ippi wm •mil m ,i-=i '■2Zf i;;3S: ■ IIPII ZAGOHJETRŽNICA POD UHO 0601-U8-910 DELOVNI ČAS: 1-19 ure S0B0IA:8-I3»re Hitra Id kvaliieiDD izdelava lalDDralll. Felogralijezadokannie ževJiDla. rastra DiDidiaiaiiopreie infDtDmaierlala. ili '\3iSm, r L 1 Olje, menjava olja 1 in pregled vozila. .1 * 5 500 SIT* PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE PRI ČEM STE! Akcija traja od 10. marca do 30. aprila 2000 na vseh pooblaščenih servisih Peugeot v Sloveniji. IHHBHHHHHk hbh Ponudba velja za vse znamke osebnih avtomobilov. Avtohiša Kisovec s.p., Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 0601 71 331 TRBOVLJE 6. MALTRAVNA 2(H)() J r rT J G - POiEMBiEJŠEIELEFOrfŠlfvILKE POLICIJSKE POSTAJE ZAGOBJE: 61-0I1Z TBBOI/UE: 21-102 HBASTUIK: 41-602 BAOEČE: 81-002 IITIJA: 061/883-142 PROMETNE INF0BMACIJE: 64-420 TAKT 0600/61-63-48 0603/63-31-0/ IZBRAVSTVENI DOMOVI (DfŽUBNE SLOŽBEI: 20 BAOECE: 88-20/ 20 HRASTNIK: 44-006 20 TRBOVLJE: 26-322 20 ZAGORJE: 55-000j 120 EITIJA: oil/881-85. Naslednjič izidemo 20. aprila (AvodniU l^ačuJACiu smo na vročo predvolilno jesen/ pa imamo že 'pomlad tako! Kaj se ko! T re k ak \f no se politiki koljejo med seboj/ zraven po prilajajo se taki iiA tlmejačni novinarji s svojiir\i konAentarji. y\]ekaterim je' a<\l pozicije/ ko nikoli i\e \^t‘S/ če je čisto/ dr up i obžalujejo opozicijo/ ki da je pravi Kali mero, /Vibče pa ne upc\ voliliAeirAu telesu |.>riznati/ dt\ slabo ži\'i tudi Zc^rc\cli preč Ircuje drže n^e. Se\'c’da b/ ki so pori/ imajo spodaj se nekaj c'laiAOV/ ki bi jim radi službico donosno preskrbeli. Ti, ki si opozicija, pa kol da jil\ ic slral\ oblc\sT ir prcA\' tako ne tv^^e tjo ljudsfvu olvicA-li nižiil\ da\.'lblc\sti! yV\oimir yV\aček Nekaj iz vsebine 4 SALAIKIJADESBSIPBIJEIE 8 OREEKIIZABIIIAEUE m ZDBAEiJOOSIREZAJOČE NAVADE 17 KONJENIŠKI MB 24 IBBDVEEJČAilDBZAVNIPBVAKI VDEBAII 37 VEtEBŠPOBJAVBBASlIlKD 50 livni: Naslovnica: ORLEK foto: TORI ZASAVCA i/daja Zasavc d.o.o.. CVsIa 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi-. VI).; Pclcr Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik' Mojnur Maček Uredniški odbor;- Mia Ju/.ina (ReportažeI. Roler Motnikar(Zdravo lelo). l-anči Moljk (Miš maš). Primož Kosiajnšek. T-orGooe Hošijan (liošelj. Katja Sladič. Maria Hrušovar. Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom Mullima d.o.o.. Kisovec. Prodaja in trženje' lel (0601) 64-250. 64-106: lax: 64-404. Tisk: Padežnik I aško \aslo-. uredništva: Zasavc. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje oh Savi. Tek: (0601) 64-250. 04-166: lax: 64-404 Zasavc je štirinajstdnevnik i/haja ob čel nkih l.elna naročnina znaša 0.4 18.00 S IT. II. polletje 5.150.00 SIT. III Iromeseeje 1.45X.0() SIT. naročmna/a lujmo I I o | )|-;m alt drm-a valuta \ pn-iiMvdnosii. V ceno jo vračunan a> VARSTVO PRI DELU VARSTVO PREOPOŽAROM FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE MERITVE MIKRO-KLIME UPRAVLJANJE S STANOVANJI STORITVE INVALIDSKE DELAVNICE Podjetje za storitve in proizvodnjo d.d. Grajska pot 8,1430 HRASTNIK Tel.: 0601 54-021, Fax: 0601 44-075 CA Acommerce ^ ■ ■ ■ ■ UUBUAN5KA16,1270 LIMA ______ Tel.: 061/880 440 HfHE 061/883 1/3 TOji scrvis m PRODAM 25SHHI VOZU JCAT STARO ZA NOVO, POŠKODOVANO ZA NOVO krediti in leci/iiig ODPIRALNI ČAS: S.”-!?:' 50B01A: S."-13." TRBOVLJE tl a ntvlalvTL 6. MALTRAVNA 2000 zakaj Šepetati konjem? Nedeljsko popoldne. Prvo v letošnji pomladi. Sončni žarki, ki prodirajo skozi oblake, so ravno toliko ogreli ozračje, da je prava muka ostati v stanovanju. In zakaj sploh bi? Nobenega pametnega razloga ni, zato se odpravim na potep, pravzaprav na obisk. Pa ne na čisto navaden obisk! Moji gostitelji so čudovite in, vsaj zame, občudovane živali - konji. Tisti, ki domujejo v Konjeniškem društvu Trbovlje v Retju. Tam nekje, kjer je deponija pepela iz elektrarne, bolj na hrastniško stran... Če ne bi videla, ne bi verjela, da tam obstaja tako lep kos ravnine, na kateri se v ogradah pasejo konji in se ob pogledu na valovanje mišic in poigravanju vetra v njihovih grivah, ko se zapodijo po ravnini, čas dobesedno ustavi. Ideja "o konjih” je bila porojena iz želje in potrebe Branka Trkmiča, ker jih ima rad in so ga zasvojili. Za to "boleznijo" pa sta bolehala tudi Milan Hrnava in Mirko Šrubar, za njima pa še mnogi drugi. Začeli so najprej s tremi konji, potem so prihajali vedno novi in danes jih je v hlevu dvanajst, od tega je sedem klubskih, ostali so lastniški in so pri njih v oskrbi. Kako? Najprej je bilo treba "pripraviti tteren". Objekt stoji na elektrarniškem zemljišču, ki ga ima društvo v uporabi. Tam je bila najprej kakšnih dvesto metrov globoka luknja, ki so jo zasuli z elektrofiltrskim pepelom in nanj nasuli zemljo ter zasejali travo. Zgraditi oziroma prilagoditi so morali hleve, spremljajoče objekte... Mnogo je bilo tega in veliko dela še čaka člane, ki s svojim prostovoljnim delom in ob finančni pomoči sponzorjev še dosti načrtujejo za prihodnost. Tajnica Mira Prnaver mi je zaupala, da ima društvo trenutno 29 članov. Prijavi se lahko prav vsak, vendar pa mora biti ljubitelj konjev in živali nasploh. Potem mora opraviti pripravništvo. Pol leta njegovo delo in obnašanje spremlja Izvršilni odbor. V tem času čisti konje in hleve in opravlja vsa druga dela pri spravilu sena, krme, nastilja... Po opravljenem pripravništvu ga IO oceni. Skupščina pa sprejme v članstvo Konjeniškega društva Trbovlje. Članarina je trenutno 3.000 SIT letno, pristopnina pa je trikratna članarina, ki jo lahko člani tudi odslužijo z delom, kakor tudi uporabo konj. Ura je vredna 500 SIT. V Konjeniškem društvu Trbovlje je organizirana šola za jahače I. in II. Tečaj traja deset ur vsak, cena posameznega tečaja je 20.000 SIT in pa izpit, ki stane 3.000 SIT. Šola je edina v Zasavju, ki je registrirana pri Konjeniški zvezi Slovenije, katere člani so že nekaj let. Dobro sodelujejo tudi s Turističnim društvom Trbovlje in so tudi v njihovem prospektu turistične ponudbe v Trbovljah. Želja, vizija, načrti, kakorkoli že to imenujemo, je predvsem dresura in preskakovanje ovir, vse ostalo pride za tem. Med pogovorom nas je radovedno opazovala Rička, mali poni, ki bo vsak čas že drugič mamica, zato jo otroci ta čas ne morejo jahati. Potem sta me predsednik društva Branko Trkmič in gospodar Boris Prašnikar popeljala skozi hlev. Očiščeni boksi z ličnimi lesenimi tablicami z napisi imen njihovih stanovalcev, so bili pripravljeni na vrnitev konj s popoldanskega potepanja, razgibavanja in tudi učenja, da si oddahnejo, potešijo lakoto in žejo ter spočiti pričakajo nov dan. Tisti trenutek jim še na kraj pameti ni prišlo, da bi si vzeli čas zame, zato pa sta si ga predsednik in gospodar. Mnogo zanimivega in novega sem izvedela o njunih ljubljencih in odkrito sta priznala, da sta z njimi "zastrupljena", prav kakor vsi člani društva. Skoraj ves prosti čas posvetijo svoji štirikopitni grivasti ljubezni. Konj je čredna žival, zelo rad se giblje, je pa zelo plašen, kar ob pogledu nanj nekako težko razumemo. Ustraši se zelo hitro in to še majhnih stvari, odskoči in šele potem ugotavlja, za kaj gre. Reagira nepredvidljivo in panično, zato je veliko odvisno od človeka, ki dela s konjem, kako ga bo uspel obvladati. Potrebna je velika mera potrpljenja in ljubezni. Splašenega konja je treba potolažiti, pomiriti, pocrkljati. Naj večja napaka je uporaba sile. Takrat konj dobi čisto napačno predstavo o dogodku in bo naslednjič odreagiral še bolj burno. Konj ima izredno dober spomin in slabe izkušnje so v njem za vedno zapisane, tudi če se zamenja lastnik oziroma jahač. Zelo zameri silo in agresivnost. Konja s slabimi izkušnjami skoraj ni več mogoče prepričati v nasprotno. Zdaj vem, zakaj je zelo radi udeležujejo tudi pohodov. Sami organizirajo štiri, sodelujejo pa na pohodu Valvasorjeve konjenice, Kumske, planirana imajo enega ali dva pohoda na Dolenjsko in enega proti Štajerski. Konj zahteva celega človeka in brez potrebe bi bilo poudarjati, da jim poleg službe oziroma študija ostane zelo malo ali pa nič časa za kaj drugega. Tudi pri dograditvi objektov in ureditvi okolice jih čaka še veliko dela. Pri tem so jim v veliko pomoč sponzorji, želijo si le, da bi bile najbolj pomembne in nujne stvari konjem bolje šepetati! Vsi v društvu se trudijo in delajo na tem, da so konji mirni, navajeni na ljudi in ubogljivi. Najbolj varno je jahati v skupini, ki jo vodi izkušen vodnik na "sigurnem" konju, ki ga obvlada. Kamor gre njegov konj, gredo za njim vsi drugi in kar stori on, to storijo vsi ostali. Včasih so tako usklajeni, da bi lahko verjeli, da se telepatsko sporazumevajo med seboj. Želja članov društva je, da bi čim večjemu številu ljudi nudili užitek, ki ga daje jahanje ob zagotovljeni največji možni varnosti. Vsa družina pri njih lahko najde zabavo in razverdilo. Ko človek prvič sede na konja, ga je dostikrat strah, saj konj že s samo pojavo vzbuja spoštovanje, vendar pa je njihov najvišji konj najbolj miren in ubogljiv. Za vse "ta zelene" imajo vodnika, ki vodi konja. Poleg vseh dejavnosti se člani čim preje dokončane. Tudi pomoč Elektrarne jim veliko pomeni. Poseben problem predstavlja v zimskem času, če zapade dosti snega, dostop in spravilo krme. To ni objekt, kjer bi lahko obrnil stikala, zaklenil in odšel. Tukaj so živa bitja, ki zahtevajo nenehno prisotnost človeka. Medtem, ko smo klepetali, so se konji v bližini poigravali med seboj, se splašili, odskočili in spet prihajali bliže z zvedavim pogledom v velikih rjavih očeh. In zdelo se je, da se lovijo z vetrom, ki jim je nagajivo kuštral grive... Vse se enkrat konča in prišla je članica društva in odpeljala žival "na čiščenje". Počasi sem se poslovila. Vtisov in novih spoznanj je'bilo v meni mnogo več, kot sem jih mogla strniti v ta sestavek. Sicer pa, če si hočete ustvariti svojo podobo, pojdite in poskusite. Navdušeni boste - vsaj jaz sem! Marta Hrušovar j . (I j j P. f\^ j» P T P "P Taius baccata: tisa, tisovec Drevo, ki vzbuja v naših čustvih delčke preteklosti, nas s svojo temno obarvanostjo popelje skozi stoletja dolgo življenje tise. Spremlja nas že od začetka človeškega vzpona, in se tako kot prenekatere drevesne vrste skoraj uspešno upira stoletja dolgemu izkoriščanju njenega lesa. Zato ni čudno, da danes nekateri poznajo tiso kot mestho drevo, posajeno v obhišnih vrtovih in parkih, kot gozdno drevo, pa nam je skorajda tuja. Temno obarvan iglavec, le redko doseže višino prek petnajst metrov. Če je v višini precej skromna, pa nas vsekakor preseneti z dolgo življensko dobo nekje od 500 do 800 let, kar zanjo vsekakor ni nič presenetljivega, saj nekateri podatki navajajo tudi starost preko 2000 let. Njena največja značilnost, po kateri jo vsi poznajo, so vsekakor njeni rdeči mesnati ovoji -jagode, ki se že od daleč ponujajo na gostijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, daje večji del drevesa izredno strupen, saj vsi deli razen sočnega mesnatega ovoja, vsebujejo alkaloid taksin, kije strupen za ljudi, konje in prašiče. Že majhni odmerki lahko povzročijo motnje ZDRAVILNE RASTLINE Tokrat ne bomo predstavili katero od zdravilnih rastlin, pač pa bomo nekaj več napisali o KOŽI. Seveda pa na rastline, ki koži koristijo ne bomo pozabili. Ali poznate koga, ki ne bi imel rad kožo lepo kot jo imajo otroci, če so zdravi? Nežno, mehko ob dotiku in brez gub. Otroci pač živijo v stanju popolnega hormonskega miru. Že v puberteti pa se tudi pri njih pojavijo prve težave, predvsem z imenom akne. Od takrat naprej nikoli ne pojenja naraščanje in upadanje delovanja spolnih hormonov. Naše telo in tudi koža sprejemajo ukaze in nasprotne ukaze in posledica je grša koža. Proces lahko omejimo, ga upočasnimo, ne moremo pa ga zavreti, kot je zapisal v svoji knjigi Zelišča za lepoto M.Messegue. Seveda pa moramo kožo, če jo želimo varovati, najprej dobro poznati. Sestavljena je iz treh plasti: najgloblja je podkožje, kjer se nabira maščoba (toplotna izolacija), srednja plast se imenuje usnjica, kije najbolj aktivna, v njej je največ krvnih žil, pa znojnice in živčni konički za zaznamovanje toplote, mraza, bolečine, pritiska. Nad usnjico je vrhnjica, kije sestavljena iz več tankih plasti. v krvnem obtoku in na koncu smrt. Tudi pri obrezovanju se pogosto pojavi močan glavobol. Iglice so temno obarvane do 3 cm dolge, na otip pa so nekoliko mehkejše. Tisa je dvodomna rastlina, kar pomeni, da lahko na enem drevesu najdemo moške cvetove na drugem drevesu pa ženske. Že prej omenjeni plodovi se pojavijo nekje od avgusta do oktobra. Les je precej elastičen, trd in težak. Je rdeče barve, kar daje lesu posebno razpoznavnost, zato ni čudno, da ga še danes uporabljajo kot podstavke za lovske trofeje ali različne umetniške izdelke. Dobrodošla pa je tudi lastnost odpornosti lesa na insekte. Rastlina je zaščitena z odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst. Zato povečini uporabljalo le tise, ki so jih posekali v večjih vrtovih, ali pri gradnji avtocest. Če je v gozdovih močno izkoreninjena, pa to gotovo ne velja v vrtnarstvu, saj bi jo lahko označili kot simbol uspešnosti. Lahko bi dejal, daje tisa tisto drevo, pri katerem se nikakor ne moreš motiti glede njenega rastišča, saj uspeva skoraj v vsaki zemlji, le preveč kislih tal ne mara. Ko pa si ogledamo celoten izbor tis, ki so na ki dajejo polti barvo. To je plast, ki na soncu porjavi. Vrhnjico pokrivajo odmrle celice. Z normalnim umivanjem jih del odstranimo, kar spodbuja nastajanje novih celic pod njimi. Peeling še bolj odstranjuje odmrle celice in tudi napakice. Koža ima zelo pomembno vlogo. Ne samo za videz, tudi za zdravje. Kot čutilo nam daje pomembne podatke o okolju. Kot zunanja meja brani naše telo pred mikrobnim napadom. Kot organ dihanja nam v telo prinaša pomemben del kisika, zagotavlja pa nam tudi toplotno regulacijo ter s potenjem odstranjuje telesne strupe. Žal se npr. zaradi utrujenosti koža povečuje, kar povzroča gube, tu in tam se pokrije z modricami, uniči jo lahko poškodba, tako da nastanejo grde brazgotine (opekline, vreznine), lahko razpoka ali ozebe, lahko se zmečka ali pa jo napadejo razne kožne bolezni (akne, ekcem, koprivnica, glivne bolezni, krastavost, luskavica, prhljaj, rosacea itd.). Preventiva in higiena Škodi preobilna hrana, ki pospešuje kopičenje strupenih snovi v usnjici (pojavijo se mozolji, rdeče lise, lišaji). Pomaga hipotoksična dieta, kar pomeni, da iz prehrane razpolago v vrtnem oblikovanju verjetno ostanemo brez besed#. Tako lahko občudujemo primerke stebraste rasti, od temno zelene do rumeno obarvanih, do nizko rastočih grmov, kot tudi močno razvejanih prav tako različnih barvnih odtenkov, če pa nam to ni dovolj, si lahko ustvarimo z lastnim umetniškim navdihom obliko rastline, ki jo moramo oblikovati z vsakoletnim striženjem, saj veljajo za eno najtrpežnejših dreves v vrtni umetnosti glede striženja, prav tako pa je znana kot odlična drevesna vrsta za žive meje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, daje zelo izločite čimveč jedi živalskega izvora (mastno meso: svinjina, jagnjetina), prekajeno meso, nekatere mastne omake rastlinskega izvora, majonezo, kavo, bela vina, pivo, žgane pijače. Škodi tudi tobak (kadilčeva koža je brez leska, sivkasta in veliko bolj občutljiva. Pa predolgo izpostavljanje soncu ter nenazadnje nečistoča, kije bolj razširjena kot si mislimo. Pomembno je pri umivanju menjavati toplo (ki bolje čisti) in mrzlo vodo (ki okrepi kožo). Milo naj bo čimbolj naravno. Koža in vitamini Koža je izredno občutljiva na pomanjkanje vitaminov. Tisti, ki ne zaužijejo dovolj vitamina A v svoji hrani, imajo zelo suho kožo. Tem priporočamo kure z bananami, korenjem, regratom, zeleno, zeljem, bučami, krešo, špinačo, peteršiljem, paradižnikom in mlekom. Veliko tega vitamina je tudi v jajčnem rumenjaku in jetrih. Predvsem pri presuhi koži pomaga hrana bogata s kalijem, ki iz telesa odstranjuje odpadne snovi. Kalij je v ribah, krompirju, radiču, kiviju, marelici in rakcih. Če manjkata vitamina B1 in B2, je koža bleda, neprekrvavljena in zelo slabo prehranjena. Priporočljiva je naslednja hrana: počasne rasti. V prvih letih nekje do pet centimetrov v rastni sezoni. Razmnoževanje tise v gozdu opravijo ptiči, ki s svojo presnovo omogočijo raznos in kalitev semen, v vrtnarstvu pa se raje poslužujemo vegetativnega razmnoževanja s potaknjenci. Še posebej pa je potrebno omeniti, da rastline razmnožene s semenom rastejo kot drevo, vegetativno razmnožene pa so močno nagnjene h grmasti razrasti, kar je tudi dobrošlo pri uporabi sadik za žive meje, ki veljajo za eno naj lepših živih preprek v vrtovih. Teb! in foto: Sašo Taškar oves, lešniki, banane, pšenični kalčki, neuluščeno žito, zelje, jetra, leča, kvas, ajda, oreh, soja, zelje, jetra. Pomanjkanje vitamina B2 je krivo za nekatere nenormalne pege na koži, posebno pa za mastno, razpokano kožo, podvrženo aknam. Vitamin B5 krepi naravno obrambo proti zunanjim infekcijam. Najdemo ga v matičnem mlečku, pšeničnih kalčkih, melasi, v cvetnem prahu. Vitamin C (uničuje ga tobak), preprečuje koži, da bi se posušila, zato zavira nastajanje gub, prispeva pa tudi, daje usnjica odpornejša na udarce in odignine. Vitamina C je obilo v sadju in sveži zelenjavi, posebno še v limonah, pomarančah in šipkovih plodovih in tudi v krompirju. Vitamin PP pa deluje proti luščenju kože. Dovolj gaje v neoluščenem žitu, kvasu in kruhu z otrobi. Koža in rastline »Če bi ženske uporabljale samo vrtnice za svoj obraz, korenje za svoj želodec in bršljan za svoje telo, bi morda ne bile daleč od prave lepote«, je zapisal M.Messegue v svoji knjigi Narava ima vselej prav. In pravi, da še vedno misli tako. (Nadaljevanje prihodnjič-recepti in nasveti za nego kože in odpravo raznih kožnih nevšečnosti). Pripravil Igor Goite Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 načrtovanje in urejanje vrtov svetovanje obrezovanje dreves urejanje grobov izdelava vodnih objektov KREA s.p. IC5EFTI e4-iee » FIZIČNO VAROVANJE LICENCA Sl 030498/F »REDARSKE STORITVE ® KONTROLA BOtNiŠKEGASTALEŽAT; * ODKUP DOLGOV ' Samo URBANIJA tel (M 1-638-950 ELEKTROTOM S i: K V 1 S & I R C O VINA Tom;r/. Ornksler s.p., Niiseljc iii» Sulitii 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -elektrienega roenega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel.: (0(,01)7l-32i:esm:(04l)M)7-321 IMtI V /. VMI .MO. l,t)l,RAMM(). DOS I AVIMO ELKOPLAST Bevško 2, Ttbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.ievolucijel 1, Ttbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ARTOPTIKAd.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21.tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in 'sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! PNEUMATIC TRA.DE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8t>, Trbovlje, (3 S IVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Yokoha'ma; Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Ttg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm:041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato, Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9 do 1 6 , ZDRAVJE, DENAR, USPEH, PRIHODNOST, LJUBEZEN c nafl-Afi-^R POKLIČITE nas, i Sr 72 £2 POMAGALI VAM BOMO « 090-43-58 IZ VAŠIH TEŽAV « AGENCIJA Uredimo vam resno zvezo ali avanturo po vsej Sloveniji. KREA p Če ste osamljeni, samski ali vdovi. željni samo avanture tel.:063-412-493 zaupajte nam. ne bo vam žal. za.rRTf n.TT.j:. nlBbaleo 7 ALEMKA RAMŠAK "Pri poslušanju glasbe gre za lasten odnos do glasbe," pravi Alenka Ramšak, ki že deveto leto poučuje glasbeno vzgojo na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah. Prav toliko časa je tudi zborovodkinja šolskega otroškega pevskega zborčka. Otrokom želi približati lepoto slovenske ljudske glasbe, čeprav ima marsikdaj težave tudi s tem, kako mlade pevce navaditi, da bi se redno udeleževali pevskih vaj. Toda že zavoljo tolerance ne pričakuje, da se bodo navduševali zgolj nad eno zvrstjo glasbe. "Moti me le," pravi, "kadar kdo reče, da je kakšna glasba slaba." Takrat ima navado reči, da če njemu določena glasba ni všeč, bo pa komu drugemu. In o tem lastnem odnosu do glasbe se z učenci tudi pogovarja, češ, da je glasba univerzalni jezik, ki vsakršnim občutjem in okusom najde napev. Tudi v trboveljskem vrtcu je že delala, kar sedem let je bila varuška. Predšolski otroci so se ji zdeli zelo odkriti in vedno navdušeni za petje, zato je sprva menila, da bo tega navdušenja za glasbo pri osnovnošolcih dosti manj. Zdaj pa ugotavlja, da je poučevanje glasbene vzgoje - od 4. do 8. razreda - svojevrsten čar. "Otroci radi plešejo, pojejo, se gibljejo ob glasbi, radi se igrajo," je dejala, "radi tudi likovno ustvarjajo ob glasbi." In o likovnem ustvarjanju na inštrumentalno glasbo je rekla, da otroke zelo pritegne, četudi še malce pogledajo k sošolcu, kaj je narisal, vendarle pa le skušajo skozi risbo izraziti, ali se jim glasba zdi žalostna ali vesela in podobno. Šolske ure skuša popestriti na razne načine in razveseli se, če otroci uživajo v poslušanju glasbe, da jih glasba oplemeniti za kaj novega. Mnenja je sicer, da je glasba že sama po sebi motivacija, saj - sploh kar zadeva zabavno in popularno glasbo - jo učenci marsikdaj "prehitijo" in so dobro informirani o sodobnih glasbenih uspešnicah. Spodbuja pa tudi sedmo- in osmošolce, ki imajo v šolskem programu zgolj spoznavanje klasične glasbe, saj so do te zvrsti glasbe nekateri malce zadržani in jo težje sprejmejo. S šolskim otroškim pevskim zborčkom pa radi tudi nastopajo, bodisi na šolskih prireditvah bodisi na občinskih in medobčinskih tekmovanjih, saj otroci komaj čakajo, da predstavijo nove pesmice. In ker je tudi razredničarka 6. razreda, skuša razredne ure nameniti problemom učencev in všeč ji je, če učenci med seboj dobro sodelujejo. Slednje namreč vzpodbuja tudi sproščenost, ki jo ima rada tudi v glasbi. Z glasbo prežene tudi slabo voljo, prosti čas pa ji popestrijo: Daša, Jure in Jaka, s katerimi ji tudi vzgajanje ni neznanka. Pravi, daje prijateljski pristop še najboljša vzgoja, saj s tem otroku lahko prisluhneš, se pogovarjaš. Simpatijo do ljudi pa ji vzbudi včasih odkrit pogled, drugič dobrota ali morda spoštljiv pristop. Daje pomembno tudi vzdušje v kolektivu, pravi, da sleherni po svoje prispeva k temu, še najlepše je, če je to strpnost in medsebojno zaupanje. Razen skorajšnjega dokončanja študija, si novih ciljev še ne zadaja, razen tega, da bi kmalu utegnila najti čas za ogled kakšne gledališke predstave. (7. del) GREGOR V. (BRUNO KOROŠKI), karantanski papež Po starem izročilu naj bi se Bruno rodil v kraju Stainačh (pri Stenah), vzhodno od kraja Liezen ob gornji Aniži okoli leta 971. Njegov oče Oton Koroški takrat še ni bil karantanski vojvoda, najverjetneje pa je bil grof in vojaški poveljnik. Mati Juditaje bila iz rodu Liutpoldincev. Starejši brat Henrik je bil kasneje grof v Porenju, mlajši brat Konrad pa je nasledil očeta na vojvodskem mestu. Kot vse kaže, je Bruno svoja otroška leta preživel v Karantaniji. Zatem so ga poslali v stolno šolo v Worms. Ni natančno znano, kdaj je zaključil šolanje in bil posvečen v duhovnika. Po posvečenju je postal kaplan na dvoru mladega kralja Otona III., svojega sorodnika. Spomladi 996 je v Rimu umrl papež Janez XV., ki gaje stremuški samozvanec Kresčencij pregnal iz mesta. Kralj Oton III. je tedaj s svojim dvorom in vojsko takoj prišel v Italijo, da bi znova umestil zakonitega papeža. Toda v Ravenni je prejel sporočilo o papeževi smrti. Po takratnji postavi seje takoj sesati kraljev ožji svet, ki mu je predsedoval kraljev kancler škof Willigis iz Mainza. Za novega papeža so prisotni izvolili kraljevega kaplana Bruna Koroškega, kije bil kljub svoji mladosti dovolj razgledan in izobražen, poleg tega pa tudi vreden zaupanja takratnjega dvora, daje bil primeren za odgovorno papeško službo. Nekaj škofov je mladega izbranca spremljalo v Rim, kjer jih je pričakala duhovščina in navdušena množica, ki jih je pozdravila z vzkliki. To seje potem štelo za ljudsko izklicanje, s čimer je javnost potrjevala veljavnost papeževe izvolitve. Bruno Koroški je bil za papeža (rimskega škofa) posvečen 3. maja. Nadel sije ime Gregor V. Približno teden dni kasneje je v Rim prispel tudi Oton III. Na vnebohod 21. maja gaje novi papež slovesno mazilil za cesaija. Kresčencija so obsodili samo na pregnanstvo. Dobrohotni papež Bruno seje zanj zavzel pri cesarju. Toda po cesarjevem odhodu iz Rima je Kresčencij zopet pričel rovariti. S svojimi pristaši seje odpravil nad Lateran, kjer je bival papež, ki pa seje bil pred njim umaknil v Spoleto in kasneje v Pavijo. V Rimu je tedaj s podporo Kresčencija papeško mesto zasedel škof Janez Filagat iz Piacenze kot Janez XVI. Česar Oton III. ni takoj odreagiral. V Rim je prišel šele februarja 998. Zajel je Kresčencija in ga kaznoval, kasneje so zajeli in kaznovali tudi Filagata. Gregor V. seje lahko znova vrnil v Rim. Vendar mu vladanje ni bilo dolgo namenjeno. 18. febraatja999je na višku svojih moči umrl (veijetno zaradi malarije). Nemško zgodovinopisje prikazuje karantanskega papeža Gregorja V. kot prvega nemškega ali vsaj germanskega papeža na Petrovem sedežu. Toda v 10. stoletju, ko je Gregor V. živel, Nemcev še ni bilo, Germanov pa ni bilo več. Obstajali so le Franki, katerim je ta papež po očetovem rodu pripadal (in jih danes tudi ni več). Obstajajo pa še Karantanci oziroma Slovenci, katerim je papež pripadal po materini strani in po očetovem položaju, ki je bil karantanski vojvoda. Papež Gregor V. po današnjih merilih ni bil Slovenec, vendar je nesporno v zgodovino zapisan kot Bruno Koroški, torej karantanski papež. V 10. stoletju je naziv karantanski ali koroški pomenil obenem tudi slovenski. Z zgodovinskega vidika je bil torej Gregor V. ali Bruno Koroški slovenski papež. Papež Gregor V. - Bruno Koroški ni bil razglašen za blaženega ali svetnika, velja pa za dobrohotnega papeža, kije gledal predvsem na zvestobo službi po zgledu svojega velikega predhodnika Gregorja I. Ker ni dovolil vmešavanje v cerkvene zadeve, so bili njegovi odnosi s cesarjem nekaj časa skaljeni. Besedilo in slika: Petra Radovič Branko Nimac o o produkcija Ipkalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 * š možnostjo sponzoriranja postanite 'UtcLn H P trženje in produkcija za gospodarsko — interesno združenje lokalnih TV Slovenije 1 VHS, S-VHS, BETA SP . E-mail: atv.signal@sioLnet Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 - NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV S/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 89,7 MHz radio EOSS Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ rNiLi :tu | 6. MALTRAVNA 2000 Jo fj.j. f: T n.77,)7. * VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še do 14.aprila imate čas, da v kuponček zapišete ime in priimek pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca in časnikarja, ki seje rodil leta 1913 v Grgarju pri Gorici. Umrl je 29.9. 1993 v Radovljici. Pred 2.svetovno vojno se je ukvarjal predvsem z lit. in gled. kritiko in esejistiko. V partizanih je leta 1942 izdal zbirko Previharimo viharje, zatem Pesmi pa Bršljan nad jezom in Sledi naših senc. Pisal je tudi igre za partizanska gledališča. Od leta 1965 je bil redni član SAZU. Napisal je tudi nekaj romanov: Daljave, Odloženi, Martinova senca. Precejšen del svojega ustvarjanja je poleg pesništva posvetil dramatiki. Po vojni je objavil drame Vrnitve Blažonovih, Kolesa teme, revialno še Zvezde so večne, med vojno pa Raztrgance in Težko uro. Prevajal je tudi Shakespeara in nekateri so menili, da je padel pod njegov vpliv. V pomoč vam navajamo le še nekaj verzov njegove pesmi MED TAMARISKAMI. Ko snoči sem poljubil te v slovo, sem videl, da si žalostna. Za stiske teh rok ti ni bilo. Smet tamariske, ki legla sva pod njo, si si samo otresla z las in brez besed odšla, ti svojo pot, a jaz svojo:.... 1 A A6 ddmzale Servis in trgovina d.o.o.. Blatnica 3a. I0C Iran. 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 _________ lax: 061/162-37-06_ TOURING GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 F1 CB 600 F Hornet CB 600 S Hornet (poloklep) ŠPORT VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 F NSR 125 R CHOOPER GL 1500 C Valkvrie VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv moč (kW/KM) M PC 74/100 3.689.000 74/100 2.655.000 121/164 2.489.000 103/140 2.289.000 81/110 2.412.000 71/97 1.634.000 71/97 1.719.000 100/136 2.749.000 81/110 2.137.000 112/152 2.366.000 81/110 1.889.000 • 11/15 869.000 74/100 2.724.000 64/87 1.928.000 32/44 1.719.000 32/44 1.622.000 29/39 1.510.000 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 Translap XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 70/95 2.251.000 44/60 1.899.000 41/55 1.400.000 45/61 1.581.000 32/44 1.114.000 17/23 1.211.000 8/11 959.000 CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RD SKUTER X8R-S X8R-X (cestni) (cross) /Lt-f/r » ’A j? > : 43/58 30/41 20/27 4/5.5 4/5.5 1.199.000 1.183.000 759.000 $3|: 44-000 4443300 Cene so v SIT; v je vračilnan 19%DDV. -"V' Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od lO.IrgdBO --------------^ lllil TRBOVELJČANI DRŽAVNI PRVAKI V DEBATI Minuli konec tedna je od petka do nedelje na Gimnaziji Celje center potekalo mednarodno srečanje debaterjev štirih držav. Devetdeset najboljših srednješolcev se je pomerilo v petih medsebojnih srečanjih, najboljši pa so se uvrstili v finalno debato. Tu sta se pomerili ekipi domačinov in debaterji debatnega kluba Logos Gimnazije Trbovlje. Enourno kresanje mnenj na temo enakih možnosti v Evropski uniji je presojal sodniški zbor petih sodnikov iz Slovenije, Združenih držav in Britanije. Zmagala je ekipa Logosa v sestavi Tina Leskovšek, Barbara Tori in Samo Novak. Ekipa trboveljske gimnazije je tako postala državni prvak in zmagovalec mednarodnega turnirja. Barbara Tori bo tudi zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Johannesburgu v Južni Afriki, ki bo leta 2001 v februarju. Za uspešen nastop pa gredo čestitke tudi ekipi v sestavi Špela Ajdišek, Mirjam Prosenc in Matej Uduč. Jakob Štravs RAZSTAVA MARINE BAHOVEC V LITIJI Zavod za izobraževanje in kulturo, Kulturni center Litija, je v ponedeljek, 27.marca organi- UGANITE... Naša gostja je v štirinajstih dneh postala prava gospodična, ki je rada reševala križanke in uganke. Tudi danes "rešuje", vendar drugačne probleme, ki pa so se mnogokrat starejšim in bolnim, ki si ne morejo sami pomagati, zdijo nerešljivi. Svojim varovancem je kot zvezda danica, svetla in vedno tam, kjer jo potrebujejo... KUPON NAJDETE NA STRANI 43!!! IrTT. j7. JL ziral otvoritev razstave akademske slikarke in pisateljice Marine Bahovec. Otvoritev je potekala v avli občine Litija. Udeleženci so bili tudi člani občinskega sveta. Direktor Zavoda Jože Sevljak je o slikarki in njeni umetnosti povedal nekaj lepih besed. Dekleta so prebrala tudi nekaj njenih pesmi, mladi kitarist pa je popestril večer z lepo melodijo. Razstava bo odprta do 14.aprila v času uradnih ur občine. Nina Mandelj SREČANJE FLAVTISTOV V Zagorju se že pripravljajo na 3.srečanje flavtistov Slovenije, ki bo letos potekalo 13. in 14.maja. Obeta se izjemno zanimiv program, saj bodo v Zagorju gostili vrhunske flavtiste iz Norveške, Estonije, Francije, Švice, Brazilije, ZDA, Anglije in Slovenije. Med najbolj pomembne goste sodita Emmanuel Pahud, flavtist francosko-švicarskega porekla, ki je že z 22.leti prevzel mesto prvega flavtista - solista orkestra Berlinske filharmonije in Trevor Wye, angleški flavtist, urednik izdaj za flavto in izvrsten pedagog, ki bo izvedel zaključni koncert Srečanja s koncertom Variacij Beneškega karnevala. Igral bo kar na 53 različnih flavt in piščali. Organizatorji se bodo poklonili tudi leto preminulemu KDO JE TO? flavtistu prof.Borisu Čampi - na posebnem koncertu bodo sodelovali njegovi diplomantje. V dveh dneh bodo pripravili v Zagorju več izjemnih koncertov, učne ure, javne predstavitve instrumentov, predstavitve glasbene literature in razstavo različnih izdelkov, ki so povezani Andreja Alt: i i- Pismo i? Moskva je še vedno pokrita s snegom. Zdi se, da pomladi sploh ne bo. V središču mesta so pločniki počiščeni, tako da ob sobotah in nedeljah meščani in "gostje prestolnice", kot nas imenujejo, nastavljamo obraze soncu, ki kakšen dan prav razkošno pošilja tople žarke na najvzhodnejšo evropsko prestolnico. Nasploh se Moskovčani radi sprehajajo. Poleg parkov, do katerih se je treba peljati s podzemno železnico, je najpopularnejši "Aleksandrovskij sad" ali po nase Aleksandrov park. Ni velik, je pa znamenit, saj je edini, ki se je ohranil iz devetnajstega stoletja. Stiska se k obzidju in najpomembnejši vzpetini, kjer je zgrajen Kremelj. Pri kremeljski steni je spomenik neznanemu junaku, posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Kot tihe priče mesarskega klanja stojijo kamni iz rdečega marmorja: Leningrad, Kijev, Odesa, Minsk ... junaki so prišli od vsepovsod. Večni ogenj varujeta dva vojaka predsedniškega polka s puško in bajonetom. Menjava straže vzbuja zanimanje številnih turistov, večni ogenj pa - iz meni povsem neznanih razlogov - mladoporočencev, ki se po ceremoniji odpravijo k spomeniku fotografirat. No, mogoče je vendarle neka metaforična logika v vsem tem. Ampak meni je najbolj všeč Rdeči trg, morda zaradi spokoja, ki ga obdaja. Ko greš iz parka, se obrneš proti desni in zagledaš Državni zgodovinski muzej, zgrajen iz temne rdeče opeke. Na stolpičih se blešči znak carske Rusije - dvoglavi orel - ki je na nekaterih mestih že zamenjal rdečo zvezdo. Mimo muzeja stopiš na trg; tlakovan je in seveda zaprt za promet. Levo od muzeja ga omejuje ena od kremeljskih sten, ki je rdeče barve in potrjuje pravilnost izbire imena. Rdeči trg, po rusko "Krasnaja ploščad'", je bil v sedemnajstem stoletju proglašen za lepega. Za meščane je bilo lepo tudi vse rdeče in jezik se je na to CERKVENI DEKLIŠKI ZBOR MATERAM Izlaški cerkveni dekliški zbor je materam ob njihovem prazniku, v izlaški cerkvi v nedeljo po obeh mašah pripravil lep program. Dekleta so zapela nekaj lepih pesmi, posvečenih materam, program pa so popestrili še recitatorji in otroški mešani pevski zbor ob spremljavi orgel. Dekleta načrtujejo tudi nastope po domovih za ostarele. Igor Goste MosU pojmovanje odzval tako, da je pridevniku "krasnij" pridal pomen "rdeči". Kakorkoli že, rdeč ali lep, za trg drži oboje. Pod steno je še vedno Leninov mavzolej, ki s svojim rdečim marmorjem niti malo ne kvari izgleda celote. Včasih so ga uporabljali kot govorniški oder, dandanašnji pa izgublja svoj pomen, obiskujejo ga le turisti. Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin ga je na vsak način hotel odstraniti, a mu ni uspelo, njegov naslednik pa se zaenkrat s tem ne ukvarja. Balzamirani Lenin mirno leži in se kaj dosti ne vznemirja, kdaj in kam ga bodo selili, če ga sploh bodo. Tako ali tako ni hotel biti pokopan v pompoznem slogu. Nasproti grobnice stoji GUM, velik trgovinski kompleks, ki je bil zgrajen konec devetnajstega stoletja. Človek kar ne more verjeti, da so v tako čudoviti stavbi, ki bolj spominja na ogromen meščanski dvorec, trgovinice najbolj znanih svetovnih modnih in kozmetičnih hiš. Cene so zasoljene, vendar jim kupcev ne manjka. Biser pa je zame hram Vasilija Blaženega na južni strani trga. To je tista cerkev, ki jo je moč največkrat videti na razglednicah in propagandnih materialih. Ko sem bila mlajša, sem videla njeno fotografijo v knjigi o glavnih mestih Evrope in bila prepričana, da česa takšnega preprosto n i Kot da bi jo naslikal vešč slikar z otroško dušo. Če jo gledaš iz smeri muzeja, še preden se vzpneš na sam trg, vidiš najprej njeno najvišjo, zlato kupolo, potem pa se vse nižje, ki so pisane. Nekaj časa imaš občutek, da razen cerkve tam ni ničesar, nobenih sodobnih zgradb in mestnega hrupa. V šestnajstem stoletju jo je dal zgraditi Ivan Grozni. Legenda pravi, da je dal car oslepiti arhitekta, da ne bi mogla nikdar več zgraditi česa tako lepega. In ko se znoči, se osvetljena cerkev zdi kot pravljična pregrada med resničnim svetom in sanjami. z glasbo. (Vir: Bilten) INTEGRAL INTEGRAL INTECBAL INTEGRAL ^INTEGRAL pomladno presenečenja - akcijsko znižanje cen vozil do 20,4.2000 M DEMIO nižja cencr^b 119.910,00 sit 323F nižja cena db l79.910,00 sit RREMACV nižja cena do 229.910,00'sit POHITITE, LE 14 DNI ČASA IMATE! AVTOLICARSTVO, AVTOKLEPARSTVO V času popravila vašega vozila nudimo nadomestno vozilo Ugodni krediti na fiksne obroke! Staro za novo! mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman sj). Tel.: (0601)-66-500 -servis 64-729 - avtosalon 68-359 -fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure R5EFTI IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI »NEVESTA« H. TRATNIK s.p. Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od If petek od 9-12 ure, sobota zaprto W\ .INTEGRAL .4. INTEGRAL INTEGRAL ^INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagoije@siol.net Internet: http://www.integral-zagoije.si 1. MAJ* M vas smo izbrali Z letalom v Dubrovnik in na Korčulo Mini počitnice v Sloveniji in na Hrvaškem (morje in zdravilišča), Rim, Pariz, Nizozemska, Praga, Budimpešla, Prvomajske počitnice v Timiziji, Turčiji in na Kreti VROČA PRVOMAJSKA PONUDBA Otok Krk 5 dni, Cena: 19,900,00 sit •Brezplačen aranžma za otroke do 12, leta v spremstvu obeh staršev % nočitev z zajtrkom •buftet zajtrki in večerje •otroški vrtec •športe in družabne igre Z MEDIKIMNn BENETKE! Vi gostje, ki se prijavijo za počitnice e kataloga MEDm!RA.N 2000 (oicdi od 02. maja do vključno 30. junija) MAJO V CEM ARANŽMAJA ENODNEVNI IZLETskatainaranoinPriiiceotVenice iz Portoroža v BENETKE. _________________(Grčija, Španija, Tunizija, Ciper, Malta, Francija, Italija,.) POČIM! SLOVENIJA POČITNICE HRVAŠKA (Istra, Kvamer, Dalmacija) IZLETI IN POTOVANJA Id POČITNICE ‘BALI lOalilSctsi že od 189.300,(Osi •SUPER UGODNA 15 DNEVNA KOMBINACIJA DVEH INDONEZIJSKIH OTOKOV; BALIJA TURISTIČNEGA BISERA INDONEZIJE, IN L0MB0KA ŠE SKORAJ NEOKRNJENEGA IN PRISTNEGA EKSOTIČNEGA OTOKA •JAVA-BALI -nraosiNi-r -ivao3XNi-r -ivaosatNi-r -ivaoami^r ^ ?Q TELEFON(j 0601 64 SSO, 0601 64 166 Novo v Zasavju!!! Servis avtomobilskih klim za vse vrste vozil, polnjenje klim, menjava filtrov, menjava kondenzatorjev. UGODNE CENE! 0601/73-529 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar \AROF 32 1411 IZLAKE Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/ 395 301 £} n {Irt Kir.R VCcJCŽCVaIUa »AtAŠA ot>krivA Spoštovane bralke in bralci Zasavca! Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mirno čakate kdaj boste prišli na vrsto. V prihajajočih spomladanskih dneh pa se odpravite tudi na kakšen krajši sprehod! Upam, da se vas spomladanska utrujenost še ni polotila. Veliko energije in moči vam v prijetnih spomladanskih dneh želim, vedeževalka Nataša ŠIFRA: OČKA (01.02.2000) Predvidevam, da sprašujete za svojega sina, čeprav je še zelo mlad. 1. Zdravje Zdravje je prav gotovo področje, kije zelo pomembno. Še posebno so za zdravje svojih otrok zaskrbljeni starši. Vi ste le eden izmed njih. Moram pa vas kar na začetku potolažiti, da kakšnih hujših in nepredvidljivih težav za svojega otroka ne morete pričakovati, lahko bi rekla, daje včasih še malce preveč živahen, če bi seveda kdo za mnenje vprašal vas osebno, kajne. Tako pa več ali manj ostaja le pri vašem mnenju, pa tudi skrbeh. Še najbolj so v nevarnosti kosti s kakšnimi pripadajočimi zlomi, pa nič težjega, pa seveda vedno dobro poznani prehladi, ki znajo in so lahko še kako neprijetni, še posebej ko jih spremlja vročina, kar pa tudi ni redko, vendar kaj hujšega ne bo, kakšno skrb preveč pa shranite v dobro varovano skrinjo, pa bo. 2. Šola Šola je drugo področje, ki je tudi lahko zelo zanimivo in tudi pestro. Kakšnih večjih problemov ali težav ne boste imeli. Tudi če se bo kje kdaj zasvetila kakšna štirica pa tudi še ne smete narediti panike. Takrat se spomnite, da raziskave ameriških strokovnjakov kažejo, da se v življenju veliko bolje znajdejo tisti, ki imajo v šoli povprečne ocene, kajti ti otroci imajo tudi bolj široko obzorje znanja. Zanima jih marsikaj, več kot tudi po ocenah najboljše. Sicer pa bo vaš otrok uspešen v šoli, kasneje čez mnogo let pa ga bolj vidim v kakšnem družboslovnem poklicu. Torej njegovo delo bo povezano v veliki meri z ljudmi in lahko bi celo rekla, da bo v svojem delu našel tisti del svoje osebnosti, ki je mnogi v poklicnem delovanju nikoli ne. 3.Sreča Zapisali ste tudi sreč. Kaj je sreča? Vsak si pod to besedo predstavlja čisto nekaj drugega. Vaše življenje in življenje vaših bližnjih bo srečno, bi lahko rekla. V kartah ni vidno nobenih velikih in nepričakovanih čustvenih pretresov, tako da boste na vsak način izjemno zadovoljni. Celo več - v življenju vam bo uspelo tudi tisto, česar si ne boste upali pričakovati. Če pa govorimo o oigrah na srečo - te resnično ne boste imeli preveč. ŠIFRA: SONCE (01.02.2000) l.Zdravje Gledam v karte, ki pravijo takole - zdravje je za vas zelo pomembno. Veliko pozornosti mu posvetite in bi bili pripravljeni marsikaj storiti, da bi bilo vse tako kot si želite oziroma da bi bili le toliko zdravi, da bi lahko normalno delovali v svojem poslanstvu v tem življenju. Vedno vas obiščejo neke težave, vendar tako kot pridejo ponavadi tudi gredo. Rekla bi, da bodite pozorni predvsem na svojo čustveno in duhovno plat. Kajti dostikrat se vam zgodi, da vas že najmanjša malenkost vrže s tira. Svetovala bi vam predvsem, da si tega ne dovolite, kajti tega si prav gotovo ne zaslužite. Zato pa potem tudi nastopijo težave z želodcem, nikar ne bodite presenečeni od kje. Če pa boste malo bolj pogledali nase in šele potem na druge, se boste dosti tem neprijetnostim izognili. 2.Sreča Čaka vas mirno in precej prijetno obdobje na čustvenem področju in tudi na poslovnem, tako da vsekakor lahko govorimo o nekem obdobju sreče. Čeprav vi v srečo načeloma ne verjamete. Bilj bi lahko rekla, da ste prepričanja, da imate le tisto, kar si sami prislužite. Zdravje hčerk Vaši hčeri bosta, lahko bi rekla povprečno zdravi, predstavljata pa vam dva velika sonca v vašem življenju nasploh, tako da bi lahko zatrdila, da je veliko pozornosti namenjeno ravno njima in če sva odkriti je tako tudi prav. Velikokrat sta vaše pomoči in pozornosti izjemno veseli, čeprav vam velikokrat tega ne znata pokazati ali povedati. Malce jih razumite pa boste videli, daje vse v najlepšem redu, vaša skrb Za njuno zdravje pa malce prevelika. Da ne boste na koncu od vseh skrbi zboleli še sami. ŠIFRA: ROSA (10.02.2000) l.Zdravje Ste zelo ranljivi in občutljivi, zato se vas občasno tudi kakšna bolezen zelo hitro "prime". Ne vzemite si vsega k srcu, kajti ni vredno. Bolje bo za vas, da poskrbite zase in se odpravite na kakšen izlet v naravo. Koristil vam bo, svež spomladanski zrak pa vam bo povrnil izgubljeno energijo. Pazite tudi malce na zdravo prehrano, jejte čim več sadja in zelenjave ter čim manj mesa, maščob in sladkorja. Zdravstveno boste občutljivi proti srdini tega leta. Če je videti, da je toplo, to ne pomeni, da lahko odvržete bundo in toplejša oblačila. Tudi po tej plati malce pazite nase. 2.Služba - študij Že iz vprašanja je razvidno, da vas zanima kako bi vzporedno lahko vozili službo in študij. Načeloma ste človek trde volje in zanesljivih odločitev, tako da na vsak način lahko pričakujete uspeh. Torej, v kolikor se boste odločili za šolanje ob delu oziroma službi, vam bo uspelo šolanje tudi dokončati. Tudi zato, ker boste temu svojemu cilju posvetili ogromno energije, volje in moči. Vsi ' okoli vas pa bodo z vami tudi zelo ' strpni in vam vsak na svoj način pomagali. 3. Partner V ljubezni ste doživeli že marsikaj, če pa bi bil pogled celosten, pa bi vseeno lahko rekla, da več slabega kot pa dobrega. Že skrajni čas bi bil, da bi se tudi nam zgodilo kaj prijetnega, lepega, kaj, zaradi česar bi bili zadovoljni več kot le nekaj kratkih ali pa neskončno dolgih trenutkov. Skoraj bi lahko postavila trditev, da ne verjamete nikomur več. le sebi še. Zato je tudi vaš položaj trenutno takšen kakršen je. Toda tudi za vas prihajajo boljši časi in tudi vi boste nasmejani in srečni hodili naokrog, kot nekateri drugi na katerih se vam občasno ustavi pogled. Kmalu boste tudi vi ena izmed takšnih srečnih oseb. 4. Denar Ste v manjši finančni krizi, lahko pa bi bilo tudi slabše, to je popolnoma razumljivo. V vašo hišo prihaja denar, ki ga sicer pričakujete, tako da vam bo v prihodnje vsaj malo lažje kot vam je v tem trenutku. Ste pa včasih malce preveč zapravljivi. To pa vam kasneje dela tudi težave. S.Sin Vaš sin je ena najpomembnejših oseb v vašem življenju. Zelo veliko ste v vsakem trnutku pripravljeni storiti zanj. Je pa v obdobju korenitih in zelo pomembnih sprememb v življenju in po drugi strani tudi pred zelo pomembnimi odločitvami. Pomagajte mu predvsem tako, da mu boste dajali občutek, da ga razumete in mu tudi stojite ob strani. To mu bo v tem trenutku tudi največ pomenilo. „ ■ ŠIFRA:___________________ Datum rojstva:___________ Rad-a bi izvedel a:___ ^________:_________________________________________________z ^—.- VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 v~ . j? SALAMI J ADA - SLOVENSKA - V LITIJI, 14.aprlla od lO.nrc dalje v športni dvorani Poleg degustacije najboljših salam domačih predelovalcev, bodo na razpolago tudi " industrij ske^JPrikazali-boda^tare načine izdelovanja klobas, salamA članice zveze kmečkih deklet in// _____ ^ žena bodo^-pripraviTe različne kpe|fciva... Za vstopnico, 1000 ^|a, boste dothii-d^sen e za/pokušino. ejše. Pokličite ŽE ZORIJO, PRAV ZA VELIKO LITIJSKO SALAMIJADO! SUŠENJE SALAM 01 8983 8Z Za lepše razpoloženje bodo poskrbeli FR A JKINSTLERI. lSESd TRBOVLJE $ AVTOHISA VESEL POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ČEŠNJICE 16 B, 1251 MORAVCE SUZUKI | Jel.: 061/ 731-032 bogata oprema dvojni air bag elektro paket centralno zaklepanje imobilizator motorja VRTNARSTVO HODAK Orehovica, IZLAKE tel.:04 J/525-656 Obveščamo vas, da smo s prodajo enoletnic že začeli! Sadika Bršljanke enojne 150 SIT Odprto imamo vsak dan od 8. do 18. ure, tudi ob nedeljah 1 OBVESTILO LIONS KLUB Litija organizira v nedeljo, 9. aprila 2000 ob 19. uri v dvorani na Stavbah v Litiji DOBRODELNI KONCERT. Nastopajo: SLOVENSKI MUZIKANTI in PODOKNIČAR. Predprodaja vstopnic je v knjižnici in knjigarni. Čisti dohodek prireditve bo namenjen za pomoč družinam slepih in slabovidnih v občini Litija. KRAJEVNA SKUPNOST IZLAKE ORGANIZIRA 15. aprila prvi spomladanski cvetlično vrtnarski sejem, med 10""-18™ uro, na platoju pri trgovini AJDA Izlake. GOTOVINSKI POPUSTI - UGODNI KREDITI 3 LETNA GARANCIJA I 6. MALTRAVNA 2000 nr Gasilski posnetek - malo drugače OBČNI ZBOR GASILCEV STEKLARNE Iz poročila, ki ga je podal na občnem zboru PIGD Steklarna Hrastnik poveljnik VGČ II. Ivan Grum, je razvidno, da je bilo preteklo leto zelo plodno. Slovesno so praznovali 70-letnico svojega obstoja, dejavni so bili v operativi in izobraževanju. Imajo na primer 35 operativnih gasilcev, ki so zelo dobro usposobljeni. V tem mesecu so dobili še osem novih gasilcev, ki so opravili specialni tečaj na Igu. V preteklem letu so imeli enajst praktičnih vaj, dve meddruštveni, udeležili so se vaj na Dolu in na Marnem. Dobro je uspela vaja v TKI in vaja z radeškimi gasilci. Tekmovalna desetina je dosegla na regijskem prvenstvu drugo mesto in se s tem uvrstila na državno tekmovanje, ki bo v Mariboru. Čeprav se čedno izobražujejo -po opravljenem tečaju so dibili tri gasilske častnike in specialista za tehnično ieševanje ' ter predavatelja pa nimajo še specialista za vzdrževanje tn uporabo dihalnih aparatov. To bodo morali letos urediti, ker imajo 12 komadov teh aparatov. Ponovno so opozorili tudi na to, da v upravni zgradbi steklarne ni požarnih stopnic. Rešiti Bodo morali tudi' problem požarne vode. Posebno pozornost so posvetili tudi alarmiranju. Zdi se jim napačno, da je noti-askon uvedel le tiho alarmiranje, ki ga sprejemajo le nekatere GZ. Tudi obveščanje se jim ne zdi priklad- MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS Borut z Izlak je eden redkih fantov, ki se večkrat loti pisanja za Mišmaš, zato ga moramo posebej pohvaliti. Verjetno ga tudi nihče ne tepe, da bi to počel. Verjetno ima veselje do pisanja, ker mu gre kar dobro od rok. Poleg talenta pa je potrebno za tak uspeh tudi kaj narediti - prebrati kakšno dobro knjigo, premagati miselno lenobo in večkrat kaj napisati. Pa čeprav samo pet stavkov na dan. To se seveda zelo obrestuje. Kot bi posadil seme in bi zrasla čudovita roža. Ali pa navadna solata. Iz majhnega semena nekaj pač zraste. Če pa ničesar zase ne napravimo, ne moremo pričakovati, da bo kaj obrodilo. Tako se obnaša narava in včasih ji je dobro prisluhniti. POLETI NA PLANIŠKI VELIKANKI V dolino Tamar, kjer je naša velikanka, grem s starši in sestro zelo rad. Tudi letos smo si ogledali ta smučarski dogodek. Bili smo na krajših počitnicah v Gozd Martuljku. Na petkov trening skakalcev smo se kljub temu, da je Gozd Martuljek od Planice oddaljen le nekaj kilometrov, odpravili že zgodaj zjutraj. S seboj sem vzel tudi daljnogled, zato sem skakalce na zaletišču videl zelo razločno. Res so pravi junaki. Vsi, ki se upajo spustiti po tako veliki skakalnici. Vseh skokov pa le nisem videl, daj je mimo nas kar naprej hodil prodajalec sladoleda. Sladoleda nisem kupil, saj me je po nekaj urah gledanja skokov že pošteno zeblo. Ko so zaradi vetra skakanje za eno uro prekinili, smo se v gneči zrinili do avtomobila. Bil je tako zaparkiran, da se kar nekaj časa nismo mogli odpeljati do počitniške hiše. A s težavo nam je le uspelo zvoziti slalom med ljudmi in avtomobili. Ko smo prišli v svoj drugi dom, smo pojedli toplo kosilo, se ogreli in zadremali v toplih posteljah. Borut Goste, Izlake (4.razred) NAŠA RAZREDNA SKUPNOST Da smo razgrajači in veseljaki, to nam ni treba praviti. Tudi vemo, da smo zaljubljeni do ušes. In ko pozvoni in se prične pouk, se pred prihodom učiteljice obnašamo, kot da bi pojedli nore gobe. Včasih imamo v glavi prazno slamo in če učiteljica sprašuje, smo v škripcih. Komaj čakamo, da pozvoni in hitro odidemo v drugo učilnico. Med poukom, kadar je učiteljica obrnjena k tabli, frčijo po zraku razne stvari. Med njimi se najdejo tudi ljubezenska pisemca. No, tako slabi pa spet nismo. Kadar smo dobre volje, si med seboj pomagamo in če nas učiteljica malo okrega, se obnašamo, kot da ni nič. Če se med poukom pojavi kakšen cvek, smo žalostni in ga skušamo popraviti, če pa je petica, smo ponosni na sami sebe in tako vriskamo, da se nas sliši do Medijskih toplic in še malo dlje. Tudi pomagamo radi, če je kdo v stiski. Skratka, smo enotni razred. Anja Drnovšek, S.b. OŠ Ivana Kavčiča Izlake UVODNI NAGOVOR Pozdravljeni, zvedavi bralci in bralke revije Zasavc, ki ste danes dobre volje. No ja, pa tudi tisti, ki niste ravno najboljše volje, pa naj si bo zaradi česarkoli že. Smo učenci S.b razreda OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Za vas smo poizvedovali, preživeli, pripravili in zapisali nori prispevek, o še bolj nori naši razredni skupnosti. Pripravili smo tudi poročilo o več kot super-mega-osvežujočem športnem dnevu v Zrečah in na Rogli. Žal nismo najboljši pešaki, zato se pohodov v gore izogibamo in bi se med nami rečeno najraje tudi na Sveto goro peljali z avtobusom, a kaj, ko so to progo ravno v ponedeljek ukinili. In ker so se nekateri naši sotrpini odločili podati na sam vrh Svete gore peš, so menda prišli tja v času, ki si zasluži zapis v Ginesovo knjigo rekordov. Menda so bili celo hitrejši od tistih, ki so se z avtobusom peljali v Zreče in na Roglo. Učenci S.b, Izlake NA SMUČIŠČU ROGLA Zjutraj ob pol osmi uri smo se učenci višje stopnje zbrali na avtobusni postaji pred šolo. Na programu je bil namreč zimski športni dan. Dva avtobusa sta nas odpeljala na Roglo in v Terme Zreče, ostali pa so se odpravili na pohod na Zasavsko goro. Že zjutraj je sijalo sonce in vedeli smo, da bo dan lep in sončen kot nalašč za zadnjo spomladansko smuko. V avtobusu je bilo veselo. llTllŠ Tn7F5Tin no, ker prijave na številko 112 pridejo na center, kjer ne poznajo dobro našega terena. Sprejeli so sklep, da preko medijev obvestijo občane, naj v primeru nesreče kličejo na njihovo številko 46-600. Če bodo potrebovali pomoč, bodo sami obveščali tudi center. V preteklem letu niso imeli hujše materialne škode, saj so ob manjših požarih v silosu za smeti in še kje hitro ukrepali. Gasilci delajo v steklarni namreč na vseh izmenah. Aktivno sodelujejo tudi z drugimi društvi, saj imajo med GD številne prijatelje: v Bohinjski Bistrici, Sorici, Podbrdu in Novi Gorici. Vsako leto opravijo tudi pohod na Triglav, kar koristi njihovi kondiciji in prijateljstvu. Gasilci iz Steklarne Hrastnik so ponosni na svoje društvo, saj so imeli ob ustanovitvi leta 1929 na primer prvi reševalno vozilo, s katerim so pomagali ljudem na različne načine. Na pomoč! Fanti Moljk PRENOVA AKCIJE MLADI PLANINEC Planinska zveza Slovenije že desetletja dolgo skrbi tudi za čimbolj številčnoi vključevanje mladine v planinske vrste. S tem v zvezi so povezane številne akcije, med njimi npr. Pionir-planinec, ki je bila namenjena šolski mladini, kasneje pa se je preimenovala v akcijo Mladi planinec. Najvztrajnejšim mladim planincem podeli PZS bronaste, srebrne in zlate značke. Je pa veliko takih, ki niso dovolj vztrajni. Tudi zato so na PZS oblikovali nove strokovne podlage za prenovo akcije Mladi planinec, v katero naj bi se vključilo čimveč mladih. IL ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 18.marca tega leta sta trboveljska alpinista Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje in Zdravko Zajc, član PD Železničar, plezala v vzhodni steni Grebenca, to je v južnem pobočju Male Mojstrovke (2332 m). Ob lepem. vendar vetrovnem vremenu, sta vstopila v 200 m visoko Butinarjevo grapo. V spodnjem delu sta imela plezalca zelo dobre snežne razmere, ki so omogočale hitro napredovanje. Težave pa so nastopile v srednjem, delu smeri, kjer grapo zapira skalni skok. Ker nista bila navezana, sta oviro preplezala z uporabo capina z največjo previdnostjo. Smer sta oba uspešno preplezala do roba stene. Naklon je znašal 50 do 40 stopinj. Nato sta se povzpela še na vrh gore. Sestopila sta po Pripravniški grapi. Ta smer je dolga 250 metrov in ima naklon 45 stopinj. Še isti večer sta se oba zadovoljna vrnila v dolino. IL MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Drug čez drugega smo vpili in vsi nekaj jedli. Nekateri so jedli bonbone, drugi so žvečili žvečilko. Bili smo tudi zelo glasni, zato so nas morale učiteljice večkrat utišati. Ko smo prispeli na Roglo, smo pomalicali in se spreobuli v smučarske čevlje. Učitelj Milan Aničin je šel po smučarske vozovnice. Nato se je pričela smuka. V skupinah po tri ali več smo se smučali po smučiščih “mašin žaga”, jurgovo, FIS progi in drugih. Sneg je bil kar precej moker in težak, saj ga je že načelo spomladansko sonce. Vrste niso bile predolge, zato smo bili v trenutku na sedežnici ali vlečnici. Dan je kar prehitro minil in že je bil čas za odhod domov. Ponovno se je bilo treba preobuti in začel se je spet tralalaj in hopsasaj. Ob pol dveh popoldan smo se odpeljali z Rogle. Po poti smo pobrali še plavalce, ki so se namakali v Termah Zreče. V avtobusu smo se imeli super. Vračali smo se proti Izlakam. Na Izlakah smo izstopili, vzeli opremo ter prtljago in utrujeni odšli domov na dobro kosilo. Luka Kroplvšek, S.b, OŠ Ivana Kavčiča Izlake KOPANJE V ZREČAH Zjutraj, kot ponavadi, sem se morala zbuditi že ob 6.30. Mučno. A danes mi ni bilo težko vstati, saj smo se šli kopat. Med potjo v šolo sem morala še v trgovino, kjer sem si kupila sendviča. S sestro sva potem odšli na postajo, kjer je že čakal eden od osmarčkov, kasneje pa sta se mu pridružila še dva sošolca. Pogledala sem okoli, vendar mojih sošolcev še ni bilo. No ja, bili so, vendar so bili na dvorišču šole. Takoj sem se jim pridružila in skupaj smo odšli na avtobusno postajo, kamor so že pripeljali kar trije avtobusi. Vsi, ki smo si za ta dan izbrali plavanja, smo odšli na tretjega, med nami pa sta se našla (žal) tudi dva smučarja. Učiteljica je preverila, če smo vsi in pri tem ugotovila, da manjkajo trije učenci osmega razreda. Ker pa se je čas odhoda bližal, njih pa ni bilo, je bilo odločeno: “Zamudniki gredo na pohod”. Kmalu po odhodu avtobusa se je razlegal smeh, petje in kričanje. Vse skupaj je dopolnjevala glasba iz zvočnikov. Po dolgi in veseli vožnji smo končno prispeli v Zreče, kjer stoji lep objekt s kopališčem. Najprej smo si ogledali film “PRVAKI”. Film je bil FANTASTIČEN in sploh je bilo super. Proti koncu filma smo se dekleta tako vfivele, da smo navijale, seveda potihoma. “Gol, o ne, pa daj že gol”! Bila sem tako zatopljena v film, da sem komaj opazila, kaj se dogaja v dvorani. Po končanem filmu smo odkorakali v prostor, kjer so učiteljice prevzele ključe in žetone. Mi pa smo morali počakati, da iz bazena pride skupina, ki ni bila iz naše šole. Preden smo odšli v bazen, smo se morali stuširati. Pri tuširanju pa smo ugotovili, da v Zrečah razpolagajo tako z zunanjim kot tudi notranjim bazenom. V obeh pa je bila topla, kaj topla, odlična voda. Najprej sem preizkusila notranji bazen, kjer sem se skupaj s prijateljicami potapljala. Ko smo se naveličale notranjega bazena, smo si privoščile kopanje še v zunanjem. Tam je bilo šele pravo veselje. Trije fantje so se spravili na punco, jo potegnili iz vode in vrgli v mrzlo vodo, ki je bila v sosednjem bazenu. Drugi so se štuporamo bojevali med seboj. Poražen je bil tisti par, ki je prej padel v vodo. Vse to pa se je končalo prekmalu, saj smo že po dveh urah zabave morali iz bazena. Dolgolaske smo odšle malo prej, saj smo si morale posušiti lase. Vsi urejeni in utrujeni smo odšli na avtobus. Pot nazaj je bila dolga, saj je na sedežu pred menoj sedel nekdo, ki se je vedno znova obračal nazaj in čenčal kar v tri dni. In tako smo prispeli v Zagorsko dolino, kjer je avtobus ustavil blizu naše hiše. Izhod iz avtobusa je pomenil tudi konec šolskega izleta, ki kljub temu, da je bil naporen, ostaja v mojem prijetnem spominu... Anja Steklasa, S.b, OŠ Ivana Kavčiča Izlake MOJA PRIJATELJICA DRAGICA Poznam Dragico, ki je že 19 let na invalidskem vozičku. Odmrle so ji mišice na nogah. Letos smo bili skupaj na morju. Vedno ko smo kam šli, sem ji pomagal voziček zapeljati s pločnika. Bila je vesela. Njen voziček je na akumulator. Stanuje v bloku. Čeprav je priklenjena na voziček, je vedno dobre volje in je šla povsod z nami. Pustila mi je, da sem poskusil, kako je voziti invalidski voziček. Zelo sem vesel, da sem jo spoznal. Klemen Bravec, 3.a, OŠ Trbovlje ROKOMET Rokomet je prava igra, saj telo nam okrepi, kadar zmagamo na Dolu, smo veseli prav vsi. Gregor Lisec, 2.a, Dol MOJ MAKS Bila sem še majhna, ko mi je mami prinesla majhnega mačka. Ime mu je Maks. Ima modre oči, velik košat rep in rdeč nos. Rad je brikete, pije vodo in mleko. Hodi po travnikih in skače za kobilicami. Rada mu kaj ponagajam. Ima tudi svojo košarico in ponoči spi v njej. Večkrat pleza po drevesu. Hodi z mano na sprehode. Boji se psa Reksa. Maks zmeraj hodi na sprehode v gozd. Ko se zjutraj zbujam, je na oknu Maks. Urška Planinc, 2.a, Dol I i P. j j . j' I J C j j rT IZ DNEVNIKA ALEŠA GULIČA, UREDNIKA RADIA TRBOVLJE Ponedeljek, 6. marec. Začenja se ustaljeno: Kajo peljem v šolo, se srečam z vsemi na radiu, popijemo kavo, odklepetamo soboto in nedeljo, pustne sprevode, kurente, šeme, pa še kakšen spomin na minula pustovanja se utrne. Ob osmih naj bi imeli kolegij, pa ga prestavimo, ker se napoveduje novinarska ekipa iz TVS, da bi posnela prispevek o našem radiu za oddajo Radio tisočletja, zato se vseeno odločimo za kolegij, da bi čas ne šel v prazno. Tudi o 35. letnici radia. Oglasi se Iztok Kovač in pove, da bodo film Dom Svobode predstavili že v Portorožu. Posnameva kratek pogovor. Za dokumentarec o tem moram Sašu Podgoršku poslati lanska poročila o snemanju. Tudi to poiščem, preden pride ekipa snemat svoj material. Seveda je vmes vrsta telefonov, nekaj vsenajboljšezatvojxxrojstnidan. Marjan (Frol) pove, da bo v četrtek skupščina nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Velja, pa še na Teleinfos skočim spotoma, da vidimo, kaj se pri nas dogaja drugače kot v belem svetu. Pokličem še gospoda Janka Slabeta v Zagorje, da s bi se natančneje domenila za nočni program konec maja. Za dve uri domov. Joži se vrne iz službe, na hitro pojeva, Kaja je v glasbeni, Tadej v Ljubljani. Časopis - sobotna priloga Dela še ni prebrana in Rotarjeva jeremijada o ubogi slovenščini tudi še ne. Blok iskanja zunajzemeljskih bitij je izračunan. Chttp;// setiathome.ssl.berkelev.eduA Pošljem ga v splet in dobim novega. Računalnik petkrat hitreje kot prejšnji izračunava harmonične enačbe v blokih iz globokega vesolja. Ob petih na kavo s satansom Urošem. Srečam Tadeja. Na radio. Odgovarjam na pošto in razpošljem nekaj pisem. Ob vse lepim novo telefonsko. Sestavljam kviz Banke Zasavje za 23. Zapišem, kar ste brali; in izbrišem še več, da ne prekoračim zapovedanega obsega. Četrtek, 9. marec. V službo pridem ob pol šestih in s Simono in Marjano spijemo res pravo jutranjo kavo ob avtomatu na hodniku. In malo opravljamo. Dan žena. Potem časopis in pošta. V Stopu preberem, da bo Lado Ambrožič gostil Slavoja Žižka. Me res zanima, kako bo šlo z njim, to ni slizi politik, pa še kaj več o ljudeh, o čemer se Ladu, samosmiležu (Kajin izraz za imanentno slovenskost), njegovi ihti, nestrpnosti niti sanja ne. Ne pozabi ! Ob pol devetih se odpravim v Kočevje. Kaj je dan lep! Dolenjska. Obsavski zvončki me oživljajo.. Prijateljica Katra majkmajdej me crklja in pelje ne le v dolino Krke, ampak še v druge, moje in samo moje svetove... .pokličem in delim lepoto dneva. Uro in pol vožnje uro in pol počitka, pravega, za dušo in srce. Sprejem zapisnika, obravnava poročil, nove postaje v združenju, nekaj kadrovskih zamenjav, spet zakon o javnih glasilih, odločimo se, da bo letošnji festival, enajsti je že po vrsti, na Gorenjskem, v Bohinju, malo spremenimo pravilnik, dodamo še eno kategorijo z naslovom izbrana tema. Tudi temo smo izbrali. Rina Klinar predlaga enakopravnost žensk, češ včeraj je bil 8. marec. Pa rečem:" Če že kaj takega. ...naj bo enakopravnost spolov, pa ne le zato, ker je bil včeraj dan žena in ker bo jutri štirideset mučenikov. " In je bila takoj zato in drugi tudi. Mediana je predstavila nov način raziskovanja poslušanosti in spet smo se zapletli ob različnih delitvah Slovenije na regije, statistične, telefonske, volilne...še bo vode preteklo, če se bo preveč spraševalo tiste, ki v regijah vidijo le svoj obraz. Iz Kočevja grem Ljubljano, da obiščem še Teleinfos (mimogrede kupim darilo za lep dan dvd Contact, sebi in svojim samosvojim). Grem po tej poti tudi, da vidim od Ljubljane do Zasavja še enkrat vse zvončke, ki kimajo lepe sanje in dobre misli.. Brali ste 40. vrstic za dva dni - Lekov (Lekotov) skiciran dnevnik za Zasavca. ZAPIS IZ DNEVNIKA TANJE ŠULIN DRNOVŠEK PETEK, 24.mam//Službeno v Ljubljani. Na Uradu za standardizacijo poteka drugi dan seminarja »Zastopanost potrošnikov v nacionalni in evropski standardizaciji«, ki gaje za Slovenijo v okviru PHARE PRAQ pripravilo Evropsko združenje potrošnikov v standardizaciji- ANEC in na katerem aktivno sodeluje predstav. Urada za standardizacijo vlade, ministrstev, inšp.služb, central, teh. knjižnice in potrošniških organizacij. Delo pričnemo ob 9. uri, končamo pa po 17. Danes poslušamo povzetek modulov evropskih držav, sledi simulacija sprejemanja predloga nacionalnega standarda določenega proizvoda. Delamo v manjših skupinah in simuliramo predstavnike članov enega izmed teh odborov. Enkrat si predstavnik vlade, v drugem nadzornega organa (inšpekcijskih služb), tretjič predstavnik ekološkega foruma, pa potrošniške organizacije itd.Vsakokrat zastopaš interes skupine, ki jo predstavljaš in postavljaš svoje pogoje. Simuliramo pogajanja in ko dosežemo konsenz, je sprejet predlog standarda, ki gre v nadaljnji postopek. Delo je zanimivo in naporno. Domov pridem pozno popoldne, se oglasim še v pisarni, da pregledam pošto in sporočila. Na E-mailu je uradno obvestilo, daje padel razpis za financiranje svetovalnih dejavnosti v letu 2000. To informacijo nam je nakazal že eden od novinarjev v sredo v Ljubljani na »posvetu o varnosti v turizmu«, a mu kar nismo verjeli. To je šok, tega res nisem pričakovala. V naslednji uri se po telefonu dogovorimo z ostalimi regionalci za sestanek naslednjega dne. Ura je pozna, ko se odpravljam spat. Mož mi pove dnevne novice, sin svoje tedenske prigode v »študentu« in da mu dolgujem 30.000 za plačilo očal. SOBOTA, 25.ii/fl/T'«/Vstanem ob 7.uri. Mož pripravlja kavo, sama ostali del zajtrka. Sin si privošči še nekoliko spanca. Odpravim se na tržnico in potem v pisarno. Tu me že čakajo člani odbora. Natanko preučimo nastalo situacijo. Smo v tel. vezi s predsedniki ostalih regionalnih združenj in se dogovorimo za enotne aktivnosti in takojšen posvet z župani svojih regij. Zagotoviti je potrebno vsaj pokrivanje najnujnejših stroškov delovanja pisarne do ponovnega razpisa. Sklep odbora je, da svetovalna pisarna normalno dela do naslednjega posveta. Kolega iz Celja sporoča, da je prisiljen svetovalne pisarne v Celju, Žalcu, Velenju in Mariboru zapreti. Na hitro še preletim pošto in vidim odgovor Ministrstva za kulturo na naše vprašanje v zvezi s plačevanjem TV prispevka v domovih za starejše občane. Zanimivo. Firma Šibila, d.d. iz Ljubljane nas obvešča o možnosti izklopa satelitskega programa Eurosport, ker z julijem 2000 poteče pogodba o distribuciji s kabelskimi operaterji in ti je nimajo namere obnoviti. Kosilo in potem standardna gospodinjska dela, ki mi vedno stanejo za konec tedna. Vmes obisk sorodnice in nekaj telefonskih pogovorov. Po večerji preletim DELO, spremljam TV Dnevnik in pomagam sosedu pri izpolnjevanju napovedi dohodnine. Pred spanjem za sprostitev še nekaj časa resne glasbe. V mislih preletim vse predvidene obveznosti tedna in si naredim okviren plan. Ponedeljek je grozen: dogovori o terminih za razgovore z župani, uradne ure dopoldan v Zagorju, opoldan snemanje na radiu, popoldan uradne ure v Trbovljah in nato še avtorizacija članka, ki ga moram odposlati še ta večer po elektronski pošti. Ta četrtek ne smem pozabiti na »ženski klub«, saj že pogrešam sproščen klepet in razvedrilo. Prav radovedna sem, kako so se med tem imele druge. Uskladiti bomo morale datum obiska pri Jadranki Kocjan Šturm na ambasadi v Trstu in ogleda gledališke predstave v Slovenskem gledališču v Trstu. Ogled predstave »Na svoji zemlji«, ki sem si jo na zadnje ogledala v tem gledališču je bilo prarvo doživetje in misel nanj o me vedno znova razvedri. -wV^ * * 'AAjfoUgoffieae : l TL 71 cVh rJTH 'Dobrodelni koncert ob materinskem dnevu "Vsak se mamam drugače zahvaljuje bodisi s pesmijo, besedo, dejanji," so dejali na dobrodelni prireditvi ob materinskemu dnevu v soboto, 25. marca v DD Zagorje, ki so jo organizirala Kulturna društva Občine Zagorje ob Savi in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Skavtski steg Zagorje 1 in naslovili: VEDNO PRIPRAVLJEN. In potlej so skoz koncert, v katerem so z vstopnicami zbrali 217.400,00 tolarjev, razpredali o tistih besedah, s katerimi nekoga razveselimo, izpovemo ljubezen, izrazimo nežnost. Organizacijski odbor prireditve so sestavljale: Tadeja Nimac, Metka Podpečan, Majda Razpotnik in Mojca Zupan. Zbrana sredstva bodo namenili obnovi Mladinskega doma duhovnih vaj v Šentlambertu, nastopajoči so se odpovedali honorarju in povračilu stroškov, kulturni program pa so povezovali skavti in skavtinje. Najprej se je predstavil OPZ GŠ Zagorje ob Savi CICIDO, katerega zborovodkinja je Mojca Zupan, pri klavirju je zbor spremljala Slavi Gregl, zatem so nastopili Blokflavtisti in Orffova skupina GŠ Zagorje ob Savi, katerih mentorici sta Metka Podpečan in Mojca Zupan. Chopinovo Mazurko je pri klavirju pod mentorstvom Slavi Gregl zaigrala Polona Troha, koncert je popestril tudi Matjaž Debeljak - prav tako s klavirsko spremljavo Slavi Gregl - sicer tudi piccolist v ljubljanski Operi, nadalje še mezzosopranistka Ariana Debeljak z odlomkom iz Rossinijeve opere Seviljski brivec, ki je zapela ob klavirski spremljavi Slavi Gregl. Ter duet flavtistov: Matej Zupan, poznan tudi kot 1. flavtist v orkestru RTV Ljubljana, in Matej Grahek, ki je prvi flavtist Slovenske filharmonije v Ljubljani, z Dopplerjevim: Andante in rondo - s klavirsko spremljavo Slavi Gregl. Skupaj sta zapela tudi Vokalna skupina Cantate Čemšenik in Zagorski oktet z zborovodjem Emilom Krečanom. V imenu skavtov in skavtinj se je za zbrana sredstva zahvalila Tina Zupan, kaplan Lojze Hostnik pa je dejal, da bodo zbrana sredstva omogočila druženja mladih v Šentlambertu ter k materinskemu dnevu še pripomnil, da ljubezen razumemo takrat, ko smo jo sami pripravljeni dajati. Dobrodelni koncert so sklenile učenke baletnega oddelka GŠ Zagorje ob Savi, katerih koreografinja in mentorica je Vojka Kokošinek in sicer z Bayerjevo: Čudežno prodajalno lutk in solistkami: Ano Hrastelj, Alena Medič, Nino Rome in Urško Gruden. Po besedah Mojce Zupan je bil program malce zasnovan po načelu: Iz majhnega raste veliko, saj so nastopili glasbeniki, ki glasbo komaj okušajo, in taki, ki se z glasbo že profesionalno ukvarjajo. In ki je privabil številčno publiko. ER. "£X LIBRI S..." ... je latinski izraz in pomeni "iz knjig", kadar pa je to listek, nalepljen na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic in je na njem ime in priimek lastnika, je to lastniški knjižni znak -ekslibris. Društvo Exlibris Sloveniae in Janez Krajnc sta v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah pripravila zelo zanimivo razstavo ekslibrisov iz različnih držav. Ta razstava tokrat prvič gostuje v Trbovljah, čepraj je tudi v Zasavju dosti zanimanja za ekslibrise oziroma to zvrst grafične umetnosti, saj spadajo v zvrst male grafike in so drobna grafična umetnost. Profesor dr.Rajko Pavlovec je prisotnim v kratkem predavanju predstavil namen in pomen teh malih umetnin. Poleg imena in priimka je na ekslibrisu tudi umetniška risba in je njegov najlepši del. Če hočemo ugotoviti, kaj je umetnik z njo želel povedati, ga moramo gledati počasi in pozorno. Najboljši ekslibris je tisti, ki o lastniku nekaj pove. Velik del ekslibrisov je izdelan v eni od grafičnih tehnik. Danes najpogosteje uporabljajo lesorez, gravuro v les ali linorez, včasih je bil iskan bakrorez, možne pa so tudi druge grafične tehnike. Društvo Exlibris Sloveniae deluje od leta 1967 s sedežem v Ljubljani, podobna društva pa so tudi v drugih državah. Za to področje je veliko zanimanja tudi v Zasavju, zato je prav, da se s tovrstno umetnostjo seznani poleg tistih, ki jih to zanima, tudi širša javnost. Na otvoritveni svečanosti so v kulturnem programu sodelovali Mešani mladinski zbor Jeruzalem iz Trbovelj pod vodstvom Barbare Bila in članice domske literarne skupine z recitacijami in razlago izvora praznovanja materinskega dne. V pozdravnem govoru je direktorica doma Danica Hren poudarila, da se dom s svojimi kulturnimi prireditvami in razstavami ter obiski znanih slovenskih kulturnih delavcev uvršča na prvo mesto v tej dejavnosti v občini. Ob tem je velikega pomena medgeneracijsko srečevanje in zbliževanje, do katerega prihaja na teh prireditvah. Ob tej priložnosti je zaželela vse lepo materam za bližajoči se praznik -materinski dan. MAH TUVI HRASTNIŠKI ŠTUDENTI 50 ZBOROVALI V prostorih kluba ŠOHT je bilo v petek, 17.marca 2000 letna skupščina, kjer je bilo prisotnih trideset članov. Dosedanji predsednik Vinko Žagar je v svojem poročilu poudaril, da so v svojem prvem letu obstoja položili temelje za uspešno nadaljne delo bodočih generacij. ŠOHT je bil ustanovljen marca 1999 in v prvem letu uredil svoje prostore in finančne probleme. Vse leto pa so potekale razne prireditve - kulturne, športne, izobraževalne..., ki so pokazale, da želijo ponuditi študentom in dijakom kvalitetno preživljanje prostega časa. Poleg tega so opravljali redna dežurstva v prostorih kluba ŠOHT, ki je odprt tri dni v tednu in nudi prijeten prostor mladini, ki se želi zabavati. Program, ki so ga sprejeli na skupščini, sloni na dosedanjem delu, upošteva pa še nekatere razširitve. Izdajali bodo mesečni informator katalog, ki bo člane podrobno seznanjal z mesečnim programom. Doslej so jih izdajali le občasno. "Načrtujemo tudi povezovanje z ostalimi študentskimi klubi v Sloveniji, ki nam bo znatno razširilo obzorje našega delovanja," pravi Davorin Peršič, ki je postal novi predsednik kluba ŠOHT. V zvezi s povezovanjem sorodnih klubov znotraj slovenskega prostora se je pokazala potreba po pridobitvi statusa lokalne študentske organizacije. Tako so soglasno sprejeli sklep, da želi klub ŠOHT postati polnopravni član zveze ŠKIS in si pridobiti status ŠOLS. Fanči Moljk PARK BO UREJEN V teh dneh so stekla zaključna gradbena in hortikulturna dela v parku ob Cesti zmage. Urediti je treba prostor okrog skulpture Prelom tisočletja. V občini predvidevajo, da bodo vsa dela zaključena do 10.aprila letos. Preostali del parka (kjer je potekal bližnji industrijski tir) bodo pričeli urejati še letos. V teh tednih izdelujejo projektno dokumentacijo. (Vir: Bilten) 77 ji g jr.g^ n r? jr.?: V DOMU NA IZLAKAH SE DOGAJA! Prebivalci Doma starejših občanov na Izlakah so zopet preživeli prijetno uro druženja s kulturnim programom. Tokrat so jim delali družbo pevci mešanega pevskega zbora Ladko Korošec iz Zagorja. Pesem nas spremlja vse življenje. Že ob rojstvu mama svojemu otroku prepeva uspavanko, da lažje zaspi v zadovoljen spanec. Tudi otroci najraje voščijo s pesmijo. Pesem jih spremlja tudi ob vseh ostalih priložnostih. Tudi pri malo večjih so vsakodnevne težave manjše, če jih spremlja pesem. Tu nas konec koncev tudi k zadnjemu počitku pospremi pesem. Zbor je pod vodstvom zborovodje Toma Brezovarja predstavil občanom nekatere ponarodele pesmi. Med njimi sta bili tudi vsem znani Oj Triglav moj dom in Mal' čez jezero. Tako so lahko vsi za kratek hip pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Nekateri pevci so svojo glasbeno nadarjenost izkazali tudi z igranjem na instrument. Prebivalci doma so bili nad obiskom navdušeni. Marsikdo si je ob odhodu s prizorišča momljal svojo melodijo, v očeh se je zaiskrila iskrica in na usta prikradel mladostniški nasmeh. IRH ZAGORSKI UPOKOJENCI ZBOROVALI Društvo upokojencev Zagorje ob Savi je imelo svoj vsakoletni občni zbor dne 17.3.2000. Na zboru so pregledali svoje dosedanje delo, ga kritično ocenili in tudi pohvalili dosežke nekaterih članov oziroma sekcij v društvu. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je število članov v letu 1999 v porastu, saj šteje društvo 3.800 članov, kar je zavidljivo število glede na ostala društva v državi. Skoraj 95% upokojencev v občini je včlanjeno v društvo upokojencev. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja zaslužnim članom-športnikom društva, ki so v letu 1999 osvojili na državnem prvenstvu prvo mesto. To so bili strelci z zračno puško in člani ribiške sekcije. Za njihov uspeh je dala priznanje tudi Občina Zagorje, na pobudo župana Matjaža Švagana, ki jim je omogočil nabavo športne opreme. Na zboru so sprejeli tudi plan akcij in dela za naslednje leto 2000, enako tudi finančni načrt. Dogovorili so se tudi o enotni članarini vseh zasavskih društev upokojencev. Zbora so se udeležili tudi gostje: župan Matjaž Švagan, predsednica Dl Zagorje, predstavnik ZZB NOB Zagorje, predstavnica Doma ostarelih iz Izlak in predstavniki sosednjih društev upokojencev iz Zasavja. Predsednik DU Trbovlje je zbor pohvalil tudi v imenu ZDUS-a, ki je pohvalil uspehe športnikov za dosežene rezultate, predvsem pa z zadovoljstvom ugotovil prijateljsko sodelovanje med društvi upokojencev Zasavje. Prisotni so z aplavzom sprejeli tudi obljubo Švagana, da bodo brezplačne avtobusne vozovnice, ki so bile izdane za leto 1999, veljale še za leto 2000. • Na koncu so se tudi dogovorili za letošnje srečanje z upokojenci iz Moravč, ki naj bi bilo konec meseca avgusta na vrhu Kuma. Ivan Kolenc ŠE EN USPEH ZAGORSKIH UPOKOJENCEV-STRELCEV Dne 16.3. je bilo v Senovem izbirno tekmovanje Zasavsko-Posavskih društev upokojencev v streljanju z zračno puško. Nastopilo je več ekip iz društev upokojencev te regije. Po pričakovanju je ekipa strelcev DU Zagorje osvojila 1.mesto in si s tem zagotovila pravico nastopa na državnem prvenstu na katerem so do sedaj osvojili naslov državnih prvakov že leta 1997 in 1999. Želimo jim, da bi ta uspeh ponovili tudi letos! Ivan Kolenc ___________FMŠTERC fMŠTEM FM/UŠTERC FMŠT£RC FMŠTEm FMŠTERC FMŠT£ČC________________________ DESET LET NEODVISNOSTI-KNSS Druga največja sindikalna centrala pri nas v teh dneh praznuje deseto obletnico delovanja. Če smo natančni, je datum začetka delovanja 30. marec 1990. Ta sindikat sicer v Zasavju ni kdovekako razširjen, v Zasavju prevladuje ZSSS, kljub temu pa je v nekaterih podjetjih le organiziran. Na tiskovni konferenci ob obletnici, je predsednik tega sindikata Drago Lombar, kije na tem mestu nasledil Čečana Slavka Kmetiča, povedal, da delujejo v vseh slovenskih regijah in številnih gospodarskih in negospodarskih panogah. Poudaril je tudi, da je položaj slovenskega delavca katastrofalen, še posebno na področju plačne politike. Kljub vsemu trudu slovenskih sindikatov in tudi Neodvisnosti so dostikrat neuspešni pri uresničevanju svojih legitimnih zahtev. Vsekakor pa so delavci veliko bolj zaščiteni, če so vključeni v sindikate kot pa, da so prepuščeni samim sebi. Žal so delavci tudi zaradi neorganiziranosti, predvsem v nekaterih manjših podjetjih, še bolj nezaščiteni in še večkrat izigrani kot sicer. V tem sindikatu so nekoliko razočarani tudi z delom inšpektorjev za delo, ki so po besedah pravne svetovalke tega sindikata Irene Virant največkrat »navadni blef« oziroma ne delajo tistega kar bi morali. Problem vidi tudi v tem, da so delovna in socialna sodišča zasuta s tožbami in zaradi tega tudi prepočasna. Nemalokrat delavci čakajo po več let, da njihove tožbe pridejo na dnevni red oziroma da pride do razsodbe. Kaj to pomeni za delavca, kije npr. »na cesti« pa ni potrebno pojasnjevati. Igor Goste 110 LET PETJA V ŠMARTNEM PRI LITIJI Pevski zbor » ZVON «iz Šmartna pri Litiji slavi te dni svojo 110 - letnico delovanja in je eden najstarejših v Sloveniji. Zbor je vseskozi, vsa leta aktiven, razen v času vojne vihre 1941 -1945. Ustanovil ga je leta 1890 takratni nadučitelj na osnovni šoli Ivan Bartl. Žal pa je po desetih letih dela z zborom umrl. Za njim, pa vse do druge svetovne vojne, seje v zboru zamenjalo kar lepo število pevcev in zborovodij. Povojni leta 1945, so se začeli pevci po 4-letni prekinitvi spet zbirati in nadaljevali z zborovskim petjem v Šmartnem. Za dirigentsko palico pa je prijel takratni učitelj Franc Gruden. 70-letnico preživijo skupaj z litijsko »LIPO« in Jožetom Cajhnom, kot začasno rešitvijo. V letu 1967 pa se pojavi v Šmartnu, učitelj glasbe na osnovni šoli Janko Slimšek in zborovodja zbora z 80-letno tradicijo. Po 16-ih letih vodenja z delom prekine zaradi največje krize med pevci (neredne vaje, neudeležba), bilo je celo vprašanje obstoja društva. Od leta 1984 pa pevski zbor » ZVON » v mešani zasedbi uspešno vodi Marjanca Vidic. Jubilejni koncert so pevci Pevskega društva » ZVON « pripravili, kot vsa leta dosedaj, v domačem kulturnem domu. V programu so poleg jubilantov nastopili tudi mladi glasbeniki iz Želimeljske gimnazije in mladinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno. Slavnostni govornik pa je bil znani litijski kulturni delavec Ivan Godec. Na predvečer obletnice pa je bila na šmarskem pokopališču žalna slovesnost, kar je za šmarske pevce značilno, da se vsakih 10 let spomnijo ustanovitelja in prvega zborovodja, ki je pokopan na tem pokopališču ter s tem tudi vseh umrlih članov in zborovodij zbora. M. Šušteršič fTT.n.č PRED 100 LETNE ZAGORELA PRVA ŽARNICA V TRBOVUAH Letos poteka 100 let, odkar je prvič zagorela žarnica v Trbovljah. Za to je poskrbel urar Marko Borušek in to na rudniški parni žagi, ki sojo prav to leto dogradili na mestu, kjer sedaj stojijo objekti Strojegradnje-STT na Vodenski cesti. Marko Borušek je bil rojen leta 1859, v Št.Juriju pod Kumom oziroma sedanjem Podkumu. Že kot pastirček, ki je pasel domačo živino, se je zanimal za tehnične predmete, predvsem ure. Pri popravljanju ur si je pomagal z nožičkom in očetovo šivanko. Njegov oče je bil krojač, želja očeta pa je bila, da bi tudi njegov sin postal krojač. Do svojega 20.leta sta z očetom šivala in popravljala obleke po hišah, mimogrede pa je Marko popravljal tudi stenske in druge ure. Kmalu seje razvedelo, da zna le-ta poleg šivanja oblek popravljati tudi ure. Pri svojih 20. letih je dobil možnost, daje prišel v Trbovlje k urarju Jelenu za učenca-vajenca. Takrat je zgledalo smešno, da ima urar Jelen za vajenca že tako starega mladeniča/vajenca. Vendar mu je mojster Jelen že čez dva dni dejal, da bo Marko njegov pomočnik in ne vajenec, ker da več zna kot pa mojster sam. Nato ej Marko za nekaj časa odprl obrtno urarsko delavnico v Zagorju. Vendar se je kmalu vrnil v Trbovlje, kjer je nadaljeval z urarsko obrtjo, postavil hišo in se še nadalje ukvarjal med drugim tudi z izdelovanjem stolpnih ur za cerkve in druge potrebe, izdelal je poseben mehanizem za te ure, kar so še posebej občudovali tehnični strokovnjaki. Izdelal pa je tudi preprost stroj - dinamo za proizvodno električne energije. Ker ga doma ni mogel preizkusiti, je zaprosil vodstvo Rudnika Trbovlje, če sme napravo preizkusiti na novozgrajeni rudniški parni žagi z lokomotivo, ki so jo dogradili leta 1900. Do preizkusa delovanja dinama je res prišlo prav pred 100 leti, torej leta 1900. Na območju objekta žage je napeljal nekaj žarnic, ki so dejansko tudi zasvetile. Preizkusu je prisostvoval takratni ravnatelj Rudnika Trbovlje ing.Robert Draš. Ravnatelj rudnika je bil šele dobro leto. Dogodek je bil za takratne Trbovlje nadvse pomemben, saj je pomenil začetek obsežne elektrifikacije predvsem rudnika, nato tudi občine Trbovlje. Ob tem ko so zasvetile prve žarnice na rudniški žagi, je omenjeni ravnatelj rudnika dejal: "Če lahko kaj takega naredi gospod Borušak, bomo to naredili tudi mi!" O tem dogodku je ing.Draš seznanil tudi svoje nadrejene, torej vodstvo Trboveljske premogokopne družbe na Dunaju. Hiter razvoj in takratni časi so terjali, da so se v TPD takoj začeli ukvarjati z mislijo, kako elektrificirati naprave povezane s proizvodnjo premoga, transporta in separiranjem pa tudi razsvetljavo. Denarja je manjkalo tudi takrat. Obstajali pa so tudi hudi odpori do novosti in tudi strah pred novo "nevarnostjo". Kot vedno, tudi takrat stara miselnost ni popuščala. Ob prelomu stoletja se je trifazni tok v primerjavi tedanjemu enofaznemu zelo uveljavil. Rešen je bil tudi že prenos elektrike na krajše pa tudi daljše relacije. Možnosti so postajale iz dneva v dan bolj neomejene. Le denarja je tudi takrat primanjkovalo za večja investicijska dela in nabavo nove opreme. Z elektrifikacijo naprav na območju rudnika Trbovlje, pa postopoma tudi elektrifikacije naprav na sosednjih rudnikih v Hrastniku in Zagorju, so se z elektrificiranjem posameznih krajev začele ukvarjati-razen podjetnikov, industrijalcev-tudi zasebniki pa tudi občinske uprave. Enotne organizacije elektrogospodarstva v tistih časih ni bilo, pač pa so se začele ustanavljati na območju posameznih občin zadruge za proizvodnjo, nabavo in prodajo električne energije. V Trbovljah je bila npr. ustanovljena posebna občinska zadruga za zgraditev posebne občinske elektrarne. Leta 1911 je okrajno glavarstvo v Celju izdalo dovoljenje, da se lahko zgradi občinska elektrarna. Zgradba te prve elektrarne še stoji. V njej ima zadnja leta svoje društvene in vadbene prostore Delavska godba Trbovlje. Sicer pa je Rudnik Trbovlje postavil že leta 1903 pri Ferdinand rovu ventilator za zračenje tega rova pa tudi Jožefovega rova oziroma jame. Ventilator je poganjal parni stroj - lokomobila, služil pa je prezračevanju jam po potrebi. Električna naprava pri tem pa je služila za proizvodnjo električne energije. Dne 11.marca 1903 je takratni rudniški ravnatelj ing.Draš izdal tudi prva navodila vsem zaposlenim, kako seje treba ravnati pri uporabi električne energije. Ta naprava je bila predhodnica podobnih električnih naprav na parni žagi in na separaciji premoga leta 1904 v Trbovljah, pa tudi predhodnica prve kalorične elektrarne v Trbovljah, ki sojo zgradili v letih 1904/1906 na takratnih Vodah poleg Glažute. Zgradbi še stojita in služita potrebam tovarne Strojegradnja -STT. Marko Borušak je bil v mladih letih krojač, urar, po naravi tehnik pa tudi začetnik elektrifikacije Trbovelj in predvsem trboveljskega rudnika. Zato mu velja nameniti majhen pa vendar hvaležen spomin! Tine Lenarčič KOPALNA SEZONA BO Letos so se priprav na kopalno sezono v mestnem kopališču Selo v Zagorju lotili dovolj zgodaj. Upravljalec (Komunala Zagorje) je poskrbel za priključitev odpadnih voda na kolektor (zahteva okoljevarstvenega inšpektorja). Prebarvali in uredili so strojnico bazena, v prvih dneh aprila pa bodo pričeli urejevati tudi tobogan. Za razliko od prejšnjih let naj bi bil letos bazen odprt od začetka kopalne sezone - prvi kopalci se bodo pognali v vodo ob koncu šolskega leta. (Vir: Bilten) RAZSTAVA UČENCEV VITKA PAVLIČA Ob materinskem dnevu so pripravili učenci OŠ Vitka Pavliča likovno razstavo v hrastniškem zdravstvenem domu. 28 razstavljenih del je ustvarilo v različnih tehnikah 35 učencev. "Risali so pri likovnem pouku in pri krožku, kjer je vedno 8 do 10 otrok," pravi njihova mentorica Vladimira Klenovšek. Risbe bodo na ogled še cel mesec. Fanči Moljk OB PETI OBLETNICI SMRTI LADKA KOROŠCA V Domu kulturnega društva Kisovec je RPZ Loški glas, prav na dan (24.3.), ko so se člani tega Odbora ob grobu pred petimi leti še zadnjič poslovili od svojega nekdanjega člana, prijatelja, rojaka in velikega opernega pevca Ladka Korošca, organiziral srečanje prijateljskih pevskih zborov. Spominskega koncerta sta se pred skorajda polnim kisovškim kulturnim hramom- škoda le, da tako ni večkrat- poleg domačega zbora udeležila še zamejski moški pevski zbor Fran Venturini iz Domja pri Trstu, s katerimi so Ločani pobrateni že več kot dve desetletji (iniciator pobratenja je bil tudi Ladko Korošec) ter ženski pevski zbor Svoboda Vižmarje Brod. Loški glas, ki ga vodi zborovodkinja Alenka Flere Pavlič, je svoj nastop začel s Koroščevo najljubšo pesmijo Nebo žari in z njo in tudi preostalimi štirimi pesmimi, ki jih je zapel, dokazal, da imajo Kisovčani in Ločani biti na kaj ponosni. Razveseljivo je tudi to, da je v zbom poleg starejših tudi kar nekaj mladih obrazov. Tako, da se nam za prihodnost zbora ni potrebno bati. Nekoliko drugačna je slika pri obeh gostujočih zborih. Tako pri ženskem, kjer prepevajo le redne pevke in delujejo v njem že 22. leto kot pri zboru iz Domja pri Trstu, je mladih pevcev zelo malo. Program je zelo lepo povezovala Vanda Kopušar, predvsem pa prisotne seznanjala z utrinki umetnikovega življenja, in Ladko Korošec je Umetnik z veliko začetnico zagotovo bil. Med drugim smo lahko zvedeli tudi kako je dobil ime. Za tiste, ki tega še ne veste, naj vam prišepnemo. Po nekem cirkusantu Ladku. Ne smemo pozabiti omeniti tudi vragolije, ki jih je na diatonični harmoniki izvajal svetovni prvak na tem Slovencem priljubljenem instrumentu Denis Novato, kije v Kisovec prišel prav tako iz Domja pri Trstu. Ob koncu, ki je prišel kar prehitro, sta skupaj zapela še oba moška zbora in nam (žal) sporočila, da nam je »cuk odpelu« (verz iz pesmi) lep večer. Igor Goste 6, MALTRAVNA 2000 77 TJ.r-rrerr: BRANKO POTOČAN: 'VSE POTI SO VODILE K PLESU" V četrtek, 23.marca je bil gost hrastniške Knjižnice Antona Sovreta Branko Potočan, mednarodno uveljavljeni sodobni plesalec. S simpatičnim Hrastničanom,•■ki trenutno dela in živi v Ljubljani, seje v okviru serije Hrastriiška obzorja pogovarjal novinar Marko Planinc. Pogovarjati se o plesu in ga skušati celo predstaviti, je pravzaprav težka naloga. Veliko lažje bi bilo, če bi Branko Potočan enostavno odplesal kak odlomek iz svojih predstav... No, kljub temu je Marku Planincu uspelo predstaviti Branka kot duhovitega, ustvarjalnega človeka, predanega plesu z dušo in telesom. V začetku je njunemu pogovoru prisluhnil celo triletni sin Martin, kasneje pa se ni mogel odreči bogati knjižni ponudbi okrog sebe... Mama Mojca mu je pri tem potrpežljivo pomagala. Branko Potočan ima rad gibanje, odkar se zaveda. Že v osnovni šoli se je ukvarjal z vsemi športi - od gimnastike do plesnih vaj. Rad se spominja tudi folklorne skupine, katere pobudnik je bil Jure Klenovšek in je v njej sodeloval tri, štiri leta. Kasneje se je v Ljubljani vključil tudi v skupino France Marolt, kjer je plesal tri leta. Čeprav folklora med mladimi ni najbolj priljubljena, je bila zanj zanimiva izkušnja, saj je lahko gibal, potoval, se družil s prijatelji. Zanimiva izkušnja je bila tudi skupina GUMIFLEK, ki so jo sestavljali v Hrastniku Ika, Duro, Igor in Brko, kot so imenovali Branka. Z breakdanceom so nastopali s Slobodanom Filipovičem oziroma Vetrom in želi pri mladih navdušenje. Poleg plesnih točk so se vedno bolj približevali sodobnemu plesnemu izrazu, zato mu je Sonja Juvan, takratna kulturna delavka v Hrastniku, predlagala kakšen seminar sodobnega plesa. Res se ga je udeležil, spoznal člane Plesnega teatra Ljubljana, ki so ga povabili medse. V tem teatru je torej začel svojo pot plesalca mednarodne veljave v letih 1986 do 1989. Sodeloval je tudi v predstavah Slovenskega mladinskega gledališča. Bogate izkušnje si je pridobil tudi v belgijski avantgardni skupini ULTIMA VEZ. Kako je doživljal ta leta? "V začetku je bilo kar šokantno," pravi, "saj sem naletel na jezikovno bariero - govorijo francosko in flamsko, zato si z angleščino nisem mogel veliko pomagati. Tam tudi kar naprej dežuje; kamor pogledaš, sama ravnina... Vendar sem se kmalu privadil in v teh treh letih nabral pozitivne izkušnje. V tej skupini sem našel to, kar me je res zanimalo. Plesni teater me ni povsem izpopolnil..." Leta 1994 pa je začel s samostojnimi plesnimi produkcijami v okviru skupine FOURKLOR in samostojne produkcijske enote VITKAR. Skoraj vsako leto se predstavi z novim delom. Prva je bila leta 1994 predstava Kdo je narisal Stanku ‘Skakalnico, zadnja pa v tem času predstavljena Vrata. Nekaj predstav je doživelo premiero v Hrastniku, prav tako so tam potekale zadnjih štirinajst dni intenzivne vaje. Zakaj? "S plesalci smo živeli skoraj v karanteni; oder smo imeli v hrastniškem delavskem domu ves dan na razpolago. Na KRC-u so nam šli res na roke..." Žal pa s predstavo Vrata ne bodo mogli nastopati v Hrastniku, ker je za ta projekt premajhen oder. Poleg tega, da Branko Potočan veliko gostuje v tujini, pa ga večkrat povabijo k svojim gledališkim predstavam režiserji, da jim svetuje pri izvedbi gibanja na odru. Sodeluje pa tudi kot član predstave - plesalec. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom, pri čemer mu koristijo izkušnje, ki jih je dobil pri študiju na Fakulteti za šport. Uživa ob delu, saj je kreativno in odvisno od njega, kako bo uspelo. Pri iskanju idej mu pomaga tudi enoletno delo v rudniku. To je bilo takrat, ko še ni vedel, kaj bi s seboj. Po srednji tehnični šoli se je odločil za študij rudarstva, saj je bila štipendija zagotovljena, služba pa tudi. Po enem letu je študij prekinil, ker je vedel, da to ni to, kar bi rad počel. Odločil se je za enoletno delo v rudniku, da ne bi zapravljal časa. "Rudniku sem vrnil tudi štipendijo, verjetno eden redkih," se spominja teh let Branko Potočan. Doma seveda nad njegovo odločitvijo niso bili najbolj navdušeni, saj niso mogli verjeti, da se lahko s plesom preživljaš. Vseeno ga niso ovirali, zdaj pa seveda ne morejo skriti ponosa... Posebno oče Mirko, ki že petdeset let igra pri rudarski godbi, rad kaj pokomentira... Marko Planinc je najmlajšega gosta doslej podražil tudi z vprašanjem, kako se spominja svoje TV reklame pred leti... Je veliko zaslužil? Kot vemo, je v nekoliko zastrti goli pozi reklamiral pohištveni sejem. "Bilo je zanimivo, zaslužil pa nisem, ker sem s tem le poravnal neko uslugo," je povedal. In kaj bo počel, ko ne bo več plesal? Pedagoško delo, koreografija, svetovanje... še vedno se bo vse sukalo okrog plesa. Kaj pripravlja v tem času? "Tako kot Vrata, bo tudi naslednji projekt v koprodukciji s Cankarjevim domom. Trenutno ima delovni naslov Perkmandeljc..." Se pravi, da bo imela predstava tudi nagajive elemente. Nič čudnega, tak je tudi Branko Potočan. Besedilo Fanči Moljk, slika Marko Jamnik ODLOMKI IZ KNJIGE NAŠE TRBOVLJE IRENE IVANČIČ-LEBAR (8) Vzhodno pobočje doline Nekoliko severneje od Sušnika lahko po novi industrijski cesti zavijemo z glavne ceste v breg proti vzhodu čez današnje Nasipe na področje nekdanjih naselij. Najjužneje je bila Lakonca, proti severovzhodu je bila Dobrna, na jugovzhodu Retje, vzhodno nad Vodami se je pričelo Limbarje. Nanje spominjajo le še domača imena ali imena nekaterih objektov. Le Retje seje ohranilo kot naselje do danes. Ta del trboveljske doline je najprej občutil posledice rudarjenja, saj seje rudaijenje pričelo na tem, najjužnejšem predelu Trbovelj in se širilo proti severovzhodu in severu. Uničena so bila naselja s pripadajočimi gozdovi, travniki, sadovnjaki. Ob jamskih objektih je rudnik gradil stanovanjske hiše za svoje delavce rudarje. Tako so nastala nova stanovanjska naselja kolonijskega tipa, ki so spremljala rudnik, kakor seje pomikal proti severovzhodu in severu; Nasipi, Dobrna, Žabjek, Ribnik, Terezija, Neža, Bauer kolonija, Barbara. Med obema vojnama, zlasti pa po drugi svetovni vojni so vmesne prostore pričeli pozidavati z individualnimi gradnjami. Nastala so tudi nova naselja: Novi dom, Pod Ostrim vrhom, Vreskovo, Majcenova cesta. Pogled proti Tereziji z okolico v sedemdesetih letih .uTLTLŠo^.Ta 6, MALTRAVNA 2000 DRDG DRUGEMU POMAGAJO ŽIVETI Minilo je petintrideset let neumornega, plodnega, težkega in zanesenjaškega dela članov Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. Z zabavno prireditvijo v petek zvečer, 24.marca, so skupaj z obiskovalci praznovali 35. obletnico delovanja v dvorani Doma Svobode, ki je (mogoče za njihov rojstni dan) dobila tako potrebne in težko pričakovane nove stole. Udobno nameščeni so gledalci, z moderatorjema in njunimi gosti, potovali skozi leta ustvarjanja amaterskih gledaliških igralcev, njihovih strokovnih sodelavcev, režiserjev, svetovalcev, scenografov in kostumografov. Kratek povzetek njihove "inventure" iz gledališkega lista 35.sezone pove, da so odigrali osemdeset gledaliških del in da se je v teh letih pri njih zvrstilo dvcstotriintrideset članov, od katerih jih je kar lepo število prejelo najvišje državno priznanje za ljubiteljsko gledališko dejavnost, to je Linhartova značka in še druga priznanja in odličja. Njihove predstave so doživele večkratne ponovitve. Tako so petnajstkrat ponavljali Čudežni pisalni strojček, dvanajstkrat Sneguljčico, desetkrat Dohtar pu sil in še in še... Pri njih so gostovala kulturna društva, gledališke skupine, dramske in lutkovne iz Slovenije, na literarnih večerih pa so gostili mnoge znane Slovence iz kulturnega življenja. Sami so s svojimi predstavami gostovali v Zasavju, Sloveniji in čez mejo pa tudi za razvedrilo so poskrbeli z vsakoletnim letovanjem na morju, z izleti in pikniki, čeprav je bilo tudi takrat delovno. Že ob tridesetletnici društva so med pomembne naloge uvrstili: ustvariti ustrezne pogoje... Ob 35.1etnici je to še vedno njihova (in od koga drugega) najpomembnejša naloga. V petek zvečer so stali, na (še vedno istem) odru, člani gledališča, ki skupaj z njim praznujejo svojih 35 let igranja. To so Marjeta Dolinar (Podlogar), Bernard Kovačič in Roman Poboljšaj. Njihovi spomini in spomini drugih dolgoletnih članov so se prepletali z odlomki iz predstav letošnje sezone in pripetljaji izza odra, z odra in s poti na gostovanja so oživeli pred očmi obiskovalcev ob barvitem pripovedovanju njihovih akterjev. Rdeča nit petkovega zabavnega večera pa je bila tista rdeča nit, ki se vleče skozi vseh 35 let delovanja in je pustila neizbrisen pečat v Mladinskem gledališču Svoboda in s tem velik, če že ne največji del sebe. To je nedvomno "njihova" Nanda Guček. Njeni varovanci jo imenujejo kar agregat, gonilna sila, sonce... V svojem razmišljanju, zakaj je vredno vztrajati, je že ob koncu 21.sezone leta 1986 zapisala: "Zaradi mladih, ki znajo živeti polno, bogato življenje." Danes pa samo še dodaja: "Zaradi tistih, ki bi sicer viseli za šankom, ali pa na skrivaj kadili travo. Tu spoznajo zanimivejšo, bogatejšo plat življenja..." Praznovanje obletnice je s svojim obiskom obogatil pesnik, igralec, predavatelj na AGRFT Tone Kuntner, ki je ob tej priložnosti napovedal izdajo svoje nove pesniške zbirke, ki je posvečena slovenski pomladi in vsem, kiji ostajajo zvesti. Prireditev ob jubileju je bila tudi dobra priložnost za podelitev priznanj oziroma nagrad za dolgoletno delo v gledališču. Predstavnik Sklada za ljubiteljske dejavnosti Republike Slovenije Zdravko Pestotnik je podelil Linhartove značke in sicer bronasto je za 17-Ietno uspešno delo prejel Iztok Lužar, srebrno za 20-letno Ines Ostric in zlato Linhartovo značko za 30 let uspešnega dela pri gledališču sta prejela Roman Poboljšaj in Bernard Kovačič. Posebno priznanje ob 35.letnici delovanja je dobilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar je, poleg pozdrava in čestitk jubilantom, skušal omiliti nič kaj obetavno in skoraj depresivno "vremensko napoved" iz Gledališkega lista 35.sezone, za kulturno dejavnost v Trbovljah. Obljubil je nadaljne prizadevanje za obnovo kulturnih domov v Trbovljah in pomoč pri financiranju dejavnosti kulturnih društev, ki jih v občini deluje več kot 25, če bodo le-ta predstavila svojo vizijo delovanja v prihodnjih letih. Zanimivo je tudi njegovo zapažanje, da na kulturnih prireditvah, ki jih je obiskal, ni bilo videti ravno tistih, ki usmerjajo, ali vsaj naj bi usmerjali mlade, da bi se učili in znali živeti. Pogreša učitelje! Nenazadnje pa dejstvo, da je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje amatersko mladinsko gledališče z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in pa najnovejše odkritje, daje celo enajst let starejše, govori v prid bolj optimistične "vremenske napovedi". Taka dolgoletna tradicija dokazuje, da so med nami ljudje, ki s trmasto voljo in z veliko mero ljubezni do gledališča in kulture nasploh, kljub vsem težavam in problemom, vztrajajo. Kljub temu pa: "...pa ravno ta spoštljiva obletnica mi iz dneva v dan boj jemlje moči in ideje. Zakaj? Ker moramo njej navkljub tekati kot brezglave kokoši, brez odločujoče spodbude, pa čeravno bi to bila le lepa beseda (oj, da bi sploh bila!), brez vsakega namiga (kaj šele očitnega dejanja), da nas sploh kdo opazi. Te stvari potrebujemo od ljudi, ki delajo na kulturnem - v Trbovljah na togo-slinastem - področju..." je v gledališkem listu te sezone zapisal v sestavku Štil(ček) v glavi Janez Rus. Mogoče pa pričujoča publikacija le ni bila vredna tako malo pozornosti, kot je sprva kazalo. Sicer pa, k praznovanju spada tudi pogostitev in vsi prisotni so bili na njo povabljeni, kjer je bila priložnost za nadaljnje obujane spominov in nenazadnje za načrtovanje prihodnosti. Marta Hrušovar Predstavljamo vam NAJ SMUČIŠČE ZASAVJA 1999/2000 Kdor ne pozna gostišča Pri Vidrgarju, zanj lahko rečemo, da ni kaj dosti po svetu hodil. Gostišče, ki ima prijetno lokacijo tik ob cesti Izlake-Moravče-Domžale, smo obiskali z namenom, da bi vam predstavili smučišče, katerega ste vi izbrali za NAJ SMUČIŠČE ZASAVJA v sezoni 1999/2000. Morebiti bi celo bilo bolje, da bi se predstavitve tega in vseh ostalih smučišč lotili pred smučarsko sezono, kar smo v precejšnji meri tudi naredili, toda glavni namen našega obiska omenjenega gostišča, ki leži tik pod smučiščem Vidrga je bil, da predamo priznanje gospodoma Francu Vidrgarju in Jožetu Žibertu. "Vsekakor smo nad priznanjem presenečeni, kajti smučišče se ne more primerjati z ostalimi, saj imamo vlečnice narejeno profi-zorično. Za smučišče smo skozi vso sezono skrbeli, da se niso pojavljale ledene plošče, kar je običajno pri umetnem snegu. Vsekakor pa to pomeni lepo priznanje s strani bralk in bralcev Zasavca in potrdilo, da smo na pravi poti," je na naše prvo vprašanje odgovoril Jože Žibert in nadaljeval. "Smučišče deluje že osem let, odkar tudi umetno zasnežujemo progo. Sicer smo tudi prej že imeli vlečnico, toda takrat ni bilo pravih zim, tako da ni bilo dobrih pogojev za smučanje." Letošnja sezona na smučišču Vidrga ni bila tako uspešna kot lanska, glavni razlog za to pa je, da je bilp snega dovolj tudi na ostalih smučiščih in umetno zasneževanje ni prišlo v poštev toliko kot lani. Poleg tega se samo smučišče tudi težko kosa z uveljavljenimi smučarskimi centri kot so Bovec, Kanin, Rogla, Kranjska Gora, Pohorje,... Morebiti je ena od prednosti smučišča na Vidrgi ugodna cena in pa bližina sama. Na smučišču, ki sicer obsega 3 hektarje, imajo na voljo 3 vlečnice, poleg tega pa imate v ceno smučanja vključeno tudi malico v bližnjem gostišču, tako da s tem tudi dopolnjujejo ponudbo. Je pa zanimivo, da opažajo več gostov iz Gorenjske, Ljubljane, Domžal in Kranja, kot pa iz Zasavja. "Kaj pa vem, zakaj je temu tako. Mislim, da imajo Zasavčani že tako ali tako odpor do vsega, kar se v Zasavju dogaja,” razmišlja Jože Žibert. Lansko leto so uvedli šolo v naravi, v kateri šolarji tri dni preživijo v tem idiličnem okolju in spoznavajo bližnjo okolico. V aprilu bodo usposobili tenis igrišča, tako da tudi po končani zimski sezoni ne bodo mirovali. "Bistvenih novosti na smučišču si za naslednja leta ne moremo privoščiti, ker imamo zemljišče v najemu. Poskusili smo pri kmetih, da bi smučišče razširili, toda za to ni posluha," je ob koncu pogovora dejal Jože Žibert, ki pa se navkljub vsem polenom, ki jih na smučišču Vidrga dobivajo pod noge, lahko pohvali s tem, da upravlja z NAJ SMUČIŠČEM ZASAVJA 1999/ 2000. Peter Motnikar Malonogometni pokal Zasavja KONEC ZA DVA PRVOLIGAŠA Kot je že nakajletna praksa, se je malonogometno leto 2000 v Zasavju tudi tokrat začelo s tradicionalnim, letošnje leto že 13-im po vrsti, pokalnim tekmovanjem, v katerem sodeluje 20 ekip od 50-ih, ki sodelujejo v štirih malo-nogometnih zasavskih ligah. Udeležba je torej nekoliko skromnejša glede na pretekla leta, sicer pa naslov pokalnega prvaka brani ekipa Elektro Domadenik/ Agencija Vizija-MTO. Predtekmovanje ni prineslo kakšnih pretresljivih rezultatov, razen rezultatskega neuspeha dveh prvoligašev (ŠD Mlinše I in SMP Ocepek), medtem ko so si aktualni prvaki Zasavja (Pizzeria Kukuca) napredovanje zagotovili šele po dodatnem razigravanju. Rezultati predtekmovanja: ŠD Mlinše I - ŠD Prapreče 3:4, ŠD Prapreče - Mexico Pancho 0:7, Mexico Pancho - ŠD Mlinše I 1:1. ŠD Izlake - ŠD Mlinge II 2:2, ŠD Mlinše II - Trgovina Čop 0:3, Trgovina Čop - ŠD Izlake 0:1. SMP Ocepek - ŠD Sava 0:2, ŠD Sava - Šentlambert 1:4, Šentlambert - SMP Ocepek 4:1. Pizzeria Kukuca - Udarnik TSG 6:0, Udarnik TSG - Amadeus/ Panterji 1:6, Amadeus/Panterji -Pizzeria Kukuca 2:1 Malo po malo - Branko bar 2:2, Branko bar - Fejst pub 0:4, Fejst pub - Malo po malo 0:5. Juventus - AS Poropatič 5:0, AS Poropatič - Potočnik/Ašič 2:3, Potočnik/Ašič - Juventus 2:6. Repesaž drugouvrščenih ekip: Šd Prapreče - ŠD Sava 2:1, ŠD Sava - Trgovina Čop 0:3, Trgovina Čop - ŠD Prapreče 1:1. Pizzeria Kukuca - Potočnik/ Ašič 2:0, Potočnik/Ašič - Fejst pub 1:2, Fejst pub - Pizzeria Kukuca 2:3. Naprej sta se uvrstila tudi Elektro Domadenik/Agencija Vizija - MTO in Pekama Leniči/ Čebelica kot nosilca. MEXICO PANCHO: SKOZI "KOSETOV" ZID NI ŠLO V začetku preteklega tedna so na malonogometnih terenih v Zagorju odigrali tekme drugega kroga pokalnega tekmovanja. Rezultati: Elektro Domadenik/Agencija Vizija-MTO : Fejst pub 2:0 Fejst pub : Mexico-Pancho 4:1 Mexico Pancho : Elektro Domadenik/Agencija Vizija-MTO 4:10 Branilec naslova pokalnega prvaka (Elektro Domadenik/ Agencija Vizija-MTO) se je zanesljivo uvrstil v polfinale. V svojih vrstah ima strateg Branko Praznik/Kosa tudi trenutno najboljšega strelca pokalnega tekmovanja in sicer Zorana Teska, ki je dosegel 5 zadetkov. Naj večje razočaranje predstavlja ekipa Mexico Pancho, ki je odločno napovedovala, da bo vzela "skalp" pokalnemu prvaku, vendar se je ekipa na igrišču pojavila z igralcem manj (baje so zatajili "zvezdniki" iz Sevnice). Pekarna Leniči/Čebelica : Trgovina Čop 1:0 Trgovina Čop : Juventus 2:2 Juventus : Pekarna Leniči/ Čebelica 1:3 Drugi favorit pokalnega tekmovanja (ekipa Pekarna Leniči/Čebelica) je imel precej težko delo z obema nasprotnikoma, še posebej z drugoligaši Trgovino Čop iz Podkuma. Omeniti velja, daje za ekipo Pekarne Leniči/Čebelica debitiral vratar Vojko Majcen, državni reprezentant in tako kot običajno svoje delo opravil izvrstno. ŠD Izlake : Pizzeria Kukuca 2:1 Pizzeria Kukuca : Šentlambert 3:0 Šentlambert : ŠD Izlake 2:4 Športno društvo Izlake je izločilo aktualnega zasavskega prvaka - Pizzerio Kukuca - ki letos igra bistveno manj pomembno vlogo in ga čaka borba za obstanek v prvi ligi. Amadeus/Panterji: ŠD Prapreče 1:0 ŠD Prapreče : Malo po malo/ Dimnikarstvo Lepoša 0:1 Malo po malo/Dimnikarstvo Lepoša : Amadeus Panterji 2:1 V zelo izenačenem obračunu trboveljskih ekip je na koncu slavila najbolj izkušena ekipa, ne pa bi bilo nezasluženo, če bi zmaga oziroma napredovanje pripadlo katerikoli drugi ekipi. Peter Motnikar ZASAVC IZGUBIL S 25:0!!!! Konec preteklega tedna se je s tekmami v 3. in 4.ligi začel spomladanski del sezone na področju malonogometnih lig Zasavja. Vsekakor je vredno omeniti tekmo za zgodovino, ki se je odigrala v petek, 31.marca na igrišču na Izlakah, kjer je ekipa Bistro Slavi z zmago nad Zasavcem s 25:0 podrla 8 let star rekord (Malo po malo - Mladi Orli 22:2), Gracar pa je podrl tri leta star rekord Petrušiča (11 zadetkov), ko je dosegel na omenjeni tekmi kar 13 zadetkov. Velja omeniti, da bo "derbi sezone" med Elektro Domadenik-Agencija Vizija-MTO - Pekarna Leniči/Čebelica v ponedeljek, 10.aprila ob 18.30 uri v Zagorju. Rezultati - 3.1iga: ŠD Sava -Potepuhi 1:1, Zlatarna Lea -Branko bar 3:2, Nočni klub Ex-treme - IAK SCT 2:5, Trinajst M -ETI 3:2, Antimon Bistro 91 - ŠD Mlinše II 1:2, Udarnik TSG Lunar prost. Trenutni vrstni red: Branko bar 24, Potepuhi 24, Nočni klub Extreme 22, ŠD Sava 20, Zlatama Lea 19, ŠD Mlinše II18, IAK SCT 17, Trinajst M 13, Eti 7, Antimon Bistro 91 4, Udarnik TSG Lunar 3 točke. Rezultati - 4.1iga: Zasavc - Bistro Slavi 0:25, ŠD Podkum -Okrepčevalnica Gasilček 1:6, Kadeti - Zlatorogi 4:6, ŠD Čemšenik - AS Poropatič 2:4, Bistro Maln - Gamsi 1:4, MGM -Bartec Varnost 3:0, Medija - Pizzeria Pepita 3:0 (prekinjeno v 16.minuti). Trenutni vrstni red: Bistro Slavi 33, Frizerstvo Ivi 30, Okrepčevalnica Gasilček 28, Zlatorogi 25, AS Poropatič 24, Gamsi 19, ŠD Podkum 19, MGM 15, Medija 13, ŠD Čemšenik 13, Bistro Maln 11, Pizzeria Pepita 4, Bartec Varnost 3, Zasavc 2, Kadeti 1 točka. Peter Motnikar Nogomet SVOBODI LE TOČKA V SEDMIH PRVENSTVENIH TEKMAH Ihan je bil za kisovške nogometaše kraj, kjer si niso priigrali veliko točk. Edino so osvojili dečki do 12 let, varovanci trenerja M.Ocepka. Dečki do deset let so doživeli poraz s 5:0, z 1:0 pa so izgubili člani. Edini gol so že v prvem polčasu dobili iz najstrožje kazni. Dečki do 10 let so med tednom izgubili še eno prvenstveno tekmo. Na razmočenem igrišču jih je v sredo z 2:0 ugnal domači Arne Tabor. V soboto so člani doživeli še en poraz. Premagala jih je ekipa iz dna lestvice - NK Radomlje in sicer kar s 4:1. Edini gol za Kisovec (ki je pomenil celo vodstvo) je dal S.Gobovc. Žal so proti koncu tekme prejeli kar štiri gole. Ta dan so izgubili tudi dečki do 12 let in sicer v Cerknici s kar 7:1. Strelec za Kisovec je bil Marko Arh. Z 2:0 so doma v nedeljo izgubili tudi dečki do 10 let. Premagali so jih Kamničani. Igor Gošte Ob tem omenimo še, da so Zagorjani v 4.krogu nadaljevanja prvenstva zabeležili nov poraz in sicer proti Nafti iz Lendave z 1:0. Tako so v štirih tekmah osvojili le eno točko in stanje počasi postaja kritično in to kljub temu, da imajo Zagorjani dokaj zadostno bero točk iz jesenskega dela prvenstva. Peter Motnikar 6. MALTRAVNA 2000 4 3? 3T Najboljši med najboljšimi večer Športa v Hrastniku Evropski mladinski prvak v spustu Aleksej Bočko je najboljši športnik Hrastnika za leto 1999, rafting ekipa Forstek pa najboljša ekipa Hrastnika za leto 1999, so razglasili v soboto, 25.marca v hrastniški športni dvorani, kjer so že triindvajsetič pripravili večer športa, glasbe in razvedrila. Na prireditvi, ki jo je vodil Marko planine, so najprej podelili priznanja najbolj uspešnim v trim ligah v letu 1999. Tekmovali so v osmih ekipnih športih, posamezniki pa so se pomerili v 12 različnih disciplinah. Športna zveza je podelila svoja priznanja za tekmovalne dosežke. Prejeli so jih kajakaši Igor Jamšek, Peter Kauzer mlajši, Nejc Kovač, Gregor Laznik, Janoš Peterlin, Robi Seničar, Matic Stoklasa in Gregor Vretič, plavalca Jelena in Hrvoje Lušič, članska ekipa Košarkarskega kluba GD Hrastnik, članska in kadetska ekipa Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik ter kegljaški klub Sinet Hrastnik. Podelili so tudi Bloudkove značke. Srebrno sta prejela Milan Tanšek iz Kegljaškega kluba Rudnik in Marko Planinc iz Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Od tam prihajata tudi dobitnika bronaste značke - Ivan Selak in Milan Trstenjak. Čeprav je bilo na številnih plakatih prijazno vabilo na prireditev z znanim ansamblom in brezplačnim vstopom, pa se je na to športno prireditev odzvalo manj. ljudi kot prejšnja leta. Besedilo Ponči Moljk, sliki B.KIančar Hrastniški športnik leta - Aleksej Bočko Dobitniki Bloudkovih plaket Plavanje KONCANASEZONAZAMLADE PLAVALCE V Kranju je v dneh id 18. do 19.marca potekalo moštveno in posamično državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice, katerega se je udeležilo 251 plavalcev iz 18-ih slovenskih klubov. Na prvenstvu je nastopilo tudi 11 najmlajših plavalcev trboveljskega Rudarja. Katja Agrež, Maja Vidmar, Nuša lločko, Sabina Florjane, Edisa Vehabovič, Toja Kovačič, Marko Guna, Miha Guna, Matjaž Bedenik, Jaka Doberlet in Gašper Brvar so v moštvenem delu tekmovanja osvojili solidno 9.mesto. Kljub temu, da je zaenkrat na njihovih treningih poudarek na učenju pravilne tehnike plavanja, so dosegli kar nekaj dobrih posamičnih rezultatov, ki jih je potrebno izpostaviti. V prvi vrsti so to rezultati Katje Agrež, ki je v disciplini 200m prsno osvojila tretje mesto, v disciplinah 100 m delfin in lOOm prsno četrti mesti, v disciplini 50m delfin peto mesto in na lOOm mešano šesto mesto. Maja Vidmar je v disciplini 50m hrbtno osvojila deseto mesto, Nuša Bočko pa v disciplini 200m hrbtno dvanajsto mesto. Ženska štafeta, v kateri so plavale Katja Agrež, Maja Vidmar, Nuša Bočko in Sabina Florjane, je v disciplinah 4x50m prosto in 4x50 mešano osvojila dve odlični peti mesti. Ostali plavalci so plavali zelo dobro in popravljali svoje osebne rekorde, kar pa je tudi najpomembnejše za najmlajše člane plavalnega kluba. S tem prvenstvom so tudi mlajši dečki in mlajše deklice uspešno zaključili zimski del sezone. Glede na njihove dobre rezultate pa se le lahko veselimo prihodnjih tekmovanj in letne sezone. Tomaž Jazbec Borilne veščine DESETZMAG SLOVENSKIH KICKB0XARJEVV AVSTRIJI Na mednarodnem turnirju v avstrijskem Welsu je v šemi in light contactu tekmovalo kar 210 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke in Slovenije. Barve Slovenije so branili tekmovalci iz Ptuja (27 tekmovalcev), Izlak (8), Zagorja (5), Majšperka (2), Nove Gorice (1) in Murske Sobote (1). Slovenci so osvojili kar 10 prvih mest, 5 drugih mest in 7 tretjih mest. Oba zagorska kluba sta osvojila dve prvi mesti, dve drugi in eno tretje mesto. Zmagal je tudi Klemen Buzina iz Zagorja, kije kot nosilec srebrne kolajne iz zadnjega SP v Španiji nastopil v kategoriji do 60 kg in osvojil pas prvakov. Nastopil je kot povabljenec organizatorjev v posebni borbi, ki je potekala v petih rundah. Svojega nasprotnika iz Welsa je ugnal s 27:24. Borbo je snemala tudi avstrijska televizija, kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Dobre borbe sta prikazala tudi Igor Kalšek (večerna borba), ki je z zmago zabeležil še eno mednarodno zmago in pa Izlačan Blaž Plevnik. Žal je zaradi poškodbe borbo v finalu predal Zagorjan Sašo Stojanovič. Uvrstitve Zagorjanov in Izlačanov med prve tri v šemi contactu: Mladinci: -45kg 1 .Blaž Plevnik (Izlake), -65kg 2.Sašo Stojanovič (Zagorje) Člani: -67kg 3.Miloš Rozman (Izlake), -81 kg l.Igor Kalšek (Zagorje) Članice: -65kg 2.Brigita Plemenitaš (Izlake) , „ . Igor Goste | j j. u Predstavljamo "LUFTRAJDERJE" 'Poštimana glava' in pogum Zakaj ptice pojejo? Luftrajderji pravijo, daje odgovor na to mogoče dobiti, ko se enkrat podaš na hrib, se s padalom prepustiš vetru in odjadraš v dolino. Ob tem pa občuduješ lepoto narave, ki je v Zasavju še nismo povsem uničili. In kdo so Luftrajderji? Člani DJP-ja, društva jadralnih padalcev, ki v tem mesecu praznuje prvo obletnico obstoja. Nekaj več o njih ste lahko izvedeli na predstavitvi, ki sojo imeli 17. marca v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, mi pa smo se pogovorili še z enim od članov kluba, Juretom Nagodetom. Kako in zakaj Luftrajder? Večina pobudnikov za ustanovitev tega kluba nas je bila prej včlanjenih v Kavki, zagorskem jadralnem klubu. Vendar pase nam j e tamkaj šen klub zazdel prevelik in smo se odločili iti na svoje. Tako smo začeli ponovno odkrivati Mrzlico in tudi Planino. Luftrajder je manjši klub, organiziran sicer kot društvo, vendar vse skupaj deluje bolj na prijateljski ravni. Ob lepih popoldnevih gremo najprej malo letet, potem pa še na kakšno pivo. Tako za družbo. Predavanje, ki smo ga imeli v knjižnici je bila naša prva bolj javna prireditev. Ste bili z obiskom in izvedbo predavanja zadovoljni? Pred predavanj em nas je bilo malo strah. Vabili smo predvsem preko poznanstev, plakate pa, ker so uradni plakatni panoji predragi, nalepili predvsem po lokalih, ki so nam to dovolili. Po vsem tem smo bili nad obiskom kar prijetno presenečeni. Prišlo je nekaj takšnih, ki so že letalci, nekaj tistih, ki se udeležijo vsega, kar se v knjižnici dogaja, nekaj pa tudi takšnih, ki so res prišli poslušat z zanimanjem in srcem. Obiskovalcem smo ponudili predavanje strokovnjaka iz podjetja Sky, ki smo ga združili s klasičnim padalstvom iz letala. Kako izgieda vaše druženje? Kako pogosto letite? Glede na to, da nas je malo, se dobimo kar dostikrat. Vsaj nekaj, ker enkrat eden nima časa, drugič drug. Ni pa smisel našega kluba v množičnosti. Formalno delujemo kot klub, saj tako tudi lažje dobimo kakšne pokrovitelje, finančno pomoč. Na Mrzlici na primer bi radi postavili avtomatsko meteorološko postajo - da bi lahko poklicali in izvedeli, kakšni so pogoji za letenje. Bi pa za kaj takšnega potrebovali pomoč. Mogoče planincev,... Koliko skokov oziroma poletov pa opravite v enem dnevu? Kako rečete temu? Ja, gre za polete, saj je smisel tega, da jadraš. Po nekaj poletov ponavadi opravimo. Pristajamo ponavadi v Čečah ali pa pri Volanu, odvisno. Gre to za trening ali kaj? Stvar ni tako športna, tako da bi se spotili. Pravim, daje to šport in rekreacija. Običajno greva skupaj vsaj dva. Do vrha se zapeljemo z avtom, eden se spusti, drugi pa ga lahko zopet z avtom pobere v dolini. Če bi hotel hoditi v hribe, bi bil planinec. Težko je, da bi z nahrbtnikom, polnim opreme, najprej pešačil dve uri na primer na Mrzlico, potem pa na vrhu mogoče še ugotovil, da pogoji za letenje niso ugodni. Premočan veter ali napačna smer. Gre predvsem za užitek, mogoče celo nekaj malega droge. Če le imaš nekaj ur časa, ... Te malo zasvoji. Je pa dobro, da smo povezani kot klub, ker se lahko o tem tudi pogovarjamo. Malo je ta šport pač le nevaren. Predvsem začetek je nekoliko nevarna faza. V Sloveniji jev zadnjem času namreč to postalo zelo množično, pa se najdejo tudi ljudje, ki ne sodijo sem. Hočejo biti junaki in nočejo upoštevati razmer, potem pa pride do kakšnih poškodb. Smrtnih primerov sicer ni, ampak človek mora imeti za takšno dejavnost v glavi 'poštimano'. Če pogoji poletov ne dovoljujejo, je pač treba dati nahrbtnik nazaj na hrbet in peš v dolino. V klubu si lahko takšne izkušnje izmenjujemo. Kakšna pa je vaša povezava z drugimi klubi po Sloveniji? Imate kakšna srečanja, tekmovanja? Ja, obstajajo klubska, državna, evropska in svetovna tekmovanja. In sicer v točnosti pristajanja in v preletih. Lani sami nismo nič prirejali. Za eno tekmo smo že imeli določen datum, potem pa ni bilo ustrezno vreme in je odpadlo. Za letos pa seje sezona začela prejšnjo soboto. V pika tekmah (v točnosti pristajanja, op. p.) smo bili lani kar dobri. V skupnem seštevku sezone smo bili kot klub enajsti. Glede na to, da smo lahko iz našega kluba nastopali samo štiije tekmovalci, ker je pogoj za nastop izpit A kategorije, večji klubi pa so nastopali tudi s po enajstimi, pri čemer šteje le rezultat najboljših treh, smo bili med manjšimi klubi najboljši. Posamično pa je bil Slavko Škoda devetindvajseti. S tem da je na posamezni tekmi v povprečju čez sto tekmovalcev. Kje pa ste dosegljivi za morebitne interesente? Kakšnih klubskih prostorov nimamo. Kdor pa bi želel kaj več izvedeti o tem, tisti, ki ga letenje zanima, lahko kar mene pokliče na GSM -041-505-595. Eden od naših članov leti tudi v tandemu, tako da je mogoče pri nas za ugodno ceno tudi leteti v spremstvu. Kako je sicer s tečaji? V zadnjem času je začela Zveza za prosto letenje to malo bolj pravno-formalno urejati. Tudi Letalska zveza sodeluje in skupaj pišejo zakone. Zdaj seje za to odločal kar vsak, ki se mu je zdelo, daje to zanj. Vendar pa je to dvorezen meč. V začetku so nekateri zelo navdušeni, potem pa se jim ravno zaradi tega kaj naredi in jih mine. Pa gre v nič ves vloženi denar. Zato je po mojem dobro, da se vsak, ki ga stvar zanima, najprej poskusi v tandemu. Luftrajderji se pri tečajih in izpitih povezujemo predvsem z velenjsko stranjo. V Preboldu imajo res lep poligon. Začemiki si morajo najprej pridobiti izpit kategorije L, nadaljujejo pa, tako da lahko letijo sami, brez spremstva inštruktorja, z A tečajem. Kako pa imate urejene 'pristajalne steze'? V Čečah, kjer dostikrat končujemo svoje polete, pač vzdržujemo dobre odnose z lastniki, na Mrzlici, kjer imamo štartno mesto, pa imamo tudi z lastnikom sklenjen ustni dogovor. Tam smo uredili tudi malojasico, ki pride prav tudi kakšnim izletnikom. Ker sicer ne sestankujemo, enkrat na leto priredimo kakšen piknik, kamor povabimo tudi svoje boljše polovice, da se jim malo odkupimo za lepe dneve, ko nas ni, včasih izvedemo kakšno akcijo - čistilno, na Mrzlici smo uredili tudi pešpot. Imate mogoče kakšno himno? Glede na ime, bi lahko bila to pesem skupine Orlek, Luftrajder blueš. 'Ja, po tej pesmi je tudi nastalo ime. Ne da bi se hvalil, ampak to ime sem sam malo izsilil. Nekaj članov meje že v začetku podprlo, nekateri se najprej tudi niso strinjali, potem pa seje izkazalo, da seje ime tudi zunaj dobro prijelo. Je prepoznavno, nek simbol Zasavja. V 'knapovščini' sicer pomeni nekaj drugega, če pa uporabimo malo nemščine, pa malo angleščine, pa ima tudi z jadranjem po zraku nekaj povezave. Branka Jan Peter Brečko UTRINKI IZ INDIJE Dočakali smo leto 2000 in tako je bil spet razlog več, da se zopet odpravim v Indijo. Ker je bilo to že moje šesto potovanje tja dol, se mi ni bilo težko odločiti, kam bom šel. Na lepše seveda! S Katjo sva se na pot odpravila konec januarja, preko Brnika, Frankfurta, do Bombaya. Iz Bombaya sva poletela preko celine proti Madrasu, ki je izhodiščna točka potovanja proti jugu Indije. Madras je četrto največje mesto Indije z okoli 6 milijoni prebivalcev in je glavno mesto države Tamil Nadu. ki jih oskrbnik, po potrebi pa tudi učitelj v vaški šoli. Na mesec zasluži okrog 1000 rupij (4500 tolarjev). Žena Ambika pa ima v mestu svojo šiviljsko delavnico (3x3 metre), s katero v glavnem preživlja družino, saj zasluži nekajkrat več kot njen mož. Hrana, ki sva jo jedla pri njih, je bila tipična južnoindijska, z veliko riža, zelenjave in čilija, ki je v Indiji nasploh ena najbolj priljubljenih začimb. Indijci običajno jedo na tleh, pri Vadivelih pa so že imeli mizo in stole, tako da smo ob večerih kar Turisti v Indiji šteje okrog 65 milijonov. V Indiji se okrog naseljenosti prebivalstva govori približno, saj je rodnost zelo velika, tako da konkurira celo Kitajski, čeprav je Indija skoraj dvakrat manjša. Poleg uradnega jezika angleščine, govorijo tukaj jezik tamil in telugu, ki sta poleg še šestnajstih glavnih jezikov in okoli 2500 dialektov, ena glavnih na jugu Indije. Temperature se v tem delu gibljejo med 18 in 43 stopinjami Celzija, tako da so najboljše razmere za potovanje od novembra do marca. Iz Madrasa sva odpotovala s taksijem na 4-urno vožnjo proti Tiruvanamalaju, na obisk k družini Vadivel, ki jih poznam že od leta 1995. Za tukajšnje razmere živi družina dokaj premožno, saj imajo svojo hiši, vrt, svoj vodnjak in celo sanitarije, ki so nekaj korakov proč od hiše. Gospod Vadivel je kakšno rekli. Gospod Vadivel se je zanimal o položaju Slovenije v Evropi, o naših volitvah in poslancih, vsaj tako sem ga razumel, ko smo pozno v noč praznili steklenice toplega piva (hladilnika ne poznajo). Poleg Ambike in njenega moža sta zraven sitnarila njuna dva sinova, ki sta pri svojih desetih letih vseskozi preverjala kvaliteto piva, tako da sta kmalu zaspala. Hindujci drugače ne pijejo alkohola, če pa se jim pokaže možnost brezplačne pijače, se radi pregrešijo zoper svoje postave. Ker so ravno dozidali tri sobe, sva se takoj vselila in preživela v Tiruvanamalaju teden dni, čeprav je bila cela pokrajina zaradi izpada enomesečnega monsuna skoraj brez vode. Tako sva se vsak dan odpravila na polurno hojo po mestu, kjer živi okrog 100.000 ljudi, ki živijo preprosto življenje, nekaj več je revščine, je pa dosti ceneje od mest, kamor prodira turizem. stoji preko 100 manjših templjev. Glavna znamenitost, zaradi katere Za njih skrbijo sveti možje marsikdo obišče mesto, je prav sadhuji, ki iz dneva v dan Družina Vadivel pri večrji gotovo tempelj Arunachalesvvar, ki je posvečen Shiva Barvati. Značilni stolpi, imenovani gopure, so narejeni iz kamna in marmorja. Glavni stolp je visok 66 metrov, v 13 nadstropjih, ki je obenem tudi glavni vhod v tempelj. Zgrajen je bil v 11.stoletju in je še vedno veličasten spomenik arhitekturi in kamnoseštvu tedanjega časa. Nad mestom se dviga gora Arunachala (Gora luči), za katero pravijo, da je energijsko središče zemlje. V novembru se na tisoče Indijcev zgrne na vrh, kjer prižgejo velik prižigajo kadila ter s petjem in zvončkljanjem častijo bogove v njih. Na koncu mesta ob cesti, ki vodi proti Bangaloru, stoji manjši ašram Ramana Maharshija, ki je živel v tem hramu in širil svoj nauk. Umrl je leta 1950 in je pokopanv ašramu ob svoji mami in sorodnikih. V mistično-duhovnem ozračju ašrama, med prepevanjem sadhujev, med kadili in molitvami, sva s Katjo presedela prenekatero urico in si nabirala moči za nadaljevanje potovanja. Tako je prišel tudi dan odhoda. Kip Romana Maharshija ogenj. Del njihovega verovanja in mitologije je namreč povezan s prihodom Boga Shive Barvati na zemljo, ki naj bi se pojavil prav na gori Arunachali. Okrog same gore je speljana cesta, ob kateri gora Arunachala Boslovila sva se od družine Vadivel, otrok iz soseščine, gore Arunachale in Ramana Maharshija ter se s taksijem odpravila proti jugu, proti plažam Kovalama. (se nadaljuje...) Karate USPEŠEN NASTOP NA BAVARIA OPEN V okviru priprav na člansko EP v maju tega leta se je slovenska selekcija pretekli vikend udeležila Odprtega prvenstva Bavarske v Ingolstadu v Nemčiji. Na zelo močnem turnirju, kjer je nastopilo preko 220 tekmovalcev iz 9-ih držav, so udeleženci izkoristili možnost za preverjanje trenutne forme in piljenje le-te za pomembne nastope na EP, ki bo letos v Turčiji. Na turnir je poleg selektorja Boruta Markoška odpotoval tudi Edin Salkič, ki je po zelo uspešnih končanih nastopih v mladinski konkurenci začel trkati tudi na vrata članske reprezentance. V posamezni konkurenci je v prvem kolu zanesljivo premagal nemškega tekmovalca, v drugem kolu pa je tesno z 0:1 izgubil z jugoslovanskim tekmovalcem. Še uspešnejši je bil njegov nastop v ekipnem delu, kjer je skupaj s Kranjčanom Šarabonom in Mariborčanom Zaricem osvojil bronasto medaljo. S tem je Edin upravičil zaupanje selektorja Markoška in pokazal, da bo treba tudi v članski konkurenci resno računati nanj. Franja Glavica Kegljaški kotiček TRBOVELJČANI POTRDILI ČETRTO MESTO V prejšnji številki smo zapisali, da bo Rudar Trbovlje osvojil četrto mesto, če bo v zaostali tekmi proti Postojni osvojil vsaj eno točko. Z zmago proti tej ekipi so četrto mesto potrdili. Seveda pa tudi po končanem prvenstvu kegljači Rudarja ne počivajo. Nekateri se pripravljajo za posamično državno prvenstvo in pa prvenstvo v parih. Uroš Stoklas, ki se z reprezentanco Slovenije mudi na pripravah, je v tekmi proti Slovaški prikazal dobro formo. V zmagi proti Slovaku Zamanu je z 963 podrtimi keglji prispeval levji delež, da so naši fantje za 42 kegljev ugnali Slovake. Proti Slovakom je zmagala tudi naša kadetska reprezentanca, kjer nastopa Lilijan Mahkovic. Mahkovic je za šest kegljev ugnal Hararika. Klemen se je izkazal tudi na posamičnem DP za mladince, kjer je osvojil odlično tretje mesto. (ig) Zagorska trim liga BORBENE IGRE Pretekli teden se je končalo prvenstvo v zagorski trim ligi. S kar sedemnajstimi zmagami in le enim neodločenim izidom je zmagala ekipa TEVE Varnost-Elektronika. S sedmimi točkami zaostanka je drugo mesto osvojila prva ekipa Lenarčič-Kumplast. Zaradi več podrtih kegljev je tretje mesto osvojila ekipa Alnex-a. KONČNI VRSTNI RED: I .TEVE VARNOST- ELEKTRONIKA 35 točk, 2. LENARČIČ-KUMPLAST I 28, 3. ALNEX 22, 4.ETI I 22, 5. LENARČIČ-KUMPLAST 19, 6.IGM 17, 7.DRUŠTVO INVALIDOV 14, 8.NLP 10,9.ETI II 9, 10.MLINŠE 4. On) Rokomet TRETJE MESTO MLAJŠIH DEKLIC ZAGORJA Mlajše deklice letnik 87 ŽRK Zagorje so sodelovale na Badminton V VODSTVU OSTROŽNIKIN KLAVS V zasavski rekreativni ligi v badmintonu so odigrali 4.krog 5.ciklusa. Trenutni vrstni red - l.liga Košarka PRAZNIK NASUL KAR 32 TOČK Košarkarska rekreativna liga -Zagorje 2000 - rezultati: Sokol II - Bikci 54:46 (26:22), strelci: Vidic 19, Murn 18, Miha Gruden 9, Draksler 5, Manfredo 3; Hudomalj in T.Kovačič 10, Piškur in Koncilja 9, Tavš 8. Sprva je oslabljena ekipa Bikcev vodila, vendar so bili brez zamenjav prisiljeni popustiti odporu Sokolov, v kateri je "težki center" Murn nizal trojke iz velikih razdalj. Okrepčevalnica Ašič - Rorčki 36:41 (9:25), strelci: Žaubi 12, Juvan 8, Vozelj in Hendija 7, Medved 2; Vidas 17, D.Bizjak 14, B.Bizjak 6, Tomše in Jerman 2. polfinalnem turnirju v Izoli v organizaciji ŽRK Bajc Daevvoo Izola. V prvem srečanju so igrale proti organizatorju turnirja in srečanje izgubile z rezultatom 11:7 (6:4). Zadetke so dosegle Alisa Osmanovič in Tamara moški: l.Iztok Ostrožnik (Zagorje) 10, Tilen Omahne (Zagorje) 8, 3.Stani Lasič (Zagorje) 7. l.liga ženske: l.Bojana Klavs (Zagorje) 3, 2.Branka Lebar (Lit) 2, 3.Tamara Fresl (Zag) 1. (pm) Prvi polčas se je odvijal v veliki premoči Rorčkov, saj so ustvarili vodstvo z 9:25. Odmor je ekipo Ašič "streznil" in na sredini 2.polčasa so celo povedli za dve točki, toda poraz je bil neizbežen. Sokol II - Rorčki 37:40 (19:18), strelci: Vidic 12, Miha Gruden 8, Murn 7, Draksler in Jotič 4, Sopotnik 2; Vdias 12, Čop 8, Tomše 6, Dolenc 5, Lindič 4, Medvešek 3, D.Bizjak 2. Tekma je bila precej izenačena in ekipi sta se izmenjevali v vodstvu. 17 sekund pred koncem je bil rezultat izenačen, a je V.Vidas v zadnji sekundi s trojko pokopal upe Sokolov. LB Zasavje - Škarfa 38:74 (15:33), strelci: Krofi 20, Mastnak 9, Jukič 7, Dornik 2; Kalšek 28, Delič Marinovič po 2 ter Špela Peterlin, Dinka Fazlič in Ranisa Smajlovič po enega. V drugem srečanju so Zagorjanke premagale ekipo RK Hrpelje z rezultatom 10:8 (7:3). Zadetke so dosegle Dinka Fazlič 4, Špela Peterlin 3, Alma Avdič, 20, K.Drolc 14, R.Gričar 10, Skubic 2. Ekipa Škarfa je vseskozi vodila, le v drugem polčasu so se "bankirji" približali na 10 točk, toda Škarfarji so na koncu slavili z ogromnimi 36-imi točkami prednosti. Sokol I - Bikci 66:26 (28:9), strelci: Praznik 32, Meško 17, Lavrač 9, Jamšek 5, Tomšič 3; T.Kovačič 10, Hudomalj 6, M.Kovačič 5, Tauš 3, Piškur 2. Ekipa Sokol I je vseskozi vodila in samo povečevala svojo prednost. Pri Bikcih sta manjkala njihova prva dva strelca. Okrepčevalnica Ašič - Škarfa 29:30 (15:20), strelci: Hendija 11, 5. Drolc, Vozelj, Medved in Juvan 4, Smrkolj 2; Kalšek 11, K.Drolc 10, R.Gričar 9. Prvi polčas je bil v znamenju Škarfarjev, v drugem polčasu pa je Ašič spremenil taktiko in se popolnoma enakovredno kosa s Škarfarji. Ob vodstvu le-teh je ekipa Ašiča imela tudi zadnji napad, toda ponujene priložnosti niso izkoristili. Trenutni vrstni red: Škarfa in Rorčki 21, Okrepčevalnica Ašič 20, Ranisa Smajlovič in Alisa Osmanovič po enega. Z zmago so Zagorjanke zasedle tretje mesto za udeleženkami finalnega turnirja RK Bajc Daewoo Izola er po 2. Ivan Ramšak Smučarski skoki POGRAJCU TRETJE MESTO Zvone Pograjc, trener mladih kisovških skakalcev, je na mednarodni veteranski tekmi v Planici osvojil v svoji kategoriji (nad 35 do 45 let) s skokoma 16,5 in 16m tretje mesto. Zmaga mu je ušla le za dve točki. Skakal je tudi Branko Baš iz Kisovca, ki pa se ni uvrstil med tri najboljše v svoji kategoriji. (ig) Sokol 1 18, Sokol II 17, Bikci in LB Zasavje 15, Botrans 14. Strelci: Krofi 148, Delič 146, K.Drolc 120, Praznik 118, Kalšek 112. (mm) Zasavski športni vikend LIGA KOLINSKA, 28.krog: Zagorje - Rogla Atras 60:80 2.SNL, 19 krog: Nafta - Zagorje 1:0 3.SNL - center, 16.krog: Litija -Casino Bled 2:0, Rudar (T) - Zarica 6, MALTRAVNA 2000 s T)r>n.Tdm. pliTinTn. | Piše in fotografira: Peter Motnikar PRI GRIČARJU ODSLEJ TUDI AVTOPLAŠČI Avtohiša Gričar iz Potoške vasi v Zagorju je svojo že obstoječo ponudbo prodaje novih avtomobilov znamk Rover in BMW še razširila na prodajo in montažo avtoplaščev. Tako vam po ugodnih cenah nudijo gume Sava, Michelin, Goodyear, Bridgestone, Firestone, Yokohama, Dunlop, Pirelli, Continental, Hankook, Uniroyal, Barum, Keen, Tigar, Nokian, Toyo, Kumho in še nekatere. Večinoma imajo gume na zalogi, sicer pa jih zagotovijo v najkrajšem možnem času. Trenutno imajo na zalogi v akciji gume Vokohama 185/65 R14 T za 10.790,00 SIT. poleg tega pa imajo v akciji še gume znamk Bridgestone, Firestone, ŠPORT Keen in Sava Efecta ter Kumho. Nudijo vam tudi možnost hranjenja avtoplaščev čez vse leto. Ne bo odveč poudariti, da nudijo tudi popravilo in montažo izpušnih sistemov, prodajo in montažo sončnih streh Webasto ter prodajo in montažo prtljažnikov Thule. Podjetni lastnik Avtohiše Ivan Gričar nam je tudi zaupal, da bodo v bližnji prihodnosti svojo ponudbo razširili še na ročno avtopralnico, ki bo ob trenutno samo eni delujoči avtopralnici v Zagorju zagotovo pomenila "zadetek v polno". Mednarodne novice BMW: "NAKUP ROVERJA JE BIL NAPAKA" Nemški proizvajalec vozil BMW je priznal, daje bil nakup britanskega proizvajalca vozil Rover velika napaka, saj so zaradi njega izgubili v lanskem letu celih 5 bilijonov mark. Na tiskovni konferenci je predstavnik podjetja Joachim Milberg dejal, da tovarna takšne napake ne bo nikoli več ponovila. PROTESTI PROTI BMW-JU V soboto, 1.aprila je v Birmonghamu v osrednji Angliji 40.000 ljudi protestiralo proti napovedani prodaji Roverja, kar naj bi posledično pomenilo izgubo 4.000 delovnih mest v tovarni Longbridge. Predstavniki sindikatov so dejali, da želijo z demonstracijami nemškemu BMW-ju, lastniku Roverja, sporočiti, da britanski narod njegovega početja ne odobrava. BMW BO POCENIL ROVERJE Nemški BMW je oznanil, da bo v nameri, da proda neprodanih 30.000 avtomobilov znamke Rover, znižal ceno nekaterih modelov. Kot je poročal časopis The Guardian, je BMW za modele Rover 25, 45 in 75 ponudil popuste v višini od 340.000 do 675.000 SIT, poleg tega pa še triletno brezplačno servisiranje. Sicer pa pri BMW-ju pričakujejo, da bodo prodajo Roverja družbi Alchemy Partners zaključili v petih tednih. VOLKSVVAGEN KUPIL 18,7% SCANIE Nemški Volksvvagen je kupil 37,4 milijona delnic investicijske družbe Investor AB in postal največji lastnik švedske Scanie. Z nakupom delnic je nemško podjetje postalo 18,7% lastnik kapitala in bo imleo skupno 34% glasovalnih pravic. Investicijska družba Investor AB bo obdržala 15,3% delničarskih glasov in 9,1% kapitalski delež v Scanii vsaj še naslednji dve leti. MITSUBISHI: "NE BODO NAS KAR POGOLTNILI" Predsednik japonskega Mitsubishi Motorsa Katsuhiko Kavasoe je dan po tem, ko je Daimler Chrysler kupil 34% deleža Mitsubishija, dejal, da "to še ne pomeni, da nas bodo kar pogoltnili." To je Kavasoe dejal na skupni tiskovni konferenci s predsednikom uprave Jaimler Chryslerja Juergenom Schremppom v Tokiu. S tem nakupom bo Daimler Chrysler dobil tri sedeže v upravnem odboru Mitsubishija, katerega upravni odbor bodo zmanjšali iz sedanjega 36-članskega na samo 10-članskega. HONDA PREPOLAVUA PROIZVODNJO V ANGLIJI Japonska Honda je napovedala, da bo v svoji edini tovarni v Angliji zmanjšala proizvodnjo za več kot polovico, glavni razlog za to odločitev pa so navedli visok tečaj funta. MASA REDENSEK PONOVNO OSVOJILA MEDALJO NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V petek in v soboto, 24. in 25. marca seje najboljša smučarka SD Zasavje udeležila mednarodnega tekmovanja mladih smučarjev za 18. pokal Pinocchia - Ostržka v Abetoneju v Italiji. V slalomu je zasedla 3., v veleslalomu pa 10. mesto med najboljšimi smučarkami do 13 let iz 3 3 držav. Iz vsake države sta lahko nastopili v reprezentanci le dve dekleti oz. dva fanta v eni kategoriji. V soboto, 25. marca je bilo na Kopah regijsko tekmovanje v veleslalomu za mlajše in starejše deklice in dečke. Naši fantje so med mlajšimi dečki zasedli naslednja mesta: Jan Lenart je bil 9., Aljaž Lazar 13., Beno Hren 18. in Matic Medvešek 22. Zmagal je Celjan Denis Srebot, letošnji državni prvak v slalomu. Na Rogli je bilo v soboto, 25. marca tudi tekmovanje v veleslalomu za Zmajčkov pokal za naraščajnike, to je otroke do 9 let starosti, v državnem merilu. Predstavniki SD Zasavje so dosegli naslednje uvrstitve: Urška Ahac je bila 3., Niki Vrbnjak 8., Matic Vozel 16. in Jernej Levičar 20. V posebni skupini kategoriziranih tekmovalcev do 11 let starosti je bila Marija Topole 5., Anja Forte pa 11. V petek, 31.marca so se mlajše deklice in mlajši dečki vzhodne regije na Arehu nad Mariborom pomerili v slalomu. Maša Redenšek je zmagala pri dekletih, fantje iz SD Zasavje pa so se uvrstili takole: Jan Lenart je bil 6., Beno Hren 12., Aljaž Lazar 13., Matic Medvešek pa je odstopil v drugem teku. Naslednji dan, v soboto, 01. aprila so se na Arehu zbrali najboljši smučarji in smučarke do 13 let starosti iz cele Slovenije in se zadnjič v tej sezoni borili za točke v pokalu Radenska. Med 50 dekleti je imela ponovno najhitrejšo slalomsko smuč 18. ino mlada Trboveljčanka Maša Redenšek. V skupnem seštevku točkovanj 12 državnih tekmovanj v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu, je Maša zbrala 900 točk, kar je največ, kolikor je možno. Kar sedemkrat je v sezoni celo zmagala. V soboto, 01. aprila so na Kopah nad Slovenj Gradcem tekmovali v slalomu cicibanke in cicibani vzhodne regije. Pri dekletih je izvrstno drago mesto dosegla Marija Topole, Anja Forte je bila 16., Jernej Sirk pa je med več kot 50 fanti zasedel 20. mesto. Zadnje tekmovanje v letošnji sezoni za mlade smučarje je bilo državno prvenstvo za cicibanke in cicibane v veleslalomu na Krvavcu. Med 53 dekleti do 11 let starosti sta se 10-letni tekmovalki SD Zasavje uvrstili takole: Marija Topole je bila 25., Anja Forte pa 48. Med 67 uvrščenimi fanti je 10-letni Jernej Sirk zasedel 53. mesto. 6, MALTRAVNA 2000 ZASAVSKI FRKER ALKOTEST POKAZAL 1.39! Hrastnik, 31.3. so policisti obravnavali prometno nesrečo v tunelu na Kalu. Motorist S.D. z Dola je zaradi neprimerne hitrosti v predoru trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal K.S. iz Hrastnika. Motoristu je alkotest pokazal 1.39 g/kg alkohola v izdihanem zraku, vozniško dovoljenje pa mu je bilo že razveljavljeno. Zoper njega sledi predlog SP-ju, napisali pa so mu še plačilni nalog zaradi neuporabe varnostne čelade. VOZIL BREZ IZPITA Trbovlje, 26.3. ob 16.24 uri je voznik motornega kolesa F.J. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, ki ga je vozil KJ. Zoper F.J.-ja je bil izdan plačilni nalog ter predlog sodniku za prekrške zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. KONJ MU JE POBEGNIL Trbovlje, 28.3. ob 20.04 uri je na Mestnem trgu v Trbovljah J.S. vodil konjsko vprego, pri tem pa se mu je konj iztrgal in zbežal. J.S. je na neosvetljenem delu cestišča pustil voz, kamor se je z vozilom zaletel J.A. Na vozu je bil B.A., ki je ob trku padel po vozišču in si zlomil rebro. IZSILIL PREDNOST Zagorje, 26.3. ob 9.uri je prišlo do prometne Aufbiks £ 21.3. ob 14.30 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari na manjši hidroelektrarni na potoku Medija na Kolodvorski cesti v Zagorju. Neznanec je razbil več stekel, materialna škoda znaša 25.000 SIT. Zoper "hidroelektrarca" še poizvedujejo. £ 22.3. ob 9.15 uri je imel nekdo poln "kufer" nesinhroniziranosti zelene, rumene in rdeče barve in je poškodoval dva semaforja na dveh deloviščih na cesti Litija - Zagorje in Zagorje - Trbovlje. £ 26.3. ob 3.30 uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru v diskoteki Imperius. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so neznanci pretepli M.H.-ja, kateri je dobil lažje telesne poškodbe. O dogodku še zbirajo obvestila, zoper "pretepače" pa bo podan predlog SP-ju. £ 26.3. ob 05.15 uri so policisti intervenirali na maturantskem plesu v športni dvorani v Hrastniku. Ugotovili so, da skupina 30-ih obiskovalcev med čiščenjem ni hotela zapustiti dvorane in pričela izzivati redarje. Pri tem je M.K. iz Trbovelj splezal na mizo in brcal kozarce. Ob prihodu policistov jih je pričel izzivati in zmerjati, zato so policisti uporabili prisilna sredstva in ga pridržali. Ostali gostje so se nato razšli. Zoper M.K. so napisali predlog SP-ju. £ Policisti so podali kazensko ovadbo zoper "gasilca Samota" Č.J.-ja iz Hrastnika, ker je dne 2.3. v stanovanjskem bloku Ulica prvoborcev 37 izpraznil gasilni aparat. Enako dejanje je storil že 29.1. Skupno je oškodoval upravljalce zgradbe Domex d.o.o. za najmanj 33.000 tolarjev. £ 28.3. ob 6.50 uri se je na PO Zagorje zglasil J.B. in povedal, da so mu neznanci v nočnem času ob 4.30 uri v stanovanjsko hiši vrgli kamen in mu pri tem razbili roleto in steklo na oknu. Zoper neznance še poizvedujejo. £ 31.3. ob 21.10 uri je prišlo do pretepa v in pred lokalom Valentino na Koloniji l.maja v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do spora med D.M.-jem in C.L.-jem, ki sta ta dan popivala v lokalu, nakar sta se sprla in stepla. Zoper njiju bo podan predlog SP-ju, kakor tudi zoper natakarico, ki je točila alkoholno pijačo vinjenim osebam. £ 1.4. ob 03.25 uri so policisti intervenirali v diskoteki Mesečina, kjer je prišlo do spora med M.S.-jem in redarjem. M.S. je namerno brcnila v steklo na vratih in ga tudi razbila, pri tem pa povzročila za 25.000 SIT škode. Zoper njo sledi predlog SP-ju. 1.4. ob 16.20 uri so policisti znova intervenirali v lokalu Valentino, kjer je J.B. pretepal T.G.-ja, ga prisilil, da se je slekel do spodnjega perila in plesal. Za "učitelja plesa" sledi kazenska ovadba. £ 2.4. ob 22.45 so policisti PO Zagorje odvzeli prostost občanu F.R., ki je v stanovanju pretepal izvenzakonsko partnerico ter kljub prvemu opozorilu tega ni upošteval. Ob ponovni intervenciji je bil odpeljal na PP Trbovlje na pridržanje in bil naslednjega dne obravnavan pri SP-ju. £ 2.4. ob 01.43 uri so bili policisti obveščeni o poškodovanju dveh vozil pred diskoteko Imperius. Podatke za storilcem še zbirajo. Jr.rGn.j.čn.ri nesreče na Izlakah. Pri gostinskem lokalu Valvasor je pri vožnji iz parkirišča na glavno cesto A.M. izsilil prednost D.A.-ju. Nastala je materialna škoda v višini 1.200.000 SIT. KURJI IZTREBKI NA CESTIŠČU - SLABA KOMBINACIJA Zagorje, 24.3. ob 08.00 uri je prišlo do izlitja fekalij na cesti v Dolenji vasi. Vozišče je bilo nevozno. Na kraju so delavci KOP Zagorja vozišče očistili, storilec pa je že poravnal stroške čiščenja, policisti pa so zoper njega podali predlog SP-ju zaradi nepravilno naloženega tovora. TEŽKO SE JE BILO Z NJIM POGOVARJATI Litija, 29.3. v večernih urah je poklicala zdravnica iz ZD Litija in povedala, da je pri njih poškodovan občan, ki je poškodbe dobil pri prometni nesreči. Policisti so ugotovili, da zaradi močne pijanosti s poškodovancem ni bilo moč govoriti, kasneje pa so ugotovili, da je dobil udarec v prsni koš pri vožnji osebnega avta na relaciji Sava - Litija, kjer se je zaletel v ograjo. OTROK HUDO POŠKODOVAN Litija, 2.4. ob 21.uri seje na Grbinski cesti pripetila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. Otrok se je vozil z rolerji in po klancu navzdol ni več mogel nadzirati svoje vožnje in zapeljal na cesto. Pri tem je otroka zbil voznik, ki je peljal proti Šmartnemu. Otrok je dobil zlom leve stegnenice in se zdravi v UKC Ljubljana. KRADEJO KOT SRAKE Hrastnik, 20.3.2000 je neznanec v čakalnici ZD Hrastnik odtujil suknjič, v katerem je imel G.I. iz Hrastnika tudi mobitel. Na kraju so opazili mlajšega fanta, za katerim policisti zbirajo obvestila. Hrastnik, 22.3. so stanovalci Ceste Hermana Debelaka 4 prijavili tatvine treh parov čevljev, ki jo je neznani storilec izvršil preko noči. Hrastnik, 23.3. okoli 23.30 ure je neznani storilec poskušal vlomiti v knjižnico v Hrastniku. Pri tem je bil prepoden, zato je ukradene kasete pustil na kraju dejanja. Litija, 23.3. se je na PP zglasil voznik avtobusa, ki je povedal, da je bilo preko noči vlomljeno v avtobus, katerega je imel parkiranega pri litijskem kegljišču. Storilec je odnesel strojček za izdajanje računov. Podjetje SAP Ljubljana je s tem oškodovano za 200.000 SIT. Trbovlje, 23.3. ob 03.47 uri s strani G.S., da mu je neznani storilec odtujil motorno kolo yamaha PRZ 600 črne barve, ki je bilo zaklenjeno in parkirano na Ribniku v IvTDTL.inTLO Trbovljah. Motorno kolo je bilo neregistrirano. Trbovlje, 23.3. ob 05.25 uri je M.F. obvestil policiste, da je bilo vlomljeno v župnišče na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Policisti so ugotovili, da je neznanec prek noči vlomil v pritlični del, premetal notranjost in odtujil od 100.000 do 150.000 SIT, štampiljko župnišča in po isti poti zapustil župnišče. Litija, 25.3. so policisti zabeležili vlom v Separacijo Hotič. Storilec je ukradel preko noči večjo količino nafte, 4 akumulatorje za tovorna vozila, 100 litrov motornega olja, 100 litrov hidravličnega olja, 200 litrov petroleja in 90 litrov olja za menjalnike. S tem je podjetje oškodoval za 500.000 SIT. Trbovlje, 26.3. ob 21.15 uri je P.D. obvestil, POŽARI, POŽARI,... Trbovlje, 22.3. ob 15.10 prišlo do travniškega požara na Gimnazijski cesti 9 N.S. je čistila dvorišče, pri tem pa je prižgan cigaretni ogorek odložila na betonsko škarpo, veter pa je ogorek odpihnil na travnato površino, kjer se je suha trava vžgala. N.S. je sama poskušala pogasiti ogenj, ker pa ji to ni uspelo, so ogenj pogasili trboveljski gasilci. V požaru je zgorelo 100 x 150 kvadratnih metrov travnate površine in gozdne podrasti. Šemnik, 24.3. ob 17.14 uri je prišlo do požara na stanovanjski hiši v Šemniku. Na podstrešju je do neznanega vzroka zagorelo nekaj oblek, podstrešje pa je bilo ožgano. Požarje pogasilo 21 gasilcev PGD Zagorje in Loke-Kisovec. O zadevi so napisali poročilo na državno tožilstvo, ker je tuja krivda izključena. Hrastnik, 25.3. so policisti ugotovili, da nekdo kuri v gozdu za steklarskim gradom. Po daljšem čakanju so ugotovili, da prepovedi kurjenja nista upoštevala T.P. in T.B. iz Hrastnika, ker sta čistila vrt. Napisali so jima plačilne naloge. Trbovlje, 26.3. ob 10.12 uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Gabrskem 42. Ugotovljeno je bili, da je prišlo do samovžiga sena na seniku nad hlevom, last Z.C.-ja. Zgorela je 1 tona sena, požar pa so pogasili trboveljski gasilci. Litija, 27.3. v jutranjih urah je na PP Litija poklical delovodja Elektro Litija in povedal, da je pri kraju Cerovica pri Pustovem mlinu prišlo do vžiga nosilca žic daljnovoda. Ugotovljeno je bilo, da so prej podirali traso ob daljnovodu ter po vsej verjetnosti pri tem da mu je neznanec izpred lokala Montezuma v Trbovljah odtujil motorno kolo APN 6 sive barve. "Motorista" še iščejo. Litija, 27.3. v jutranjih urah je bilo ugotovljeno, da so iz gradbišča med Jevnicami in Kresnicami ukradli delovni stroj nakladač znamke mustang. Z dejanjem je bil lastnik oškodovan za 4 mio SIT. Šmartno pri Litiji, 30.3. v zgodnjih jutranjih urah so ugotovili vlom v trgovino Dolšek in Dolšek. Neznanec je razbil steklo na vratih in odnesel več radiokasetofonov, mobitelov in ostalega tehničnega materiala. Litija, 30.3. v jutranjih urah je bilo vlomljeno v Mercator gradbeni center v Litiji, kjer je iz izolatorja sneli eno od žic, katera je ob stiku z dežjem povzročila kratek stik in požar. REŠILI 0NEM0GEGA OBČANA 26.3. ob 16.10 uri so bili policisti obveščeni, da se v stanovanju na Lokah na pozive ne odziva občan R.Š. Na kraju so policisti našli onemoglega stanovalca, ki je zaradi bolezni obležal. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. HUDA DELOVNA NEZGODA V SIP0REXU Zagorje, 31.3. ob 2.20 uri je prišlo do delovne nezgode s hujšo telesno poškodbo v Siporexu. Delavec je odpiral avtoklavna vrata, pri tem pa so ga vrata zaradi pritiska udarila in zbila po tleh. S strani sodelavcev je bila poškodovancu takoj nudena zdravniška pomoč, na kraj pa je po 20žih minutah prispelo tudi reševalno vozilo, ki je poškodovanca odpeljalo v trboveljsko bolnišnico. Tam so ugotovili, da je ima poškodovanec 6 zlomov reber, poškodbe glave ter nekaj opeklin na prsnem košu in na kolenih. Kraj nezgode so si ogledali tudi inšpektor in policisti, ki so tujo krivdo izključili. storilec odtujil dve motorni žagi, škode pa je za 170.000 SIT. Litija, 30.3. je občan prijavil, da so iz vozila hyundai pony, katerega je prejel v popravilo, ukradli prednji luči in okrasne maske. Škode je za 100.000 SIT. Litija, 30.3. zvečer so pri kontroli prometa policisti ustavili kombinirano vozilo renault traffic, v katerem so bili Romi, v njem pa je bila tudi večja količina telefonskega kabla. Ugotovljeno je bilo, da so ga ukradli v Zgornjem Logu. Trbovlje, 1.4. ob 23.40 uri sta bila pri poskusu vloma v kiosk Tridva na Trgu revolucije ujeta dva mladoletnika. ZAGORSKI POLICISTI PRIJELI 16 ILEGALCEV Zagorje, 3.4. ob 9.15 uri so bili policisti obveščeni o osmih osebah v Šentgotardu, ki niso domačini. Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da gre za 8 državljanov, po vsej verjetnosti Irancev, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Na kraju samem je bila opažena skupina še 8-ih oseb, med njimi je bilo nekaj žensk, od tega ena poškodovana in je kasneje tudi prejela prvo pomoč. V primeru, da so osebe ilegalno prestopile mejo, bodo po sporazumu vrnjene v državo, iz katere so prišle, če pa je rok za vrnitev po sporazumu že potekel, bodo nastanjeni v centru za tujce. "Pri zajetju je sodelovalo 6 policistov. Ilegalci niso delali nobenih težav, mi pa bomo posušali ugotoviti, kdo je organiziral ilegalen prehod meje. Sicer je med samo preiskavo težko izključiti, da je Irancem pomagal kakšen prebivalec Šentgotarda, toda bolj verjetno je, da so Iranci ob glavni cesti Trojane - Celje "zgrešili" svojo zvezo in so se kasneje izgubili," je povedal komandir PO Zagorja Anton Apih. I Uganile, Kdo je lo - za večerjo $ lo osebo "Pri Vidrgarju"! Na sliki je:____________________________ Ime in priimek:_____ — Naslov: - — llilA U| jr r — — ^ — — — — ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ,J poslati na naslov UredništvaZasavca>Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.0bjavilibomo tJ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- § ■ I jamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko • ■ je ponudnik iz druge omrežneskupine,neiz0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM bivalni vikend z 250 trtami v okolici Brežic, naselje Zgornja Pohanca z zelo lepim razgledom, tel.: 43-511 V CENTRU Litije, Zagorja ali Trbovelj kupim lokal - cca. 40 m2, tel.: 041/785-671 PRODAM stanovanje v Hrastniku v velikosti 46,5 m2 z balkonom, centralno in toplovodom, cena 4,2 mio SIT, tel.: 031/537-572 PRODAM stanovanje v Kisovcu - 39 m2, cena 2 mio SIT, možna tudi zamenjava za stanovanje v Zagorju, tel.: 031/ 537-572 AVTOMOBILI, DELI PRODAM audi 80, 1.6, letnik 90, za 840.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM audi 80, 1.6, letnik 91, za 799.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 93, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 93, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.4 CL, letnik 94, cena 1.250.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.9 D, letnik 97, cena 1.780.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 90, cena 699.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 91, za 599.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 88, za 499.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.6 TD, letnik 90, cena 999.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.8 CL karavan, letnik 93, za 1.250.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault 5 five, letnik 94, za 670.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault 5 campus, letnik 93, za 450.000 SIT, tel.: 27- 828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM ford escort 1.6 16V, letnik 95, za 1.299.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM škoda felicia LXI, letnik 97, za 899.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM alfa romeo 164 2.0 TS, letnik 1993, cena 890.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM opel calibra 2.0 16V turbo 4x4, letnik 95, za 2.290.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM opel vectra 1.6, letnik 92, za 1.050.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault 19 1.4 RT, letnik 93, za 750.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM hondo civic 1.4 GL, letnik 90, za 535.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM rover 214 SI, letnik 97, cena 1.620.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM tovorno vozilo VW T4 1.9 TD, letnik 96, za 1.490.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW T4 kombi 2.5 TDI syncro, letnik 99, za 4.800.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM BMW 316, letnik 88, za 659.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo audi A4 1.9 TDI, letnik 99, cena 4.502.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena 1.912.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo variant 1.4, letnik 99, cena 1.995.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW beetle 1.9 TDI, letnik 99, cena 3.600.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW bora 1.6, letnik 98, cena 2.750.000 SIT, tel: 26-525 PRODAM službeno vozilo lupo TDI 3L, letnik 99, cena 2.303.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault megane RT 1.6, letnik 96, prevoženih 45.000 km, bele barve, cena 1.620.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault megane RN 1.6, prevoženih 84.000 km, bela barva, cena 1.419.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.6 RXE 5v, ABS, letnik 99, prevoženih 17.000 km, metal zelene barve, cena 1.999.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.4 RT 5v, letnik 95, prevoženih 81.000 km, metal zelene barve, cena 990.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 RN, 5v, centralno daljinsko zaklepanje, letnik 97, 53.000 prevoženih km, bele barve, cena 1.100.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 RL 5v, letnik 97, 23.000 prevoženih km, metal zelene barve, cena 1.020.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 19 adagio 4v, letnik 95, 107.000 prevoženih km, rdeče barve, cena 919.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 top fun 5v, letnik 1993, prevoženih 80.000 km, rdeče barve, cena 530.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM lancia zeta 2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM peugeot 306 1.6 SR, 4v, centralno zaklepanje, električna stekla, letnik 94, 93.000 prevoženih km, metal zelena barva, cena 1.180.000 km, tel.: 27-666 PRODAM laguna Concorde 1.8 (službeno vozilo), letnik 99, 4.000 prevoženih km, metal rjave barve, cena 3.500.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999, 13.000 prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.380.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM clio RT 1.4 16V 3v (službeno vozilo), letnik 2000, metal srebrne barve, 800 prevoženih km, cena 2.030.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM clio RT 1.4 3v (službeno vozilo), letnik 2000, metal rumene barve, prevoženih 800 km, cena 1.950.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio RT 1.2 5v (službeno vozilo), letnik 1999, prevoženih 9.000 km, bele barve, cena 1.520.000 SIT, tel.: 27-666 RAZNO PRODAM kupim karto za premog 3,6 t, tel.: 65-186 PRODAM harmoniko, cena po dog., tel.: 041/943-525 PRODAM novo nerabljeno stajico Chicco, večjih dimenzij, za 10.000 SIT, tel.: 77-299 PRODAM skoraj novi delovni oder Krause, tel.: 063/739-266 ali 041/887-413 PRODAM registrsko blagajno Omron za trgovino s tekstilom, tel.: 041/785-671 PRODAM diatonično harmoniko Železnik CFB in kromiran štedilnik 2+2, tel.: 35-698 ali 041/588-168 PRODAM delovni oder Krause, rabljen 6 mesecev, tel.: 063/739-266 ali 041/887-413 PRODAM kuhinjsko mizo, okroglo, v temni barvi, raztegljivo, tel.: 20-079 PRODAM zakonsko posteljo z jogijem in dnevno omaro 4m ter mizico, tel.: 20-437 (zvečer) PRODAM tračno žago z motorjem, tel.: 061/873-153 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE NUDI absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483 INŠTRUKCIJE NUDI študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, tel.: 041/569-797 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ, tel.: 27-348 INŠTRUIRAM in pomagam pri vseh predmetih za osnovno šolo, ugodno, tel.: 041/553-217 DELO DIPLOMIRANA EKONOMISTKA z znanjem angleškega, nemškega in italijanskega jezika išče zaposlitev, tel.: 21-711 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735 Tn P. J I G& F. G j. 6, MALTRAVNA 2000 ADROVIC & Co. Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in d.n.o, Kamnik parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. tel.: 061/813-642, GSM: 041/680-751 Izdelava betonskih in kamnitih škarp. ——■JIIIIHHI ——MHMawg Občina Zagorje ob Savi VABI na sejem cvetja, ki bo v petek, 21.aprila 2000 od 14. do 19.ure na tržnici v Zagorju. Naprodaj bodo najrazličnejše sadike enoletnic in trajnic. Občanom, ki bodo tega popoldneva nakupovali sadike na tržnici, bodo ob predložitvi računa na občinski stojnici nekaj cvetja tudi podarili. Vabljeni! Občina Zagorje ob Savi VABI v okviru mednarodne akcije v počastitev Dneva Zemlje 2000 na otvoritev razstave likovnih del "Zagorje 2000 - kaj mi je v mojem domačem kraju najbolj všeč", ki bo v soboto, 22.4. ob lO.uri v Delavskem domu Zagorje. Vabljeni! Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA IN POZIVA, da sta v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju naslednji vozili: nissan micra, bele barve, brez reg.št. (vozilo je bilo odstranjeno Ceste zmage) in zastava yugo, rumene barve, brez reg.št. (vozilo je bilo odstranjeno s Cankarjevega trga). Pozivamo lastnika obeh vozil naj jih prevzameta, sicer bosta vozili odstranjeni v skladu z veljavnim odlokom. Dodatne inf. na tel.: 64-517. Občina Zagorje ob Savi VABI na predavanje o vzgoji okenskih in balkonskih rastlin, ki bo v četrtek, 20.aprila ob 16.uri v OŠ Tone Okrogar. Predavala bo Ruth Podgornik Reš. Vstopnine ni! •Občina Zagorje ob Savi OBVEŠČA, da so že začeli z velikim pomladanskim čiščenjem okolja. Termini zbiranja kosovnih odpadkov v Zagorju ob Savi so naslednji: 10. april: Ravne, Breznik, Kostrevnica, Log, Vidrga - ob posodah, 11. april: Kandrše, Peške Kandrše, Vrh, Dolgo Brdo, Žvarulje - ob posodah, 12. april: Mlinše, Zabava, Medija, Briše - ob posodah, Borje - pod vasjo. Kolovrat - pri gasilskem domu, 13.april: Šemnik, Loke - ob posodah, Spodnje Izlake, Zavine, Pušave - lokacije bodo KS javljene naknadno, 17.april: Tirna - pri stari šoli, Brezovica, Rovišče - ob posodah, Selce, Golče - Mošenik - na križišču Mošenik-Golče, 18.april: Šentlambert, Senožeti, Zavšenik, Kolk, Jablana - ob posodah, 19.april: Jarše, Borje, Spital, Kal - ob posodah, 20.april: Požarje, Čolnišče - pri gasilskem domu, Vrh, Podkraj -ob posodah. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 64-517 in 64-215 (Oddelek za okolje in prostor) ter ba krajevnih skupnostih. [| KI ® Kino Zagorje 6.4. - 9.4. NEPOPISAN LIST (slovenski), čet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 8.4. - 11.4. TISTA DRUGA SESTRA (komedija), sob. in ned. ob 20.00, tor. ob 19.00; 12.4. - 16.4. IZGUBLJENA PRTLJAGA (drama), sre. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 13.4. PREDPREMIERA: AMERIŠKA PITA (komedija) ob 18.00 in 20.00; 15.4. - 18.4. ZBIRALEC KOSTI (thriller) sob., ned. in tor. ob 18.00, pon. ob 19.00; 19.4. SIBIRSKI BRIVEC (romantična drama), ob 21.00; 19.4. NI KINO PREDSTAV Kino Izlake 9.4. NEPOPISAN LIST (slovenski) ob 20.15; 16.4. ZBIRALEC KOSTI (thriller), ob 20.15; Kino Trbovlje 6.4. KLUB GOLIH PESTI (thriller) ob 17.30 in 20.00; 9.4. - 11.4. NEPOPISAN LIST (slovenski), ned. in pon. ob 18.00 in 20.00, tor. ob 17.00; 12.4. - 17.4. VSE IN ŠE SVET - 007 (akcija), sre. in čet. ob 18.00 in 20.30, pet. in pon. ob 20.00, ned. ob 18.00; 14.4. - 19.4. AMERIŠKA PITA (komedija), pet., tor., sre. ob 18.00, ned. ob 20.15; Kino Hrastnik 6.4. - 9.4. IZGUBLJENA PRTLJAGA (drama), čet., sob. in ned. ob 20.00; 7.4. - 9.4. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob in ned. ob 18.00; 10.4. - 11.4. NI KINO PREDSTAVE; 12.4. - 16.4. ZNAČAJ (drama), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 14.4. - 16.4. SEKSUALNE ČVEKARIJE (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 17.4. - 18.4. NI KINO PREDSTAVE; 19.4. KLUB GOLIH PESTI (thriller) ob 20.00; Kino Dol pri Hrastniku 7.4. IZGUBLJENA PRTLJAGA (drama) ob 19.00; 14.4. ZNAČAJ (drama) ob 19.00; postnega preda\a potegnjeni v zadnjem trenutku... INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za Srednje šole, tel.: 28-274 ali 041/268-976 PODARIM otroško posteljico z vložkom, lepo ohranjeno, tel.: 35-638 (po 19.uri) NAJAMEM eno ali dvosobno stanovanje v Zasavju, prednost Trbovlje, vseljivo takoj, opremljeno ali neopremljeno, tel.: 063/471-932 ali 041/435-434 V NAJEM dajem večnamenski poslovni prostor 130 m2 s parkingom v Trbovljah. Alternativa: trgovski lokal, tiha obrt, razstavni prostor, pisarne, tel.: 35-726 ZAHVALA 16.marca nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE BORSTNAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC ,\ Ime in priimek ............................ kraj .......................... poštna št. ulica telefon , datum..................... podpis . . . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) rJirffffi) Nočni klub Extreme Grad Ponoviče pri Litiji VABI v petek, 7.aprila 2000 ob 23.uri na koncert Tomaža Domicelja. Vstopnina 800 SIT! Turistično društvo Mlinše VABI na sejem cvetja od 8. do 9.aprila med 8. in 18.uro na športnem igrišču na Mlinšah. Sokolsko društvo Zagorje VABI na aktivnosti, ki jih organizira in sicer na: - telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00 košarka ob torkih od 19.30 do 20.30 in sredah od 18.00 do 19.00 Rekreativna liga košarke poteka ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici OŠ Ivan Skvarča v Zagorju. Turistično društvo Mlinše in časopis Zasavc objavljata razpis za ZASAVSKI PAR, ki se bo poročil na 13.KMEČKI OIICKTI PO STAKIII SLOVENSKIH ŠEGAH IN NAVADAH IS.julija 2000 na Vidrgi. Pogoji: - slovensko državljanstvo - za oba prva poroka Pisne prijave pošljite na uredništvo časopisa Zasavc; Zasavc d.o.o., C.20.julija 2/c, 1410 Zagorje s pripisom "Zasavski par 2000". Slovenski proizvajalec snowboard opreme zaposli inženirja strojništva za vodilna dela v razvoju in proizvodnji Podrobnejši razpisni pogoji so na voljo po telefonu 0601/27 222 ali na sedežu podjetja, Savinjska cesta 35 v Trbovljah ali na internet strani www.goltes-sb.si 5EMIKR0N innovation+service Semikron d.o.o. proizvodnja elektronskih komponent Gabrsko 12 1420 Trbovlje Tel.:0356 27 155 Fax.: 0356 27337 e-mail: mihael.gornik® semikron.si Razpisuje prosto delovno mesto Vodja AOP Od kandidata pričakujemo: - VI ali višjo stopnjo izobrazbe računalniške, elektrotehniške ali druge tehnične stroke oziroma visoko izobrazbo organizacijske ali podobne netehnične stroke z usmeritvijo v računalnišrvo - tri leta delovnih izkušenj - poznavanje programske opreme in operacijskih sistemov - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) -vozniški izpit B kategorije - dinamičnost, komunikativnost in odgovornost pri delu Delovno mesto sklenemo za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov SEMIKRON d.o.o., Gabrsko 12, Trbovlje. Kandidati lahko prejmejo dodatna pojasnila po telefonu ■bori r>r, ti n st; HOM Veliko vam bo do tega, da se uveljavite. Opirajte se na lastne 22.3.-20.4. mož>. sa.i boste v tem primeru res zadovoljni z doseženim uspehom. Kar vas je na ljubezenskem področju v preteklosti vznemirjalo, se bo tokrat razrešilo. Št.: 5. 21.4.-21.5. Ne zamerite prijateljem, ker vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda 22.5.-21.6. pa so vas že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam skoraj ni mogoče ustreči. Št.: 23. Ne prenašajte bremen svojih težav na druge in ne pričakujte, da jih bodo reševali namesto vas. Če se ljudje niso kar naprej pripravljeni ukvarjati z vami, to še ne pomini, da jim je vseeno, kaj se z vami dogaja. Št.: 4. Življenje skušajte jemati drugače in prepričali se boste, da ni tako čmo, kot se vam zdi. Osredotočite se na lepe strani dogodkov 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. in ne iščite pomanjkljivosti za vsako ceno. Potrudite se ohraniti nova poznanstva. Št.: 10. Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prijatelji izneverili, ker vas niso pripravljeni poslušalci, vedite, da ste glede na to, koliko sami napravite zanje, pričakovali preveč. Ohranili boste dobro voljo in optimizem. Št.: 15. Nikar ne ravnajte s sabo v rokavicah. Stvari, ki jih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete pričakovati napredka na področju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, kar zraste v vaši glavi. Št.: 18. /Vača bodočnost /sodo noše spoznale se prične z občaidi, (Leonardo da Vinci) Na pot novih spoznanj, pridobljenih z občutki pri rojevanju, je v dneh od 19.3. do 1.4.2000 stopilo šestnajst mamic - ena od njih dvojno. Tako smo številčnejši za devet deklic in osem dečkov. 19.3.2000 Alenka Vozel, Cesta 15.aprila 3, Kisovec - hči Sara 21.3.2000 Dobrinka Škorič, Leninov trg 12, Trbovlje - hči Jovana 23.3.2000 Nada Ševerdija, Vodenska 29, Trbovlje - hči Ingrid Gnus Tatjana Pavšer, Voduškova 1, Vojnik - hčerki Sanja in Anja Gregorič Maja Jerebič, Polje 6, Zagorje - sin Igor Markovič 24.3.2000 Nevenka Čosič, Pot F.Pušnika, Hrastnik - sin Tim Popovič 25.3.2000 Melita Žarn-Tahirovič, Šuštarjeva 25 - hči Pia Tahirovič Alenka Aničin, C.9.avgusta 19, Zagorje - sin Peter Jeretina 28.3.2000 Urška Bolarič, Mestni trg 1, Trbovlje - sin Miha-Borko Bolarič Mateja Izlakar, Dobrljevo 3, Čemšenik - sin Igor 30.3.2000 Marija Bregar, Prapreče 40a, Zagorje - hči Katja 1.4.2000 Anica Leban, Ržiše 6, Čemšenik, Zagorje - sin David Darja Kalovšek, Znojile 7, Čemšenik, Zagorje - sin Nik Urška Remškar, Brezje 2, Čemšenik, Zagorje - hči Anja Mojca Jurečič, Jesenovo 32, Čemšenik, Zagorje - sin Benjamin Zajc Anica Nuša Racman, Rečica 20, Loka pri Zidanem Mostu trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 r I0M0? 24.9.-23.10. Do določene stopnje so vaša prizadevanja za to, da bi bil samostojnejši in neodvisni, upravičena in razumljiva. Pome- mbno pa je, da pri tem pazite na postopnost in se ne spravljate v položaj, ki jim zaenkrat še niste kos. Št.: 19. Na nekatere dogodke in ljudi pač ne boste mogli vplivati, kar pa še ne pomeni, da ste nesposobni. Dobro bi 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. bilo, da svojih sposobnosti ne dokazujete tako, da pri tem tlačite druge, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. Št.: 27. V nekaterih stvareh boste dokazali, da ste O. močni, druge pa vas bodo spravile na tla. Nikar ne tekmujte z namišljenimi nas-protiniki, ker se boste prehitro utrudili. Deležni boste pozornosti in naklonjensti nasprotnega spola. Št.: 24. Pomembneje, da se umirite in si razjasnite, kaj vas žene v takšen način življenja. Neče-mu se hočete izogniti, a se boste verjetno prav s tem prisiljeni soočiti. Z odkritosrčnostjo bi lahko rešili kar nekaj stvari. Št.: 3. V posebnem življenju boste našli veliko zadovoljstva. Ne dovolite, da bi ga kaj skalilo. Za živčnost in zoprne obveznosti bo še veliko časa. Pred sabo imate tudi precej razburljivo ljubezensko življenje. Št.: 9. Njurm tnjh vam bo zabava, ostalo bo moralo nekoliko počakati. Če imate odgovorno delovno mesto, bi bilo dobro, da razmišljate tudi o obveznostih. Samske Ribe boste priljubljene in obdane z oboževalci. Št.: 20. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA -r NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BOJAN ARKO SNEG NA PODLAGI AMERIŠKA POPEV- KARICA (TANITA) VELIKA, NEVARNA SLABOST ALENKA GODEC DRUŽINSKO IME RIMSKEGA PESNIKA OVIDA ORODJE ŽANJIC DIMETIL-BENZENI V PREMOGOVEM KATRANU RIBJE JAJČECE GOSPODARSKO MANJ VAŽEN POSEVEK NARAVNA ZNAMENITOST NA KANADSKO-AMER. MEJI ORIENTAL BARVILO, KANA, MENA LETALSKA FIGURA (NIKOLAJ) SLOVENSKI AFORIST PETAN EPONIMNI JUNAK LATINOV, LATIN ŠINIČIRO JAGA KEMIJSKI ZNAK ZA ŽELEZO TROPSKA RASTLINA Z GOMOLJI. KITAJSKI KROMPIR PRINA- ŠANJE JAPONSKA NABIRALKA IZ TREH TONOV; TUDI TROJICA 5. ALI 7. DAN V MESECU V RIMSKEM SORODNIC/ ČEBELE MANJŠI STUDENEC OTOŠKA AVSTRAL- SKA ZVEZNA DRŽAVA FRANCOSKI IGRALEC (JEAN) CESKO- SLOVENSKI REŽISER (FRANTIŠEK) TRSKI SORODNA, POMEMBNA MORSKA JUDOVSKI RELIGIOZNI MISLEC (URIEL) JUTRANJA ZMRZAL NA TRAVI NEMŠKI SLIKAR (LUDVVIG) JAPONSKI LITERAT (HAKUSEKI) PESTUNJA V RUSKEM EMIL ADAMIČ NAD/^ ANGLEŠKI ARHITEKT JONES (1573-1652) lil REKA V GRUZIJI, RION INSKRIP- CIJA SOVRAŽNICA ŽELEZA HEKTO- LITER GRŠKA MATI BOGOV VEK, DOBA, VEČNOST SEDEŽ NIZOZEMSKE VI ADF IZRASTEK V USTIH GLAVNA TIROLSKA REKA, PRITOK DONAVE OKUPA- TORJEV SODELAVEC, IZDAJALEC OČKA, ATEK RUDOLF NUREJEV NAŠ IGRALEC ŠUGMAN VELETOK lili! I V 'II'1 | SIBIRIJI SLOVARČEK' TIKARAM: ameriška pevka FIAT: francoski igralec KNAUS: nemški slikar NJANJA: pestunja v ruskem okolju LATINUS: junak Latinov ENAJST Jožetu računanje ni šlo od rok, zato sije vedno pomagal s prsti.Učiteljica ga vpraša: "Jožek, povej mi, koliko je 6 plus 3." Jožek hitro prešteje prste in izstreli: "Devet." "Sedaj pa daj roke za hrbet in mi odgovori. Koliko je 9 minus 5?" "Štiri." "Jožek, ne goljufaj in daj roke v žep ter izračunaj, koliko je 5 plus 5?" Jožko tuhta, brska s prsti po žepu in izsteli: "Enajst." ZELJE "Draga, želim odpotovati na Havaje." "Pomisli, koliko to stane!" "Nič." "Kako nič?" "Želje so vendar zastonj." BEDAK "Oprostite, kje je pošta?" "To ve vsak bedak." "Vem vem. Zato sem pa vprašal vas.” ^(Sdltglooo ...da morajo japonska dekleta, ki se želijo posvetiti cenjenemu poklicu plesalke, obiskovati posebno šolo, v kateri so podvržene napornim vajam in železni disciplini. Med drugim morajo po več ur skupaj klečati, poglobljene v molitev in meditacijo. ...da bi po računih nekaterih geologov pepel in lava, ki so ju v tisočletjih izbruhali vsi vulkani na svetu, prekrila vso Evropo z 800 metrov debelo plastjo. ...da je v mošeji Ibn Tulim v Kairu, zgradili so jo v IX. stoletju, vodnjak, ki ga je sultan, po katerem se mošeja imenuje, dal zgraditi kot grob za svojega skrbnika. Ta ni bil v njem nikoli pokopan, vendar kljub temu že tisoč let ne uporabljajo vode iz vodnjaka, svojevrsten spomenik pa imajo še danes za mavzolej. ...da je eden najpogostejših priimkov v anglosaških deželah gotovo Smith. Ocenjujejo, da je v Veliki Britaniji vsaj 800.000, v Združenih državah Amerike pa celo 1.700.000 ljudi s tem priimkom. ...da je za stavo od 26. do 28. junija 1975 pet študenk iz Portlanda v državi Maine 44 ur ena za drugo vrtelo palico, ne da bi ta enkrat samkrat padla na tla. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 19.4.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.7/ 2000”. Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Nagrada Cvetličarne Ciklama Litija 2. Nagrada Cvetličarne Ciklama Litija 3. Nagrada Cvetličarne Ciklama Litija Izžrebanci nagradne križanke 05/ '2000 (nagrade prispeva TSG Sandi Lunar s.p.) 1. : Praktična nagrada: ANJA POLJŠAK, PETELINKARJEVA 1, KISOVEC 2. : Praktična nagrada: DANICA KUGANIČ, NOVI DOM 24, TRBOVLJE 3. : Praktična nagrada: DRAGI HAUPTMAN, LOG 29, HRASTNIK Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 10.4. do 15.4. 2000 od 9.00 do 13.00 ure. CVETLIČARNA CIKLAMA VaIv/uorjev mq 17, 1270 Liri j a, teL: 061 884 620 TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 PONEDELJEK Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 9:30 Zlati zvoki narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača - narodnozabavna oddaja, 12:45 SQ Jam - glasbena oddaja, 13:30 Gorenjske grče, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Nedeljsko popoldne (p), 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Zadetek v center; športna oddaja, 20:55 Moto šport mundial, 21:20 Adrenalin za vsak dan, 21:45 Zasavje danes - informativna oddaja+D67, 22:05 V Krogu - zabavna oddaja (p), 23:05 Videostrani TOREK Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Zadetek v center -športna oddaja, 9:30 Zlati zvoki -narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 SEM - Kako biti zdrav in zmagovati, 13:15 Brez šminke, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Oder občutkov, 17:00 Gorenjske grče, 17:30 Moto šport mundial, 18:00 Adrenalin za vsak dan, 18:30 Zadetek v center - športna oddaja, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 V živo, 21:45 Zasavje danes, 22:05 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 22:35 Glasbena oddaja C-Box, 23:05 Videostrani SREDA Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Moto šport mundial, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača -narodnozabavna oddaja, 12:45 Kuhajmo skupaj, 13:15 Potujte z nami, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Brez šminke, 16:30 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 17:00 Glasbena oddaja C-BOX, 17:30 V živo (p), 19:00 V zrcalu -informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Oddaja narodnozabavne glasbe, 22:00 Gorenjski biseri, 22:30 Zasavje danes -informativna oddaja+D25, 22:45 SQ Jam -glasbena oddaja, 23:35 Videostrani ČETRTEK Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Adrenalin za vsak dan, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 Brez šminke, 13:15 Resnice o vinu, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu -informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Ajd' dijo - oddaja o internetu, 16:30 Gorenjski biseri, 17:00 Zlati zvoki, 18:30 Bingo Bongo - oddaja za mlade, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 Aktualno, 21:25 Vaš oskar - oddaja o filmu (1. del), 22:10 Zasavje danes - informativna oddaja, 22:30 Vaš oskar - oddaja o filmu 2. Del, 23:00 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani PETEK Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Gorenjski biseri, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača -narodnozabavna oddaja, 12:45 Oder občutkov, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Priročnik za starše, 16:30 Pojdimo na Krvavec, 17:00 Bingo Bongo (p), 17:30 Aktualno (p), 18:30 Ajd' dijo - oddaja o intemetu+D57,19:00 V zrcalu - informativna oddaja (P2), 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (P arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 V krogu -zabavna oddaja, 21:25 Rezervirano za ..., 22:10 Zasavje danes - informativna oddaja, 22:30 Film tedna po izboru gledalcev. Videostrani SOBOTA Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Gorenjske grče, 13:00 Potopisna oddaja, 14:00 Aktualno, 15:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 15:30 V živo (p), 17:00 Priročnik za straše, 17:30 Glasbena oddaja, 18:00 V krogu - zabavna oddaja (p), 19:00 Pesem domača, 19:30 Pojdimo na Krvavec, 20:00 SQ Jam - glasbena oddaja, Videostrani NEDEUA Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Pojdimo na Krvavec, 13:00 Oder občutkov, 14:00 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 14:30 Zlati zvoki, 16:00 Nedeljsko popoldne na TVC (v živo), 19:00 Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 Film tedna po izboru gledalcev. Videostrani SPOREDI 6. MALTRAVNA 2000 j. j. jr.r» j. 90% nesrečnih naključij je spočetih po krivdi ljudi ... 90% ljudi pa je spočetih po nesrečnem naključju ... Z oblastihlepnim, in že nič več prikritim vztrajanjem, že do nezavestnosti, slovenske politične oliarhije, in njenim bolestnim vztrajanjem na tem, da se ne dviguje burja v kozarcu, temveč, da se sporne zadeve rešujejo z konsenzom in v tišini protokolarnih dvorcev ter gorenjskih mondenih ski centrih, želi ta ista oblast, seveda po desni, pomesti pod tepih prah nacionalne sprave, te iste sprave, kije uspavala in idiotizirala politično življenje Slovencev celo preteklo desetletje. Papa Janez Pavel je zaprosil vernike in one druge klase za oprostitev vseh grehov, ki jih je Cerkev storila v vsej svoji burni in bogati zgodovini. Blagor Cerkvi, ona se ispove samo vsakih dva tisoč let ... Tony Blair je izjavil, daje Putin izjemno impresiven človek. Bo kar držalo ... Čečenom je zapustil zelo globoke impresije ... V času posta se vsi nečesa odrekajo. Čemu se boš ti odrekel? Odrekanju. Naš Rode in hrvaški Bozanič izjavljata, da bi lahko onadva v hipu rešila vse spore med Slovenijo in Hrvaško. In tako bi lahko Stvarnik nemoteno koristil in slovenski in hrvaški zračni prostor ... Prišel sem do fascinantnih ugotovitev, in sicer, da ljudje na tem planetu živimo po vnaprej določenih zapisih. Alije slučaj, daje Hitler rojen 20. aprila 1889 leta? Ta števila, če jih seštejem govorijo sledeči jezik: 2+0+4+1+8+8+9=32. Alije Tito slučajno rojen 25. maja 1892? Poglejmo: 2+5+5+1+8+9+2=32! Miloševič je roden 21. avgusta 1941, Clinton 19. avgusta 1946. Seštevek teh dveh števil nam da skupaj število 64! 64 deljeno z dve pa je? Spet 32! Jože Ovnik "ZASAVC VERJETNO NE BO TOŽIL ZA KRAJO INTELEKTUALNE IltOVINE, H000RUK!1': (Prvi zapis S.sušca, drugi pa 23....) Marta Hrušovar OJ, TA PRESNETI PUSTNI ČAS To je čas, ko si marsikdo mirno sname masko in preneha igrati vlogo, vkateri se trudi vse dni v letu,, da bo zadovoljil žel je in potrebe drugih, oziroma da se pokaže v najboljši luči, v kateri želi, da ga drugi gledajo in vidijo. CESARJEVA NOV Spoštovani g.Jože Ovnik! Ker ste sebi nesprejemljivi takšni kot ste -bi vsaj v času "PUSTA'' sneli masko in prenehali igrati vlogo, v kateri se trudite vse dni v letu, da bi zadovoljili želje in potrebe drugih, oziroma da bi se pokazali v najboljši luči, v kateri želite, da bi vas drugi gledali in SATIRA IN POLITIKA Predsednik Sloveniji Milan Kučan se je v Lutkovnem gledališčuprav prešerno smejal politično motiviranim šalam Borisa Kobala, s katerimi je ta popljuval opozicijo (seveda ne Združeno listo), Rodeta in s tem nazorno pokazal, daje predsednik le enega dela državljanov Slovenije. Kolikor je meni poznano poslanstvo satire, naj bi bila satira predvsem orodje, kako vladajočim sporočiti, da to ali ono ni O.K. Kobal, Tof, Šimek in drugi naši tako imenovani satiriki pa se mnogo rajši kot na naše vladajoče, spravljajo nad opozicijo. Sicer pa tako saj vemo, kdo jih plačuje. Kakorkoli že, dr.Franc Rode ni nemški ovčar, Koalicija Slovenije pa tudi ni pička, niti Franc Pukšič, kije že marsikomu, ki seje v Lutkovnem gledališču prešerno smejal, stopil na prst, ni sinonim za neumnost itd. Še kratek verz o naših satirikih: KAJ ZATO, ČE SE O OPOZICIJI LAŽI NAKLADA, KAJ ZATO, ČE SE SKRITO V ŠPAS RODETA S PSOM ZBADA. NAŠIM SATIRIKOM »A LA KOBAL« GRE LE ZA TO, DA TISTI, KI JIH PLAČUJE, ŠE NAPREJ VLADA. SMEH IN POLITIKA Meni in drugim naj bi nasmeh vrnili tisti (kot je bilo razbrati iz ust dr.Ribičiča), zaradi katerih smo pred 15.leti v Avstriji kupovali kavo. plenice in pralni prašek? Ker tega pri nas ni bilo. Ali tisti, zaradi katerih smo plačevali depozit? Ali tisti, zaradi katerih smo se vozili le ob neparnih dnevih? Ali zaradi tistih, ki so uvedli bencinske bone? Ali zaradi tistih, ki so mnogim Slovencem vzeli svobodo in zaradi tistih katerih ideologija je v brezna in jarke zverinsko zmetala politične nasprotnike, vojne ujetnike, otroke, žene itd ? Hvala za tovrstni nasmeh. Se pa že rajši smejim skupaj s tistimi, ki si roke z zgoraj napisanim niso zamazali. TELEVIZIJA IN POLITIKA Dan po tem, ko je v gospodarskem odboru slovenskega parlamenta »padel« tako imenovani »zasavski zakon« smo se na lokalni TV postaji lahko prepričali kaj je to neobjektivno poročanje in komentiranje. Prikazati vse tako kot, da bi bila (pa saj je tako pri nas kriva za vse) za padec zakona kriva parlamentarna opozicija (SDS,SKD) in jim pri tem celo ne dati besede, da bi pojasnila svoj ne, je vse prej kot objektivnost. Ljubi moji, kdo pa ima v Sloveniji oblast, kdo pa ima v Sloveniji v parlamentu večino (opozicija zagotovo ne)? Če je vlada taka kot bi morala biti, mora biti sposobna v parlamentu sprejeti vsak zakon, ki ga predlaga. Ne pa za nesprejem kakšnega zakona (tudi Zasavskega) kriviti opozicijo. In, kje pa sta bila tisti dan člana gospodarskega odbora ZLSD (velike podpornice Zasavskega zakona), da sta manjkala na seji odbora. Ju je nasilno zadržala opozicija (SDS,SKD)? Kakorkoli že, t.i. podporniki Zasavskega zakona se bodo lahko izkazali, ko bodo o njem glasovali v parlamentu, in ga izglasovali. Številčno so v večini, le manjkati ne smejo, ko bo glasovanje o zakonu na dnevnem redu. ZAVESE Nisem prav pogost obiskovalec trboveljskega hrama kulture (mi je zdgorski bližji), a vendarle dovolj pogosto, da mi v oko pade tudi kaj začudujočega. Tokrat zavese, če temu lahko rečemo zavese. V avli Delavskega doma v Trbovljah imajo na oknih nameščene zavese, ki si tega imena zagotovo ne zaslužijo. So iz navadnega polivinila. Lahko, da nimajo denarja. Žal. A še bolj žalostno je, da trboveljska oblast za nove, v proračunu ne najde denarja. Toliko pa ja imajo. FUKAL JE KOT KOBRA (ukraden naslov iz Veeera) Da ne bo pomote. Ne gre za kakšno nemoralnost, pač pa za Milana Fukal-a, nogometaša češke Sparte, kije devetdeset minut prežal kot kobra, daje potem v zadnji minuti dal gol. V NK Zagorju, Rudarju in Svobodi imajo žal vse manj podobnih kobr, ki bi zabijale gole. NAGRADNA IGRA Vsi, ki boste na dopisnice pravilno napisali, kdo je bil v eni izmed zasavskih lig (mali nogomet) poražen s 25. goli razlike, se boste potegovali za knjižno nagrado, ki jo poklanja avtor teh vrstic. Odgovore sprejemamo do petka, 14.aprila. Igor Goste videli. ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Elektrd za| podjetnike in Celje - skladišče D-Per 6/2000 proklik nlb j udobno j hitro preprosto in ■ V cenejše * poslovanje. i ; . : ;|pv H J banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke