255
Mnogovrstne novice.
* Nekaj malega o živenji Njih Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa L — Ker so unidan nam „No-vice" poročale, kako živijo sv. oče papež, naj poved6 svojim bralcem tudi, kako živi presv. naš cesar. Pozimi naš cesar vstaja ob 6. zjutraj, piše M. P. v Dunajskem „Welt-Blattu", po leti pa blezu ob petih. Njegova postelja je priprosta, brezi vsakoršne „draperije", navadno počivališče. Pri postelji ima majhno mizico, na njej stoji križ in ropotačica (wecker). Ta ropotačica je navita vselej, kedar Njih Veličanstvo sklene, da pojde na lov; o takih prilikah vstane vsak pot o ranem jutru. Duri v spalnico so ponoči odprte, stoprv v sosedni sobi gori svetilnica, v tej sobi spi posteljnik (kammerdiener). Po deveti uri zvečer gre cesar spat, če ne slavi kake dvorske svečanosti, ali pa, Če ne gre v gledališče; o posebnih prilikah hišini pove, kedaj želi vstati, zato da zna, kedaj mora zajutrek prirediti. Ta hišina je neka postarna vdova gospa, nje soprog je bil poštar Capek, služil je cesarjevega očeta, pa je umorila ga neka nesreča — in cesar je zapuščeno vdovico vzel v svojo službo , dobrotna cesarica pa je v svoje varstvo vzela nje osirotela otroka in oba dala v žensko odgojilnico v Debling-u. Vsled navadnega zakona nosi ta hišina zmi-
rom črno obleko, pa bel zastor, drugače oblečena ne sme biti, kedar je v službi. Poleg tega mora pokorna biti ostremu ukazu, da nikakor ne sme ogovarjati cesarja, temuč, če jo pokliče zvonec, mora tiho prikloniti se Njih veličanstvu, ko stopi čez prag njegove spalnice, in čakati, kaj jej ukaže. Tretji ukaz, ki mora verno biti mu vse bližnje cesarjevo služnistvo, ta je le-ta, da noben služnik ne smč ne v svojem imeni, ne v imeni koga drugega nikakoršne prošnje ni ustmeno razodeti, ni pismeno oddati cesarju. Temu zakonu mora pokoren biti tudi životni služnik (leibkammerdiener), stari Hah-nekamp, ki že mnogo let služi cesarja in ga spremlja o vseh popotovanjih. Hahnekamp je poštena Dunajska duša, z njim se cesar nemški razgovarja , njegovih tovarišev eden pa je Čeh, eden Oger; Njih veličanstvo se s Cehom razgovarja češki, z Ogri ogerski, trd6, da zato, da stanovitno govori jezike glavnih narodov v svoji mnogojezični carevini. Hahnekamp se ponaša s posebnim zaupanjem, ki ga ima cesar do njega; cesar se z njim, predno se leže spat, rad razgovarja nekoliko minut. Najraji govori z njim o vremenu bodočega dne. Cesarju je precej dosta do tega, ker pozna oblake in ume meteorologične prikazni; rad zvečer, kedar spi na Dunaji, stopi na pomole „Bellaria Rampe" in ok6 oprč proti gorovju, pa pove, kako bode vreme druzega dne. Predno gr6 cesar spat, vselej poklekne in tiho moli in odmoli svojo večerno molitev. V tem nihče ne sme stopiti v spalnico, ter ga motiti. Te verske pobož-nosti nikoli ne opusti, ali je doma ali na poti. Ko se cesar slači, ne sme mu pomagati nihče , svojo toaleto spreminja urno tako, da to iznenadja človeka; Njih Veličanstvo dobro zna, da red je vsega živenja duša: vojaški natančno obleko vselej položi na tisti prostor, kjer je vajen, da jo drugo jutro najde osnaženo. Varčne čitatelje, vse takove, ki imajo sami radi vse v redu, zanimalo bode gotovo tudi to, da zved6, da ima cesar najnatančnejši red tudi v spreminjavi podnevne in po-nočne obleke. —- Cesar nima rad nikakoršne „medicine", a če malo oboli, zdravi se s posebno zmernostjo, pa z domaČimi zdravili.
* Koliko je ljudstva na zemlji^ — Prebivalcev na zemlji šteje se sedaj 1 bilijon, 423 milijonov in 817.000, tedaj biva počez 28 ljudi na štirjaški milji. Evropa ima 309 milijonov in 178.000 ljudi, Azija 824 milijonov in 548.000, Afrika 199 milijonov in 921.600, Avstralija 4 milijone jn 748.600, Amerika pa 85 milijonov in 519.800. Število prebivalstva se je leta 1876. od leta 1875. pomnožilo za kakih 27 milijonov. Prebivalci raznih Evropejskih držav se razdelijo tako-le: Nemčija ima 42 milijonov in 723.249, Av-stro-Ogerska 37 milijonov in 700.000, Švica 2 milijona in 669.147, Holandija 3 milijone in 809.527, Belgija 5 milijonov in 336.634, Luksemburg ima 205.153, Evropska Rusija 71 milijonov in 730.882, Švedija 4 milijone in 383.291, Norvegija 1 milijon in 802.882, Dansko 1 milijon in 903.000, Francoska 36 milijonov in 102.921, Velika Britanija 35 milijonov in 450.000, Španija 16 milijonov in 551.647, Portugalsko 4 milijone in 298.881, Italija 27 milijonov in 482.174, Monaco 5741, republica Audora 12.000, Evrope j ska Turčija8 milijonov in 500.000, Rumuunija 5 milijonov in 73.000, Srbija 1 milijon in 377.060, Črnagora 190.000, Grška 1 milijon in 457.984 prebivalcev. Število prebivalcev Turčije v Evropi, Aziji in Afriki znaša 47 milijonov in 600.000, od katerih jih pride na Egipet, Tripolis in Tunis 20 milijonov in 500.000, na Azijo pa 13 milijonov. Rusija ima v Evropi in Aziji skupaj 86 milijonov in 586.000 ljudi; to število kaže, da je v Rusiji od 1875. leta 900.000 duš več.    Prebivalstvo Britiške Indij©
znaša 289 milijonov, v Kini 405 milijonov in v Ja-panu 33 milijonov in 299.014. Mesto London ima 3 milijone in 489.428 prebivalcev, Pariz 1 milijon in 851.792, Novi-JorkinBroklin 1 milijon in 535.622, Bero lin 1 milijon in 45.000, Dunaj pa 1 milijon in 1999 prebivalcev.
* Število duhovščine v Avstriji. — Po „statistische Monatschrift" je leta 1875. bilo v Avstriji svetne duhovščine (to je, duhovščine zunaj samostanov) 19.003 z vštetimi bogoslovci; 88 pa je bilo vojaških duhovnov. Visi h škofij šteje Avstrija 9 katoliških, 1 pa Grško-orientališke cerkve, — škofij katoliških in Grsko-orientaliških 24, — 2 latinsko katoliška general-vikari-jata, skupaj z 8649 farami, 1846 lokalijami, 1678 semi-naristov v 32 seminiščih in 76 seminaristov zunaj se-minišč. Od leta 1870. se je število far pomnožilo, in sicer latinskega in armeniškega obreda za 101, namreč od 6567 na 6668, — število far grškega obreda za dve, namreč od 1427 na 1429, — število grško-orientališkega obreda za 25, namreč od 316 na 341. Vzrok te pom-nožitve izvira iz tega, da so se lokalije spremenile v fare in da so se tudi ustanovile nove^ duhovnije.
*   Grozna vročina na južnem Spanj shem. — On-dašnji časniki poročajo , da je zdaj na južnem Spanj-skem taka vročina, da tiči po zraku komaj še leteti morejo; v mestu Se vila pa se topi ulični tlak, ki je iz zemeljske smole (asfalta) narejen.
*    Luna bo mrknila 23. dne t. m. tako popolnem, kakor je mrknila letos 27. svečana. Začne se 50 minut čez 9. uro, najbolj temna bo luna 48 minut po 11. uri, konec mrknenja pa je 46 minut po dveh druzega jutra.
   256