojza Vidmarja in Jožeta Puclja iz Sel-Sumberka, ki sta posta la v nedeljo ponoči žrtvi podivjanih pijancev. Sedela sta v večji družbi v gostiln: kjer bo nekaj časa prepevali in plesali Zvečer je prišla v gostilno večja družba že vinjenih fantov, ki so sedli za mizo ir pričeli zabavljati čez sosedno omizje. Go stom je kmalu zavrela kri. Najprej fo se jeli prepirati, naenkrat pa so skočili pokonci in začel se je pretep. Pretepači so udarili po luči. da je nastala tema, nato pa so se lotili drug drugega s pestmi, steklenicami In stoli. Slednjič pa so nekateri potegnili nože. Na tleh sta obležala zabodena z nožem Pucelj in Vidmar, ki jim i je odteklo precej krvi. Ranjena sta po životu in na glavi.
— Dve nesreči. Včeraj je padel z neke nove stavbe v Borovnici tesarski pomočnik France Debevc. Poškodoval se je na glavi in se opraskal po životu. — Mizarski pomočnik Karel Kališnik iz Potoka pa je včeraj med vožnjo padel z motornega kolesa in se hujše potolkel po glavi.
— Pod vlak, ker je bil nesrečno zal juh Ijen v staro ženo. v Novem Marofu pri Varaždinu je skočil pod vlak 171etnl mizarski pomočnik Juraj štorga. Zaljubljen je bil v neko staro ženo, s katero se je b\' spri. To ga je tako po trlo, da je sk!enr končati si življenje. Skočil je pod vlak k ga je močno razmesaril. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil operiran.
— Samomor. V Osijeku se je obesil v nedeljo zvečer nezaposleni mehanik Evger. Vedral, star 45 let Bil je delj časa zapo slen pri neki tvrdki pa je jei popivati ir zato mu je bila služba odpovedana. Pozneje se je še bolj vdal pijači Končno j* obupal nad ž vljemem
— Pretresljiva    ljubavna    tragedija V nedeljo popoldne se je o J grala v vasi Po poviči pri Konavljah krvava ljubavna tragedija 241etni Marko Ruso je bil zaljubljer v l^po 181etno Kato Klajič   Dekle mu je vračalo 'jubezen  dokler ji starši niso prepovedali sestajati se z njim   Zadnje časf je deklf1 sestanke s fantom odklanjalo. Tr je nanj tako učinkovalo   da ji je jei pr gon-arjati. na* se poroči z njim   Marko bi bil moral oditi te dni k vojakom in pred odhodom je hotel to vprašanje urediti V nedeljo je našel sn/ojc Lzvoljenko na izpre hodu   n jo povabil s seboj  Ko je njegove povabilo odklonila  je potegnil 3amokros ir jo ustrelil, potem je pa pognal    še sebi kroglo v glavo. Sam je takoj izdihnil lekk je pa umrlo čez pol ure.
— Kilogram koruze prodan za 600 iin Policija v Čakovcu je aretirala včeraj tr govskega potnika Franja švarea n neza poslen^ga privatnoga urndn;>i I udoffk Medveda, oba Iz Podturna. Pri sebi sta imela 4 pakete, v kateiih naj bi bil šaha rtn. Ko so pa pakete pregledali   so našli
v njih navadno koruzo   SV-oarja sta pro daj^l* pokete po 600 din Po Med um n» in s< je že delj časa govorile   *a proda lata ko ruzo namesto saharma    Prodala    sta je okrog lOO kg po fioo dir  ks-   EsjavAS Sta da  qr+^ dobPa nakete od  nekega farta v? Murske Sobote, ki se peča s prodajo sta rih avtomobilov
— Stn n^t^eMl o^#»fa v nedelje oortor-je lTetni Andri'a Ma kan v Baiši blzn Subotice ustrelil svojega očeta Aleksandra Mati je pono<*! zasVšaia str°l in brž "te prižgala luč  Na postelji je ležal v mlaki kr
vi njen mož ob postelii je stal njen sin .c samokresom v rok". Hotel 1e pobegniti p* so ga mddeli in izročili oroz^kom Sto $r ustreli'' očeta zato, ker mu ni dovolil oA*cr niti se z ljubljenim dekletom.
Iz Li -1>*lane
—lj Ljubljanska filharmonija stopa v peto leto svojega obstoja z reprezentativnln simfoničnim koncertom posvečenim slovanski glasbi ki jo predstavljata Rus Rah maninov in Čajkovski, prvi s klavtrskirr koncertom to drugI z veličastno Patetično simfonijo. Kar bo še posebno podčrtalo pestrost to zanimivost koncerta, bo nedvomno nastop našega odličnega, v tujini živečega klavirskega virtuoza Toneta Tro-sta, ki bo na BI u t hne rje vem klavitju odigral Rahmaninov klavirski koncert. S >Ca-price« A. La jo vica. ki spada med najboljša skladateljeva dela se bo filharmonija v okviru njegove 60letnlce dostojno oddolžila vsestransko neumornemu delavcu v naši kulturi. Dirigiral bo g. D. M. Sijanec. ki Ima za seboj ne le absolutorije različnih odličnih šol ln mojstrov, temveč tudi dolgoletno praktično udejstvovanje doma in v tujini predvsem v Parizu. Koncert bo v petek 17. t. m. ob 20. v TJnfcrau. Vstopnice od 10—4— din se v prodaji pri blagajni kina Uhiona.
ŠE VI SE PRIDITE SMEJAT    k izvrstni, duhovi« burki, v  kateri briljira popularni komik
ob 16.. 19. in 21. uri
v svoji najboljši vlogi ^ U AklC \M A C 17 H pomožni »odnl sluga ho-   tlA««    TO V 3 C *%
noriš causa. — »EMONA« film s slovenskimi napisi!
KINO UNION« tel. tt-ai
Na okrajnem sodišču
Sodelujejo še:   Ida \Viist, Lucie Englisch, Rudolf Carl bi Fritz Imliof !
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
Miklavčič Ivana
roj, DOBRE _
VDOVA PO MAGISTRA TNEM URADNIKU
Pogreb bo v sredo, dne 15. novembra 1939 ob 4. url popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 13. novembra 1939.
Žalujoči otroci:
Stanko, MatJtfj Oton
ter ostalo sorodstvo
Jfettnt r>< Krebaf sotm* Občtaa Usbli«n»
—lj Kakor vsa narava so tudi cvetice
potrebne zimskega počitka Zato bo pn .»Testni red»v>n ct s.ulji*r*,kega ia vrtnarskega društva v Ljubljani v sredo t-.ie 15. novembra t. 1. ob 19. (7. uri zvečer) predaval v kemijsk. dvorani I. drž. gimnazije < realke) v Vegovi ulici g. Kreg»r jože: O vzimljenju cvetic ob predvajanju naravnega materiala. Po predavanju vprašanja in odgcvo:i. VotOf) prost. Člani in gostje vabljeni.
—lj bi ust v o   »^oča v   Ljubljani vabi
svoje člaastvo, da se udeleži pogreba umrlega dolgoletnega naš?ga člana, pekovskega mojstra Zvana J a k I n a, ki bo v sredo, 15.  t.   m.  ob  štirih  pop-ldno  izpred hiše
žalosti. Bto&tee št. 78, na pokopališče Jezice. Preostalim t  :   iskreno sočutje. 551
—lj Teta j o nec i Iti prehrani dojenčka se prične   ob 17  u.      ie 21. novembra t. 1-
državnem zavodi* za zdravstveno zaščito nater in dece (Dečji dom kraljice Marije) vr Ljubljani. Lipičeva ulica, lor se bo vrM ob torkh in četrtkih od pol 17. do 18. ure. Tečaj traja 12 ur in j? brezplačen. Prijave se sprejemajo do 21. novembra t. 1. dnevno ^d 8 do 12. ure tudi telefonsko na številko 44-71.
•Ne pozabite, da je danes v torek
KhVARNA STRITAB
vso noč odprta! — Vsak večer koncert , odlične damske kapele!
—lj Film o Fokolskem zletu v Sofiji in
predavanje br. Bučarja sta zbudila veliko zan manja med sokolstvom. tako da smo bili primorani na željo občinstva še danes zadnjikrat ponoviti film in predavanje v SokoLskem domu v Siškl ob 20. uri. — Zdravo!
—li  O  poniji porodnicam  bo predaval
okviru predavanj Ljudske univerze gosp orof dr. Alojzij Zalokar v sredo 15. t. m ->b 8. v mali dvorani Filharmonije fkino >Tatica). Uniia za mAPto dece še prav po-<;ehnn opozarja vse svoje sodelnvee. dn po-vetijo temu vprašanju vso pozornost. — T7nlja 7s\ aaflCito dece.
—li Predavanje SPD snrmčm: prekc ^ar Planine na Korab« bo 'rev: ob 20 v 'vorani Delavske zboiTiire na Mik'.->siCev ^osti. Uvodna besede bo spregovoril predsednik ?PD g. dr. Pretnar, predaval pa bo udeleženec ekskurzije g. dr inar Avčin vrance. Planinci, pridite v črn večjem številu na zan rn ivo preda v -m je.
—li Tat inim biil pete. Snoči je nek-1 -tranka zalotil^ mlajšega neznanca v podstrešju neke hi.*e Pred fikefijo. Tat se je vtihotapil v podstrešje že pred mrakom in vse prebrskal. Pripravil si je že večji zavitek obleke, ki jo je nameraval odnesti pa ie bil zasačen Stranka je obvestila stražnika, vendar ie bil tat uroejši in je mimo stranice skoči1 na hodnik petem pa po stop nicah v vežo in na cesto, kjer se je v temi ' zgubil
—lj Kolesa kradefo. >:a ftebjekn iz veže hiše št. 7 je b lo uki i 'eno dijaku Sto* Jami   čopiču   sivo    iJesli no   kolo znamkr
Avtodirk«*   vre-'no 1000 din.  Na Tvrš-^vi cesti izpred trgovine Bi tara je rekdo f*d-oelja! 2000 din vredne kolo znamke *>Ad-'er<  Jur:ju  Culborgerju   izpred Kolškove-ga vinotoča je bl'a pa 1 kradeno .800 &r\ vredno kolo znamke ^E^usifigeU Franci; Krivcu   Izpred Novakove trgovine na Kon rrres*nem trgu je tat odpeljal 1000 din vre 'no, modro plcskano koJo znamke *,Avto-iirk i   trgo\-skemu  pomočniku  To.mcu St. V Trstenjakovi ulici je b?lo ukradeno 1200 'in vredno kolo znan k^    Imp«^x«  inž Jo-5? pu Krisp^rji:   Antonu Pr"eb:lu je cat odpeljal z dvorišča Marnove gostilne v Romi   dolini   S0C  din  vre tao  kolo znamke
Torpedo« Na Jegl čevi cesti je tat Odpeljal 1500 din vreilno kolo znamke »3Đ-fa« Francu Cesarju. Izpreil Mtkllčeve gostilne na Masarykov: cesti je bilo ukradeno zeleno pleskano kolo znamke »Horizont«, vredno 1000 din Davidu Remškar-'u. Modro pleskano kolo znamke »Prior* je bilo odpeljano Dušani. Obidu izpred neke hiše na Celovški cesti Dalje je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Rekord« lz veže MarenčLčeve gostilne v Mostah.
—lj Tatvine v mestu. Na Vodnikovem • rgu je v petek neki žepar ukradel Ivank PCoprtvčevi iz Lesnega denarnico, v kateri ie tmela 340 din. — le skladišča tvrdke »Trtumph« v Kolodvorski ulici je tat odnesel ustrojeno kožo, vredno 1000 din. —
„ZNACH0R"
NE ZAMUDITE !
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri RUSKO-POLJSK1 VELEFILM
Film je zavzet že drugje, zato ne odlašajte z ogledom, ker je nepreklicno samo še danes na sporedu. KINO MATICA, tel. 21-24
Samo še danes ob 16., 19. In 21. uri izredno napet špijonažnl film poln razkošja
ln velemestnega sijaja: RniTaMF   ORMFIal? TP
Najboljši nemški fUmski Igralci:       M\MJKš%*Kš VIUUUMffi
Prelepe  operne  arije,   razkošen  balet  in     Olga Cehova, Čamila Horn, AJJaraobt
ognjemet. KUN'O SLOGA, tel. 27-30
Sclidnha&B,
Frančiški Maver, stanujoči v Novih Jar-£ah, je nekdo ukradel iz stanovanja par rdečih eveljčkov, vrednih 250 din. — Iz stanovanja Lucije Wamberher v Novih Jaršah pa je odnesel tat več toaletnih potrebščin. — Glede cerkvene tatv.ne v Trnovem poročajo naknadno, da je bila ukradena monstranca, vredna 4000 din. medeninast kriiec okrašen s steklenimi kamni pa 1000 din. Vlomilec je pokvaril tudi okno ln  vrata ter s tem  prizadejal cerkvi Se
1000 d.n
:ode.
Prepodeni ropar]!
Celje, 14. novembra
Danes okrog p in oči so vdrli vlomilci v hišo posestnlce Prislano ve v Malih Bra-Blovčah, kjer ta stanuje skupaj s še dvema drugima ženskama En ropar je ustrelil proti ženskam, k sreči pa ni nobene sadel. Prestrašene ženske so začele klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so roparje gnali.
Pred podražitvijo
kruha v Ljubljani
V Beogradu in Zagrebu se je že podražil — Ljubljanski peki pravijo, da je podražitev kruha neizbežna
Ljubljana, 14. novembra
Pšenica se Je načela podraževati že ob koncu septembra, vendar se ljudje v začetku zaradi tega niso posebno vznemirjali. Samo po sebi je bilo razumljivo, da se bodo življenske potrebščine podražile tudi v aevtralnih državah. Čim je izbruhnila vojna. Porast cen se je pa zdel nekaj časa tudi normalen, med tem ko zadnje čase rene zelo skačejo. Ob glasovih o podražitvah kruna v nekaterih mestih v državi, so se začeli ljudje tudi pri nas z večjo skrbjo zanimati  za  podražitev  pšenice in moke.
Včeraj smo čitali, da se je kruh v Beogradu podražil za 50 par pri kg, danes Da o podražitvi kruha v Zagrebu. V Beogradu in Zagrebu je bil kruh nekoliko ce-nejš« kakor v Liubljanl. kar je razumljivo; prevoz moke v Slovenijo je mnogo dražji, kar vpliva na cene kruha. V Ljubljani je beli kruh lz same pšenične moke po 4.25 din kg, med tem ko je v Zagrebu po 4 din (odslej, po podražitvi). Crni kruh je bil v Beogradu doslej po 2 2.50 din kg. med tem ko je v Ljubijanr po 3 70 din Beli kruh je v Beogradu po 4 din kg. Polbelega prodajajo po 3 50. v Ljubljani pa po 3.90 din.
Da je moralo priti do podražitve moke m kr-.iba sprevidimo že iz naslednjih šte-•ilk: 30 septembra je bila pšenica po 148 iin mq: 6 oktobra so jo prodajali že po 150 din. 14 oktobra po 150 do 151. 21. okt. po 153 do 154. 28 okt. po 156 do 157, 4. t. m po 16fc do 170 ln 10. t. m. po 178 do 180 din Pri zagonu se je pšenica zndnje fcedne podražila za 4 500 do 5000 din
Cene ršenične moke in pšenice zadnja dni tako skačejo, da zastare že pm ^'ei., ko jih zapišeš Moka se je podražila v Ljubljani od 1. t. m. do danes povprečno tako (v oklepajih stare cene): moka št. 0 3.45— 3.75 din kg (3 3 25;, moka št. 2 3.25 3.50 (2.80 3.05); moka št. 5 3.25 (2.60 -3.50); moka št. 6 3 05 (2.40- 265); koruzna moka 2.4 2.5 (1.70 2.4). koruzni rdrob 2.5— 3.5 (2.25>. pšenični zdrob 3.6-4.5 (3.3); ajdova moka I. vrste t 6 (5): ajdova moka II .vrste 3.70^ 5 (3 5—4); ržena moka 2.9 -3.2 (2.70 do 3.2) PSenica se je podražila od 1 90 2.1 din kg na 2.45 din; rž od 1.75--2 na 1.95 2 ln koruza na 1.75—1.85 (1.50- 1 85 din)
Obrnili smo se na ljubljanske peke z vprašanjem, ali se bo tudi v Ljubljani po-, dražil kruh. Odgovorili so. da je podražitev neizbežna, ko bodo pekom pošle stare zaloge moke. Upoštevati je treba, da mnogi peki nimajo večjih zalog ter da imajo pogodbe z veletrgovd, ki jim dobavljajo mo-
ko po potrebi. Veletrgovci so pa zaoetl odpovedovati pogodbe za dobavo moke po starih cenah že prfd tedni. Naročila so stornirana in peki bodo prisiljeni podražiti kruh čim bodo začeli kupovati podraženo moko. Tolažimo se lahko le, da se kruh ne bo pod. azil Se kakšen teden dni, potem se pa bodo cen ? kruha prilagodile višjim cenam moke.
Koliko se bo kruh podražil v Ljubljani, je nemogoče napo* ati, saj se cene moke in pšenice še nL«- alile in je težko reči, kdaj se bodo.
Velik požar
Celje,  14. novembra
V ponedeljek okrog 19.30 Je nastal v n-stnjaku posestnice Kožuhove v Trnovljah pri Celju ogenj, ki se je hitro razširil na vse gospodarsko poslopje, od tam tudi na kozolec Kožuhove in na gospodarsko poslopje trgovca in gostilničarja Farartnea. Mogočen ognjeni sij je bil viden po vsej celjski okolici ln daleč po Savinjski dottni.
Na kraju požara se je takoj Zbrala ogromna i 'nožica ljudi, prihiteli so pa tudi gasilci iz Trrovelj, Gaberja, Celja, s Bab-nega in iz Skcfje vasi. Iz gorečih poslopij so rešji veČino poljedelskih strojev ln voa ter spravili živino na varno, a gorečih treh poslopij niso mogU več rešiti. Gasilcem se je pa posrečilo obvarovati vsa sosedna poslopja ln naposled so v teku noči pogasili požar. Ogenj je uničil kozolce obeh gospodarskih po^1 pfj z velikimi zalogami Žita, sena in slame. Sreča v nesreči je bila, da ni pihni vet^r. kajti v tem primeru bi najbrž vsa vas postala žrtev katastrofe, kajti pogorišče leži sredi vasi.
škoda znaša okrog 300.000 din ln Je te delno krita z zavarovalnino. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki so uvedM preiskavo.
Saim
Cei je, 14. nov*rribrn
V Kobleku pri Vojniku je rzvrffl 24tetnl posestnik Alojzij Mežnar na svojem skednju samomor. Mežnar je namreč nedavno pobegnfl z orožnih vaj v polni vojaški opremi v Nemčijo. Pred dnevi se je vrnil domov m iz strahu pred posledicam* al je na skednju prereza! vrat z britvijo. Danca dopoldne so ga pokopali na pokopakšču v Vojniku.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
MAJLI OGLASI
Narodne
siguren aspekt
TRGOVINE
trafike, industrije, hotele, gostilne, restavracije, bufete, ka-arne, krčme, parfum eri je, drogerije, bonboniere, lekarne, mline, žage, veleposestva, rudnike, hiše, vile — prodajamo in posredujemo nakupe uspešno in hitro. Poslovalnica Pavle kovic, Zagreb, Hica 144. 3188
KLIŠEJE
JUGOGfcAfIKA
'''VPtTPAMIP/j'
AVTOBUS LJUBU ANA-BLED
prekine z dnem 15. novembra do nadaljnjega obratovanje v zimski sezoni. R. Hojak, Domžale. 8202
POUK
Beseda 50 par, davek posebej Najmanj« znesek g*— Din,
Strojepisni potili
Večerni tečaji oddelki od %7. do 8. ln od *8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, prlčetek 15. novembra- Chrlstofov nenl zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2100
SOEE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
MALO CISTO SOBICO s vso oskrbo ln souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu ali gospodični za 15. november. Šiška, Medvedova c. 5/m.
hm
službe
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 - Din.
REVNO SLUŽKINJO sprejmem k trem osebam od 18 let naprej. Cesta 20. oktobra 23, Burger. 3200
PROD
321
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v
MEDAKNI Ljubljana, židovska ul. 6. 48.T.
PRODA SE TAKOJ
oprema 8 sob ln kuhinje s štedilnikom, trgovine za specerijo ali delikatese iz hrastovega lesa in vse pod steklom z niklastlmi nastavki, z izložbenim oknom ln Izložbo, 5 miz ln 25 stolov ter vrtna oprava ia 1 Čoln »Klelboot*. Polzve se v vili Stu-hly, Bled. 3189
Male oglase »Slov. Narod«
sprejema uprava do 9. are dopoldne
narodna
"Tiskarna
I LJUBLJANA
avanui vgg ntsn iiaiuhs
'JtOJKTM  lit UA.J*lMmjŠM
InserSragte v »Slov Naroda«!
IIIIIIMliiiimrnTrmTimiiiiiiiiiip
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 14. novembra m
8to. 250
Krško muzejsko društvo ima svoj dom
Dobita ga je v cervici sv. Duba, kjer bo bodoči krški muzej
Krško, 12. novembra. Pied dobrim mesecem ustanovljeno muzejsko društvo za sreza Brežice in Krško se je takoj no svoji ustanovitvi lotilo smotrnega dela, tako da bi biio lahko drugim društvom za zgled. 2e ob priliki ustanovitve muzejskega društva smo omenili, da je takrat naletelo na ovire, ker cerkvica sv. Duha šc ni razsvečena in kot take je društvo ne more in ne sme uporabljati za muzejsko poslopje. Toda te zapreke se mlado društvo ni ustrašilo, temveč je trkalo od vrat do vrat, da se usliši njegova prošnja in se mu podeli zapuščena cerkvica za muzejsko poslopje. Končno je bila prošnja te dni uslišana.
Oton Aaman
Rekli bi skoraj tajno so se zbrali te dni zastopnik muzeja, da prisostvujejo mali s'avnosti, ki pa je v zgodovini našega naroda precej redka, namreč k razsvetitvi cerkvice sv. Duha, katero jc opravil mestni župnik in dekan. Se skoraj mrak je bil, ko smo stopili v cerkvico, le skozi zamre-
žena okna je padalo nekaj svetlobe v cerkvico, kjer se je pripravljal poslednji obred. Okrog 7.40 je začel g. dekan svečanost. Najprej jc blagoslovil vse prisotne, nakar je g. Auman izklesal vzidane plošče na vseh teh oltarjih, potem pa je g. dekan prenesel svetinje'najprej iz glavnega oltarja, nato pa še iz oltarjev sv. Elizabete in nadangela Mihaela v župnišče. Relikvije so bile shranjene v ovalnih pločevinastih dozah, ki so ležale v odprtinah na spodnji strani vzidanih oltarnih podstavkov in sicer na glavnem oltarju v globini 6 cm na oltarju nadangela Mihaela 11. cm. V odprtinah, kjer so ležale relikvije, ni bilo nobenih dokumentov, niti nič drugega. Po slovesnosti, ki je trajala dobre pol ure, je g. dekan zaključil obred ter blagoslovil novo muzejsko poslopje. Nakar je spregovoril nekaj besed, želeč muzejskemu društvu mnogo uspehov in procvita v lastnem domu ter izročil ključe nekdanje cerkvice zastopniku muzejskega društva g. Otonu Aumanu.
Nekdanja cerkvica, zgrajena v 16. stoletju v krasnem baročnem slogu, je pozneje prešla kot ustanova v varstvo grofov Auerspergov in je bila po vomi popolnoma zapuščena. Sedaj pa jo bodo popravili. Streho so že popravili, sedaj pa jo bodo šc preuredili, vendar pa tako, da ne bo izgubila ničesar na svojem baročnem slogu, da pa bo vendar odgovarjala svojim namenom. Potreben je le še že obljubljeni kredit banske uprave v znesku 32.000 din. kolikor so predvidevani stroški za popravila m preureditev. V poslopju ostanejo tri lepe oltarne slike slovcčcga kranjskega mojstra HeTrleina. katerim se pridružijo še druge slike. Oltarne podstavke bodo porabili drugje, d oči m bodo oltarne nastavke razmcstili po mestnih kapelah ter bodo krasile mestece zopet s svoje strani. V sami nekdanji cerkvici bodo razvrščene vitrine, dočim bo knjižnica v zakristiji. Okoli cerkvice bodo uredili majhen park z zanimivimi rimskimi in srednjeveškimi spomeniki.
Dočim so se na eni strani vršila pogajanja za cerkvico, pa je delal g. Auman v okrilju muzejskega društva na portalu župnišča, kjer jc odkril pod ometom krasen baročni portal m poleg njega v istem slogu izdelano okno. Portal je izdelan iz trdnega kamna z grabelčastim dletom in jc skoraj nepoškodovan, male okruške pa bo kamnosek te dni popravil. Na oboku portala so vklesane črke L. L. B. D L. 1788 C. R. P. L. R. F. (Luovijr Liber Baro De La-zarini 1788 Cezareus Regius Parochus Li-centiatus Restavrationem Fecit). Kakor je razvidno iz napisa, je moral popraviti župnišče baron Ludvik Lazarini, takratni župnik in nekakšen docent, ki je bil dal napraviti nov portal. Naslov cesarsko kraljevi župnik izvira še iz dobe, ko je cesar Franc Jožef tudi cerkev podvrgel državni oblasti. S tem portalom, pri katerem so tudi vrata še prvotna. zgrajena v istem slogu in lepo ohranjena, je dobilo naše mestece zopet krasno pridobitev. Se bolj pa poveča estetski učinek portala v bližini nahajajoči se vodnjak iz srednjega veka, k' je bil prinesen s starega gradu celjskih grofov nad Krškim.
Uspešno in požrtvovalno delo mladega muzejskega društva je našlo povsod razumevanje in ni čuda, da rma vedno več privržencev ter članstva. Upajmo, da delavnost društva zdaj ne bo pojenjala, ko je dobilo društvo svoj dom. temveč naj se sedaj le še bolj potrudi, da uresniči svoj program, da se prihodnje leto spomladi res otvori muzej v Krškem. G. poverjenike pa naprošamo, da zbero« čim več članstva, kajti le tako bo moglo društvo čim intenzivneje delovati, saj znaša članarina samo 15 din na leto ter jc tako omogočeno vsem slojem pristopiti k društvu.
K novemu težko pričakovanemu domu pa društvu iskreno čestitamo, želeč mu v njem čim lepših uspehov in uvidevnosti s strani oblasti kakor tudi članstva samega. L. C.
Likovne umetnice o sebi   •?•*••« * ^:*?H
Razgovori z razstavljalkami naj pripomorejo k lažjemu razumevanju njih osebnosti in umetniškega prizadevanja
Izubijana. 14. novembra
Z veseljem je treba ugotoviti, da je umetnostna razstava slovenskih, dveh hrvatskih in ene srbske likovne umetnice vzbudila v kulturni Ljubljani nepričakovano zanimanje. Vse kaže, da si bo tudi to razstavo ogledalo častno število obiskovalcev. Za zdai je zanimanje za razstavo pri umetnost ljubečih Ljubljančanih večje kakor pri umetnost ljubečih Ljubljančankah. To jc res zanimiv pojav, po katerem bi Človek sodil, da so ženske manj prepričane o tvorni moči žensk kot moški. Vendarle je upati, da večina našega ženstva, ki se sicer v javnosti že dokaj živahno in z uspehom udejstvuje, ne bo zamudila tudi razstave likovnic umetnic.
Soglasno je mnenje vseh. ki znajo ceniti umetniško prizadevanje, da ima razstava svoj nivo in je vredne, da si vsak slovenski izobraženec in vsaka slovenska izobraženka razstavo ogleda.
Recenzenti bodo po svoje ocenili razstavljena dela, umetnice* pa naj same povedo naši javnosti, v čem je bistvo njih irmetniškega prizadevanja. Zato smo razstavi j alke naprosili za razgovore o tem vprašanju. Prepričani smo. da bodo njih izjave pripomogle k boljšemu razumevanju njih del.
Plastiko ie razstavila samo Dana P a j -n i č e v a. k: nam je na vprašanje, v čem je bistvo njenega umetniškega prizadevanja in kakšno je stališče slovenske umetnice v slovenskem javnem življenju, odgovorila: — Prizadevam si. doseči popolnejši sklad linij in oblik, popolno plastiko. Stvar znanja. Študija in občutka pa ie, v koliko se človeku posreči, da se približa popolni plastiki.
Ker imam občutek, da čista plastika učinkuje včasih nekoliko strogo, jo včasih poživim z dekorativnim elementom. Sicer to na svojo škodo, ker mi marsikdo, kine pozna dovolj razvoja plastike, očita dekorativnost kot negativno lastnost. Čeprav so se in se še največji mojstri kiparji, kakor Maillol, Bourdell. Martinini, Dazzi poslužujejo dekorativnih elementov. Nekateri najmodernejši pa celo grade svojo plastiko skoraj izključno na dekora ti vnosti, na primer Lawrens. Zadkine Epstein in Janniot
Očitek, da je dekorativnost ženska slabost, torej ne drži. Sicer pa imamo glede tega problema lep primer v našem Me-štroviču.
Kakšno je stališče slovenske umetnice glede odnosov do slovenskega javnega življenja?
Zal, težavno, saj se celo pri ženah, ki bi morale imeti največ razumevanja za naše stremljenje in delo. navadno konča njih zanimanje s prihodom njih delegatke, medtem ko pri moškem svetu, ter posebno pri naših kolegih slikarjih m kiparjih, najdemo v naše zadoščenje mnogo priznanja in simpatij.
Najobičajnejši očitek, da se žene bavijo z umetnostjo iz gole koketerije ali za slavo in čast, ni utemeljen, ker nas pač premalo cenijo, da bi se nam izplačalo zavolio koketerije, slave in časti prezebati po podstrešjih in v atelje j'-h,
Tistim pa, ki se spodtikajo. da bi se žene sploh udejstvovale kot oblikujoče umetnice, bodi povedano, da poznamo v zgodovini likovne umetnice dovolj znanih imen, ki upravičujejo udejstvovanje žene na tem polju.
Prvič ie javno razstavila svoja dela izmed razstavljalk ea. Jela Humek-Trn-k o c z y. Njenih sedem oli ie občinstvo sprejelo z zadovoljstvom zlasti pa njene portrete. Mlada umetnica nam je na tozadevna vprašanje odgovorila:
— Bistvo mojega umetniškega prizadevanja ie v iskaniu in delu.
Glede na vprašanje o stališču slovenske umetnice v javnosti je gospa odgovorila:
— Slovenci smo majhen narod, a do svoji kulturi na precej visoki stopnji žal pa se pri nas kaže premalo smisla in zanimanja za likovno umetnost. Razmišljala sem že dostikrat o razlogih. Krivda je mogoče v tem, da se naše izobraženstvo ia tudi širši sloji naroda premalo vzgajajo k ume-vanju umetnosti in premalo navajajo k spoznavanjem in cenitvi umetnin. Zdi se mi tudi, da je pot do razumevanja in uživanja likovne umetnosti bolj težka in bolj skrita kot pot do razumevanja drugih umetniških panog.
tnserirajte v „8L Narodu44!
Požar V ponedeljek zjutraj okrog dveh je začelo goreti veliko gospodarsko poslopje posestnika Ivana Sedmrnka v Zalogu pri Podlogu. Sumijo, da je bi! ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti v shrambi za steljo. Le s težavo so rešili konje in drugo živino rz gorečega poslopja, dočim do perutnine niso več prišli in je vsa zgorela. Le uslužbencem transformatorske postaje v Podlogu in gasilski četi Sv. Peter v Sav. dolini gre zahvala, da se je rešila stanovanjska hiša, ki je tik ob gospodarskem poslopju. Sedminek ima veliko škodo, ker je zgorela vsa krma letošnjega pridelka. Z zavarovalnino bo škoda krita le delno.
Beda vzrok tatvine
Krško, 13. novembra
Beda je primorala zakonca Leopolda in Marijo D., da sta šla krast mrhovino, da nasitita svoje tri lačne otroke. Zgodbica, ki dovolj jasno pokaže razmere ljudi, odvisnih od priložnostnega zaslužka.
Pred dnevi so poginili posestniku Bajcu Francu iz Dolnjih Radovlj trije prašiči, ki so bili po njegovi izjavi najbrž zastrupljeni. Poklical je konjača Žnidaršiča Franca Iz Leskovca ln mu naročil, naj jih odpelje in da žlvinozdravniku pregledat, če so zastrupljeni. Ko jih je ta pripeljal na svoj dom, je zapeljal voz pod odprt kozolec, sam pa je odšel večerjat. Ko se je čez dobre pol ure vrnil s hlapcem, je našel na vozu le še enega prasca. Nemudoma je obvestil o tem orožnike, boječ se, da bi se ne zgodila nesreča, ako bi bila prasca res zastrupljena. Poznavajoč dobro razmere svojega kraja je takoj uganil, kdo bi bil mogel prašiča vzeti. Orožniki so se res napotili takoj k hiši zakoncev Leopolda ln Marije D Tam pa se jim je nudil kaj žalosten prizor. En prašiček je bil te razsekan. Nekaj mrhovine je bilo pripravljene za drugI dan dočim se je ostalo te kuhalo na ognjišču za večerjo. Tudi drugega prašička so kmalu našli. Skrit je bil za hišo pod drač jem, poleg njega pa še precej druge mrhovine.
Zakonca sta priznala, da sta ukradla z znideršičevega voza oba prašička zaradi pomanjkanja ln lakote. Menda ni človeka, ki bi obsojal nesrečnega očeta, priložnostnega delavca ln njegovo ženo, Id sta videč lakoto svojih otrok segla po tuji lastnini, samo da nasitita lačne otroci če, posebno ker v tem primeru ni Imela tuja lastnina nobene cene, kar priznava tudi sam žnideršič ln ne zahteva nobene oškodnine. Upajmo, da bo
tudi sodišče presojalo zadevo iz tega vidika.
žalostna slika bede je vzbudila po vsem okolišu sočustvovanje z lačno družino. Upajmo pa, da ne bo ostalo samo pri sočustvovanju, temveč da bodo sledila tudi dejanja in da bodo dobri ljudje pomagali nesrečni družini, posebno sedaj, ko je zima pred vrati.
Iz Zagorja
— Tekma med domačim SK Svobodo in SK Litijo je končala z nekoliko previsoko zmago gostov 9:0!
— Kanalizacija na obroke bi se lahko imenoval način kanaliziran ja, ki ga je uvedel cestni odbor vzdolž glavne dolinske ceste. Pravkar so zaključili tretjo etapico in položili odvodne cevi od hiše g. Mihe v ca mimo hiše g. Fllska do Izliva v Kotredežico, približno kakih 20 m etno v. Z nekoliko večjo širokopoteznostjo bi se morda posrečilo najti sredstev še za tistih bore deset metrov do stare ceste in bi tako imeli vsaj tri četrtine glavne ceste v redu.
je pri nas menda radi pomanjkanja potrebnih sredstev nekaj posebnega. Prt nas počakamo, da je cesta dovolj razlita, potem pa jo posodramo ln stvar je opravljena. Vozila itak kmalu razkoplje jo stare luknje, ki so potem vzrok več, da se cesta spet nasuje. Kaj pa, če bi po tuhtali, da je treba tiste kotanje, ki imajo Že domovinsko pravico sproti zasipati ln tako do glavnega nas i panja cestišče Izenačiti? Morda bi se našla kje kaka sredstva za nabavo samoteZnega vozička ln kangUco ter kredit, ki bi sprožil sistem pravilne skrbi za cesto.
_ Na seji občinske oprave v petek je
bila ugodno rešena uloga g. Kovača Ivana z Izlak, ki namerava uvesti avtobusno zvezo dvakrat na dan z zagorske postaje na Izlake in obratno. Razpisana bo služba poduradnlka in sluge prvenstveno za 2e zaposlene moči na občini, da bi se jim ■ tem omogočilo službeno napredovanje. Mimo tega je bUo rešenih še nekaj manj važnih vprašanj in vlog.
— Odbor za pobijanje draginje je že i osnovan. V njem se nahajajo zastopniki I raznih stanov nase doline pod predsedstvom g. Viktorja Fllska.
Mirovni pogoji angleške delavske stranke
Iz govora parlamentarnega šefa angleške delavske
stranke majorja Attleea
Pred dnevi je javno govoril v Londonu parlamentarni šef angleške delavske stranke (Labour Party) major Attlee in je določil pogoje za mir, kakor jih ima v mislih angleško delavstvo.
Prvi pogoj za sklenitev miru, je izjavil major Attlee, Je sprememba režima v Berlinu. Glavni pogoj za ureditev vseh gospodarskih in političnih vprašanj v Evropi je nemška vlada, ki bo uživala zaupanje vsega sveta in nemški narod sam naj si izvoli tako vlado in izpolni prvi pogoj za priče-tek mirovnih pogajanj. Kdor zahteva, naj se sklene mir za vsako ceno, je sovražnik miru. Dejstvo, da je Rusija zdaj v zvezi z napadalcem in da se je polastila Poljske, ne spremeni glavnega problema, ki ga mora človeštvo rešiti po tej vojni.
Drugi pogoj za sklenitev miru je obnovitev svobode na Poljskem m v Češkoslovaški. Major Attlee zahteva, naj se obnovi demokratska vlada na Poljskem ln v Češkoslovaški, in sicer naj si jo svobodno izvolita oba naroda sama.
Tretji pogoj za mir je evropska §m Vrači ja. Evropa se mora pretvoriti vi a-ti v no zajednico vseh evropskih drŽav in narodov ali pa bo propadla. Ustvaritev take federacije pa je mogoča samo pod pogojem, da v mirovni pogodbi ne bo klavzul o revanši, maščevanju, kaznovanju in pokori. Nemčija mora opustiti idejo o svoji rasni nadvrednosti. Nemčija mora prepustiti Avstrijcem svobodno roko gle dr svoje usode v bodočnosti. Pravico o samoodločbi morajo dati tudi Angleži Afričanom in Hindom. Vsa sporna vprašanja naj reši od vseh priznano federativno razsodišče, katero naj bi Imelo zadostno avtoriteto za uspešno intervencijo v vseh sporih.
Četrti pogoj za sklenitev miru, je izjavil major Attlee. je ustvaritev mednarodne vojske, ki bi nastopila proti morebitnemu napadalcu.
Namesto da bi narodi in države v Evropi vzdrževali velike narodne vojske, je treba ustvariti mednarodno, dobro organizirano vojsko, ki bi predstavljala tako vojaško silo, da bi se ji ne upal nihče zoper stavljati.
Posamezni narodi naj imajo svoje oborožene edinice, toda njih vojna moč naj bi bila najmanjša, takšna, da bi zadostovala ravno za notranjo intervencijo, če bi se izkazala potreba. Vrhu tega bi bile male narodne vojske pod vodstvom in kontrolo mednarodnega generalnega štaba.
Tako si predstavlja predstavnik angleškega delavstva pogoje za trajen mir v Evropi po končani vojni- Ob zaključku svojega govora je major Attlee poudaril, da bi naredili nepopravljivo napako, če bi hoteli v Evropi po tej vojni znova začrtati stare meje.
Uvod v tečaj ZKD v Kamniku
Predavanje privatnega docenta dr. Stoj a na Bajiča je vzbudilo veliko zanimanje
Kamnik, 14. novembra.
V nedeljo smo imeli v Kamniku predavanje privatnega docenta dr. Stojana Ba-liča: »Aktualni problemi socialne politike* Predavanje je bilo v dvorani Narodne čitalnice, začelo pa se je kmalu pb 10. uri. Namesto zadržanega predsednika okrožnega prjavetnega odbora ZKD v Kamniku, g. Skale, je gospoda predavatelja pozdravil in predstavil občinstvu g. Tone Knez. Čeprav se je zdelo, da v Kamniku za predavanje ni prav velikega zanimanja, je bila dvorana, ko Je pričel govorni g. dr. Bajič, skoro popolnoma zasedena,
V nad eno uro trajajočem predavanju nam je razložil vse res aktualne probleme, kakor so brezposelnost, mezde, prehrana, stanovanja in Še celo vrsto podobnih perečih vprašanj. Kako je s temi socialnimi vprašanji v normalnih, mirnih časih, v času vojne pripravljenosti in v vojni sami. In kako je s temi problemi v nevtralnih ter kako v vojujočih se državah. Vse to je primerjal g. predavatelj, razložil Še s posameznimi konkretnimi primeri pri nas in drugod, tako poljudno, da ga je moral raz-
umeti tudi neizobražen, preprost poslušalec. Vzorna pazljivost in zanimanje, s katerim so poslušalci sledili izvajanjem gospoda predavatelja, pa je dokaz in priznanje, da je bilo predavanje zanimivo in za čase, v katerih živimo, nujno potrebno Gospod predavatelj pa je tudi izboren govornik in je tudi kot tak lahko pritegnil pozornost poslušalcev nase. G. Knez se mu je v imenu vseh zahvalil za njegova izvajanja, občinstvo pa pozval, naj se v čim večjem Številu odzove tudi v tečaj, kjer bodo gosp. dr. Bajiča zopet imeli priliko slišati.
Ker smo vrstni red in dneve, v katerih bodo predavanja, sporočili že v soboto, opozarjamo danes vso kamniško javnost na predavanje, ki bo Jutri, 15. t_ m„ ob omnlh zvečer. Predaval bo g. Veko*lav Bučar: »Iz narodne zgodovine.« Mislimo, da je že glede na naslov predavanja odveč vsaka reklama in da Je dolžnost ne samo prijateljev, ampak vse napredne Javnosti, da se jutri zvečer potrudi v Narodno čitalnico k predavanju,
Lev VTadvka: 26
MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Kmalu bo na koncu mesta, Tu je ie nekaj vil — potem pa pride glavna cesta, gola ob obeh straneh, vodeča daleč proti vzhodu liki očarljivo okno velemesta.
Vruboun je še predobro poznal ta del mesta.
Tu stanuje v majhni vili strojnik Klazar. Vruboun je z njim pogosto obrnil nekaj kozarcev z dnom navzgor, a Se večkrat je praktično rešil z njegovo ženo primer zakonske zvestobe.
Morda njenega moža ni bilo doma, ko je ugasnila svetloba, se tolaži. Sakra, če bi bila sama doma...
Ta čas je prišel do vrat. Poskusi odpreti jih. Zaklenjena so. Leze za hišo, k zadnjemu vhodu — tudi ta vrata so zaklenjena. Potem se vrne, otiplje vsa okna, toda hiša ie kakor izumrla.
Hoče potrkati ... Pa si premisli.
— Tega pa že ne. Potrkal bi... pa bi ustrelil kdo iz vile po njem.
Tu se ne sme žuriti. Treba je vse dobro premisliti. Zbežati itak ne more. To stvar je treba vzeti spretno v roke.
Vruboun prileze do konca hodnika, sede na robnik in iztegne noge. Dostojanstveno vzame torbo z ramen, jo odveze, potegne iz nje gosje stegno, steklenico vina postavi kraj sebe in se zatopi v zakusko kakor v težko in odgovorno delo.
Robinzon na pustem otoku.
Milijonsko mesto je naenkrat v grozi umolknilo. Poldrugi milijon ljudi se je nenadoma izgubilo v nečloveški temi. Zdaj sedi tu en sam...
Ubogi vojak s koščkom pustolovskega hrepenenja in z jecljajočo bolestjo groze pred temo...
in obira gosje stegno.
Ne izmišlja si dolge kombinacije. In čemu tudi?
Misli morajo iti po vrsti kakor vojaki. Zdaj je treba misliti na gosje stegno in požirek vina. Saj bo še dovolj časa misliti na druge stvari.
Kar se začuje nedaleč čuden zvok.
Vruboun se naježi.
Potem pa zasliši nove zvoke. Naravnost proti njemu se vleče počasi škripajoče sikanje, kakor da se plazi lena kača. Neopredeljiv zvok. Grozen v svoji neobčutljivosti.
Atavistična groza pred neznano prikaznijo okani eni v Vrubounovem srcu.
Najbrž se vleče nekaj po robu hodnika,
Vruboun iztegne noge, previdno postavi steklenico z vinom na stran in potegne bodalo.
Hu... Tuj, mrzel dotik se pritisne k nastavljenemu bodalu... in leze meni nič, tebi nič naprej.
22.
Svmplom je jel besneti.
Dokler je bil njegov razum zaokrožen z naivno vero, da je to samo zadnji pojav Havlove mogočnosti, dokler je domneval, da vendar ni mogoče, da bi trajalo to delj časa, je bil še dokaj miren. In v ta mir je skrbno zavijal svoj molk liki strahopeten kramar kos sira v umazan papir, ker ni hotel priti z brezplodnim besedičenjem v položaj, ki bi bil pozneje mučen.
Dobil je samo telefonsko zvezo z dvainpetdeseto četo. S tem se ni moglo nič pokvariti.
Potem je pa zavladal mir, popoln mir v Rvbare-vem laboratoriju, kjer sta ležala zaenkrat dva mrliča in kjer so pri vratih čakali Rvbarevi ljudje, presenečeni po temi, na nova povelja,
Svmplomu se je večkrat zazdelo, da so to sanje. Kaj takega se more vendar pripetiti samo v sanjah. Malone otročje se je zdaj pa zdaj zavedal svojega življenjskega in budnega stanja. To ni bilo spanje in tema se je nadaljevala. Dvainpetdeseta četa ni nastopila.
Od maršalovih nog je jela lesti navzgor pena srda. Ni bil vajen onemoglosti, ni bil vajen držati roke križem, kakor baba. Čutil je v sebi potrebo upreti se v divjem srdu, izpljuniti to nabrano peno bes-nosti, streti nekaj vsaj z glasom, da bi mogel mirneje razmišljati.
— Inženir Havel, — je bruhnil iz sebe s sikajočim glasom, ki se je plazil iz stisnjenega grla bolan od groze sam pred seboj, — tvoja sreča je, da sem bil tepec V mojih rokah je bilo tvoje življenje, lahko bi te bil zadavil, zmečkal kakor črva, zadušil in lahko bi bil užival nekaj sreče, ko bi bil čutil, kako pokajo tvoje nabrekle in nategnjene žile pod mojimi prsti.
— Bedasti maršal — je pritrdil Havel mirno, — toda tudi v tem primeru bi bil sedel v temi liki slep zajec
Havel se je prilagodil odvratnemu Svmplomovemu tikanju. Toda njegov glas je ostal miren, kakor da pripravlja žena vazo z rožami za sobo svojega ljub-čka. Slučajno je bil to najboljši način, kako je mogel razbičati maršalov srd do skrajnih meja.
— V temi? Toda ti bi bil mrhovina, ti beštija, beštija, nesrečno bitje, ki si prekrižal s svojimi krivimi kremplji mojo pot. Če se še kdaj prižge solnce, se te lotim sam. Lastnoročno. In ne bom pozabil polomiti ti reber za ta način strahopetnega boja,
— Maršal — ohranite dostojanstven mir. Iz vaših besed govori strah pred smrtjo . •.
— Ti ... misliš ... Ah! Jaz da bi se bal? Tepec! Mene samo jezi, da sem se dal pretentati tako podlemu bitju. Takemu mlečnozobemu civilistu.
Havel je umolknil. Bilo je zaman debatirati s tem norcem, s tem obsedencem. Preko njegovih žalitev je lahko šel kakor preko prismuknjenčevih besed. Mirno, kakor zre mimo luna na lajanje razjarjenega psa. Znova je zavladala tišina, tem mučnejša tišina, ker se je bil dal ta tiran in diktator zapeljati v tako srdit nastop.
Kar se je vzravnal Erwein.
Ta potuhnjenec, intrigant, skrivnostna postava z obrazom zagonetnega meniha in z glasom, polnim pretirane sladkosti.
— Gospod inženir, ali morda veste, kako bi se našel izhod iz tega položaja?
— Kako mislite? Zame je že najden.
— Da, toda da bi bilo svetlo.
— Do tega mi ni Zagotavljam vas, da mi je bilo še malo prej več na tem, da bi bila tema.
Oči vi dno je Havel prikrival svoje nazore, samo da bi ne vzbudil sumničenja.
— Dobro, toda nam je ležeče na tem. In tisočem, milijonom ljudi okrog nas tudi. Udarno se, pripravljeni smo skleniti mir.
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno* Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof IJ Vsi v Ljubljani