GLAS
LETO XXI. ŠT. 43 (1007) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 3. NOVEMBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Vahti
  katoliški Cerkvi 1. novembra obhajamo
praznik vseh svetih. Na Vzhodu je Cerkev
praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije
pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v
zahodno Cerkev. Pod vplivom vzhodne Cerkve
so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh
mučencev tudi v Rimu. Praznik vseh svetih je
vesel praznik, ki vliva vsako leto veliko tolažbe
in poguma vsem, ki s(m)o se podali na pot Kri-
stusovih blagrov.
Dne 2. novembra pa se spominjamo vseh ver-
nih rajnih. Rimski martirologij ali koledar, v ka-
terem so zaznamovali sprva obletnice svetih
mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve
razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh
vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami: “Da-
nes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov.
Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča
mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi
slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju.
Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim
otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo
mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Go-
spodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej
mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov”.
Pri nas se je za današnji spominski dan vseh raj-
nih udomačilo ime 'verne duše' in verni ljudje
prosimo za svoje pokojne.
Praznik vseh svetih Primorci imenujemo Vahti,
včasih smo ob Vahtih, “ko vsi pridejo domov”,
kot razlaga geslo vahti Slovar slovenskega
knjižnjega jezika, otroci prejeli tudi vahtiča, po-
nekod je bil to hlebček kruha, drugje kos peciva,
zopet drugje pa mandarin, oreh, pomaranča,
priboljšek, kar samo priča o tem, kako globoka
je (bila) povezanost našega človeka s praznikom
Vseh svetih.
Danes se v laični družbi za praznik vseh svetih
uporablja izraz dan mrtvih. Ohranila se je na-
vada, da na ta dan vsi obiščemo pokopališča, se
ob grobovih naših rajnih srečujemo in se spo-
minjamo življenja pokojnih, razmišljamo o svoji
ujetosti v sedanji čas in družbo ter odprtosti v
večno.
Pri nas ob Vseh svetih polagamo vence pred
žrtve vseh vojn, sami pa dostojno okrasimo gro-
bove, nekateri zmolimo za vse naše prednike,
drugi v tišini prisluhnemo vsemu tistemu, ki iz
naše skupne preteklosti z rajnimi govori o tem,
kako naše življenje kar kliče po večnosti. Boleča
odsotnost naših rajnih nam govori prav o tem.
To je dan, ko se zavemo lastne minljivosti ob
plemenitem spominu na rajne in ne nazadnje
se zavemo tudi našega lepega krščanskega
izročila, ki se posredno kaže tudi v laičnem do-
jemanju praznika vseh mrtvih.
V
Foto Tamara Mizerit 
Obisk dveh predsednikov
Oj, Doberdob!
  oberdob, “slovenskih
fantov grob”, ima končno
primeren spomenik, ki
spominja na njihovo žrtev na
soškem bojišču sto let po prvi
svetovni vojni. “Krstna botra” ob
odkritju sta mu bila v sredo, 26.
oktobra 2016, predsednika
slovenske in italijanske republike,
Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Obisk dveh državnikov v kraški
vasi je pomenil ne le vrhunec
sredinega dogodka na Goriškem,
temveč s svojo vsebino in nabojem
na sploh vrhunec spominskih
svečanosti ob stoletnici prve
svetovne vojne v naših krajih.
/ str. 3
D
www.noviglas.eu
Zlata jesen
Svet okrog nas3. novembra 20162
Povejmo na glas
Izjemne pobude Boruta Pahorja
Zveza slovenske katoliške prosvete
Polaganje vencev 
v Gonarsu in Viscu
  veza slovenske katoliške
prosvete se vsako leto, ob
prvem novembru, spomni
vseh vojnih žrtev in se pokloni
njihovemu spominu s polagan-
jem vencev in molitvijo. Kot sim-
Z bolni kraj trpljenja in umiranjasi je izbrala Gonars, kjer je v letih1940-43 v tamkajšnjem taborišču
umrlo veliko nedolžnih ljudi, po-
sebno še žensk in otrok. Zaradi
podhranjenosti, slabih higien-
skih pogojev in raznih bolezni je
v tem fašističnem taborišču um-
rlo več kot petsto internirancev,
med katerim je bilo največ Slo-
vencev. Med njimi so bili tudi
Hrvati, ki so jih preselili iz raznih
dalmatinskih taborišč. Preden je
Jugoslavija umrlim interniran-
cem postavila lep spomenik v
obliki cveta, ki hrani žare s po-
smrtnimi ostanki, je bilo na kra-
ju spomenika pokopališče um-
rlih taboriščnikov s cementnimi
križi. Taborišče je bilo zgrajeno
iz lesenih barak in šotorov ter ob-
dano z visoko bodečo žico. Od-
daljeno je bilo nekaj sto metrov
od zdajšnjega spomenika.
Člani Zveze obiskujejo v zadnjih
letih tudi taborišče v Viscu in s
tem hočejo prispevati, da bi
končno tudi ta obsežni kraj, ki je
danes zanemarjen, primerno
uredili v spominski park s posta-
vitvijo spominskega obeležja v
spomin na tiste, ki so tam
končali svoje življenje.
DP
Slovenska skupnost o referendumu
Ni razlogov, da podpremo
ustavne spremembe
  lovenci ne vidimo razlogov,
da podpremo ustavne spre-
membe, ki jih je italijanski
parlament sprejel s pičlo večino in
so zato podvržene referendumu 4.
decembra. Temu je bila v dobri
meri namenjena zadnja seja dežel-
nega tajništva SSk, ki je podrobno
obravnavalo hudo politično sliko
na deželni in vsedržavni ravni tudi
po izidih nedavnih upravnih vo-
litev. Stranka Slovenska skupnost
posebej izpostavlja dejstvo, da v na
novo zarisanem parlamentu de-
jansko ni prostora za slovenskega
zastopnika, kar predstavlja vse-
stransko kršitev črke in duha
zaščitnega zakona. Volilni zakon
za poslansko zbornico, znan kot
“Italicum”, predstavlja že primer
norčevanja s pravicami priznane
in zaščitene narodne manjšine ter
izigravanja javnega mnenja, saj je
Slovencem le na papirju dodelil
tako obsežno okrožje (pol milijo-
na prebivalcev), ki slovenski
manjšini onemogoča samostojno
konkuriranje za izvolitev svojega
zastopnika. Isto se dogaja z refor-
mo senata, ki naj bi po novem po-
stal stočlanska zbornica predstav-
nikov županov in deželnih svetov.
Naši Deželi FJK sta po vsej verjet-
nosti dodeljeni le dve senatni me-
sti, od katerih bo eno kril župan –
najverjetneje zastopnik največje
ali vsaj velike občine. Z dvema me-
stoma naj bi zadostili potrebi po
zastopanosti nižinskih in goratih
predelov, politične večine in opo-
zicije, moških in žensk, narodnih
manjšin, Tržaške, Posočja in Fur-
lanije. Skratka, novo izigravanje z
našimi pričakovanji.
Slovenska skupnost je tudi glede
volilne zakonodaje in novega se-
nata izrekla sama in s političnimi
zavezniki ničkoliko konkretnih in
izvedljivih predlogov, ki pa niso
bili upoštevani. Ti so še vedno ak-
tualni, zato jih bo Slovenska skup-
nost ponovno predočila ob vsaki
novi priložnosti spremembe volil-
S nega zakona. Obljuba o reviziji vo-lilnega zakona po referendumu iz-pade v tem trenutku, žal, le kot
dimna zavesa in torej slepilo.
Prav tako nas kot italijanske
državljane slovenske narodne
skupnosti skrbi neocentralistični
pečat nove ustave, ki vzvode obla-
sti vleče v Rim na škodo posamez-
nih območij, kar je skregano s so-
dobnimi pogledi na pojem poli-
tičnega upravljanja. Večinska vo-
lilna nagrada sorazmerno majhni
volilni večini le potrjuje in krepi
to zaskrbljenost. Na številne po-
manjkljivosti ustavne reforme
opozarjajo različne politične in
družbene stvarnosti po vsej državi,
od združenj nekdanjih partizanov
pa vse do skupin uglednih kultur-
nikov in strokovnjakov za ustavno
pravo. Stranka Slovenska skupnost
ne bo ustanavljala “odborov za
NE” in bo namesto tega priredila
vrsto informativnih srečanj, ki naj
predstavijo svetle in senčne plati
ustavnih sprememb. V zvezi s tem
je predvideno tudi soočenje z vod-
stvom Demokratske stranke.
Slovenska skupnost pa se čudi za-
radi bliskovite in nerazumljive
spremembe stališča, ki ga je slo-
venska komponenta DS objavila
še pred nekaj meseci. V začetku ju-
lija (4.7.2016) so se njeni člani
zbrali na skupščini na Kontovelu
in “soglasno sklenili”, tako so po-
ročali mediji in tega ni nihče ka-
sneje zanikal, da “Slovenci v DS
ne bodo sodelovali v volilni kam-
panji v vidiku referenduma o
ustavnih spremembah. Na isti
skupščini so izrazili tudi “nelagod-
je zaradi ustavnih sprememb, ki
jih je pripravila italijanska vlada”.
Stranka Slovenska skupnost je bila
prepričana, da bomo Slovenci to-
krat govorili isti jezik. Zdaj pa ra-
zočarano ugotavljamo, da so si
naši glavni politični zavezniki pre-
mislili in danes ustanavljajo slo-
venske odbore za “DA”. Italija res
potrebuje reforme, tudi ustavne,
ki naj izboljšajo zdajšnji ustroj, ne
pa takih, ki uvajajo nove razdore
in dodatno zapletanje državne ad-
ministracije in zakonodajnih po-
stopkov.
  e rečemo izjemne pobude predsednika
Republike Slovenije Boruta Pahorja,
potem imamo v mislih kar nekaj nje-
govih v zadnjem času nadvse pomenljivih de-
janj, mimo katerih ni mogoče, kot da se ni nič
zgodilo. Na prvem mestu je gotovo prekop in
pokop žrtev iz Hude Jame, kar je razumljivo
zelo močno odjeknilo med Slovenci znotraj
in zunaj matične domovine. Šlo je za pietetno
dejanje, ki naj spodbudi globlji razmislek o še
vedno delujoči slovenski razklanosti, ki so jo
povzročili druga svetovna vojna, dogodki med
njo in celo po njej. Predsednik Pahor je v prvi
osebi izpostavil svoje prepričanje o nuji od-
pravi starih ran, ki se nočejo in nočejo zaceliti.
Vse kliče po odstranitvi te vsekakor obremen-
jujoče teže, ki jemlje našemu narodu in državi
moč, še kako potrebno v vrtincu globalizacije,
ki bo neusmiljeno krepila močne in ogrožala
šibkejše oziroma notranje razpolovljene. Bilo
je pričakovati, da bo tako močno pomiritveno
dejanje sprožilo tudi podčrtano ostre izjave,
ki še vedno ne morejo pristati na pravico vsa-
kega človeka do pokopa in imena na grobu.
Dejstvo je, da nas mrtvi in žrtve lahko zbližajo
bolj kot karkoli ali pa nas nepriznani in za-
ničevani ločujejo ter nas vzdržujejo v sporih
in nepopustljivih zamerah. Ob spravnem de-
janju pred Hudo Jamo pa je mogoče dodati
tudi to, da sprava ni uresničljiva, če v nas ne
prevlada želja, da želimo živeti v prijetnejšem
sožitju danes in v prihodnosti - brez te želje se
rane preteklosti nikdar ne zacelijo. Nedolgo
zatem je Borut Pahor obiskal Slovence v Ar-
gentini, in to kot prvi predsednik države v
četrtstoletnem obdobju osamosvojene Slove-
nije. Tudi ta pobuda, seveda že kar dejanje, je
izjemnega pomena in se navezuje na odpra-
vljanje ran iz tragične preteklosti. Naši rojaki
v Argentini, posebno tisti, ki so odšli tja iz
ruševin druge svetovne vojne, so pač del slo-
venskega naroda in ni se mogoče spreneveda-
ti, da jih ni in da nas njihova usoda ne zanima.
Njihova zgodba je pretresljiva, njihovo vztra-
janje na slovenstvu vredno vsega občudovanja
in spodobi se, da jih sprejmemo vase dosti
bolj, kot smo jih doslej. Pravzaprav so na ta
način postali Huda Jama in Slovenci v Argen-
tini dvoje primerov iste stvari, namreč pobude
tistega lepega notranjega nagnjenja, ki naj naš
narod reši razdeljenosti in mu odpre pot do
smotrnejše strnjenosti. V duhu navedene
dvojne spodbude je predsednik Pahor obiskal
papeža Frančiška, kjer je bil predvsem govor
o spravi, miru in sožitju, in to v času, ko se v
svetu odnosi med narodi vse bolj zaostrujejo
in se prevešajo v nasilje in vojne. Nič manj po-
menljivo ni bilo odkritje spomenika “V spo-
min slovenskih vojakov na soški fronti 1915-
1917” v Doberdobu. Predsednik Pahor je tukaj
ovrednotil zdajšnje in jutrišnje življenje pri-
mejnih slovenskih manjšin, ki naj še naprej
delujejo notranje kar najbolj povezano in
ustvarjajo dobrine srečnega in v prihodnost
zazrtega sobivanja tudi z drugimi narodi.
Janez Povše
Č
Na gornjih fotografijah zelo nazorno vidimo, kaj
je nastalo po potresu v nedeljo, 30. oktobra
2016, ki je z močjo 6,5 po Richterju ob 7.40
zjutraj stresel in opustošil Srednjo Italijo. Na
fotografijah je katedrala sv. Benedikta, zavetnika
Evrope, v mestu Norcia, pred potresom in po
nedeljskem potresu. Zares je pravi čudež, da v
nedeljskem potresu ni bilo mrtvih, vsaj do zdaj
ni podatkov o njih!, ampak dvajset ranjenih, kar
gre pripisati po eni strani redko poseljenemu
območju in pa dejstvu, da se ljudje bojijo spati
na svojih domovih po zadnjih potresnih sunkih,
ki so prizadeli Srednjo Italijo. Samo v Markah je
po zadnjih podatkih Civilne zaščite več kot 25
tisoč ljudi brez strehe nad glavo. Premier Renzi
je zagotovil takojšnjo pomoč, ljudje pa se na
potresnih območjih bojijo zime, ki je pred vrati.
JUP
FOTOGRAFIJA TEDNA
Prihodnji teden bo spet priložnost, da se obudi spo -
min na junaško in tragično pot primorskih padalcev.
Pred ploščo na Fakinovi domačiji v Škrbini bo v petek,
11. novembra, v priredbi Občine Komen in Vaške
skupnosti Škrbina že 19. žalna slovesnost s pola ga -
njem vencev, nagovori in kulturnim sporedom. Začela
se bo ob 11. uri, pred tem, ob 10. uri, pa bo v vaški
cerkvi sv. Antona maša zadušnica.
Že v sredo, 9. novembra, pa bo ob 18. uri tradicionalni
spominski večer, tokrat v Knjižnici Komen in ne v
Kulturnem domu. Gostja večera bo namreč plodna
publicistka, etnologinja in literarna zgodovinarka,
Štrekljeva nagrajenka ter izredna članica Slovenske
akademije znanosti in umetnosti prof. ddr. Marija
Stanonik. Pogovor z njo bo vodil Ivo Jevnikar.
Prof. Stanonikova, ki se je rodila leta 1947 na Dobra -
čevi pri Žireh, med drugim že dolgo raziskuje sloven -
sko pesništvo v času druge svetovne vojne, in to ne
glede na “barvo” in usodo ustvarjalcev, pa naj gre za
ti grovce, partizane, pripadnike protirevolucionarnih
skupin, mobilizirance v italijansko ali nemško vojsko.
Izbor zbranega gradiva je znanstveno, vendar z veliko
človeško občutljivostjo in v duhu sprave ter domo -
ljubja strnila v pet knjig, ki jih povezuje naslov “Poezija
konteksta”.
V knjigi “Slovenska pesem v tujem škornju od dóma
do puščavskega peska, Slovensko odporniško
pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in
v Severni Afriki (1943-1945) ”, ki je izšla pri Mladiki
v Trstu leta 2014, tako obravnava tudi primorske
vojake v Afriki, med njimi nekaj pesniško nadarjenih
padalcev.
Spomin na primorske padalce
Ena od temeljnih nalog Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) je
po pularizacija rezultatov raziskovalnega dela na znanstvenih kon fe ren -
cah in drugih strokovnih sestankih v domačem kot tudi v širšem oko lju.
V četrtek, 27. oktobra, se je predsednica znanstvenega sveta SLORI,
Zaira Vidau, udeležila mednarodnega seminarja o jezikovnih manj šinah
v Bruslju. Seminar je bil priložnost za temeljito soočenje o od nosu med
večjezičnostjo, evropskimi regionalnimi oziroma manj šin ski mi jeziki in
gospodarskim razvojem ter zaposlovanjem. Istega dne je bila na sedežu
Univerze v Vidmu okrogla miza o jezikovnih identitetah in avtonomiji.
Na okrogli mizi, ki je obravnavala kočljivo vprašanje ohra njanja samo -
stoj nosti in posebnega statusa Dežele FJK, je sodelovala tudi razi sko -
val ka in članica upravnega sveta SLORI, Adriana Janežič. 28. oktobra
sta se ravnatelj inštituta Devan Jagodic in raziskovalka Ma ja Mezgec u -
deležila 9. Konference slovenskih znanstvenikov in gos po darstvenikov
iz sveta in Slovenije na sedežu Inštituta Jožef Štefan v Ljub ljani. Pred -
stav nika SLORI sta prikazala rezultate večletnega pro gra ma Banka zna -
nja, s katerim inštitut skrbi za povezovanje znan stve nega, strokovnega
in širše intelektualnega potenciala Slovencev v Italiji ter prispeva k
uresničevanju načela skupnega slovenskega znan stvenega prostora.
Raziskovalci SLORI-ja soudeleženi na več
znanstvenih in strokovnih sestankih
Aktualno 3. novembra 2016 3
  Obisk predsednikov
Oj, Doberdob!
S 1. STRANI 
  amisel za spomenik v do-
berdobskem občinskem
parku sredi vasi (idejno
zasnovo je pripravil arh. Jože
Cej, izdelalo podjetje Kamen
Kras z Opatjega Sela) je dal Kul-
turni dom Gorica, ki ga je tudi
postavil skupaj z doberdobsko
občino, goriško pokrajinsko
upravo in krovnima organizaci-
jama SKGZ in SSO.
Uro pred obiskom visokih go-
stov je ob slavnostnem odkritju
spomenika potekal kulturni pro-
gram, ki so ga oblikovali člani
krajevnih društev, v slovenščini
in italijanščini pa ga je povezo-
vala Valentina Oblak.
Med številnimi predstavniki vi-
sokih oblasti so bili kar trije slo-
venski ministri, Gorazd Žmavc,
Z Anton Peršak in Anja KopačMrak, podpredsednik držav-nega zbora Matjaž Nemec,
poslanka v rimskem parla-
mentu Tamara Blažina, pred-
sednica FJK Debora Serrac-
chiani, deželna odbornika Tor-
renti in Panariti, podpredsednik
deželnega sveta Gabrovec, več
županov in drugih zastopnikov
krajevnih uprav z obeh strani
meje. Po nastopu otroškega zbo-
ra pod taktirko Lucije Lavrenčič
je prvi stopil pred mikrofon rav-
natelj Kulturnega doma Gorica
Igor Komel. “S postavitvijo spo-
menika v Doberdobu smo za-
polnili celo stoletje trajajočo
vrzel v javnem spominu sloven-
skega naroda”, je dejal. Spome-
nik nosi v sebi spomin in opo-
min na grozote prve svetovne
vojne, hkrati naj bo priča o kul-
turi miru, dobrososedskih odno-
sih med Italijo in Slovenijo ter o
sožitju med tu živečim prebival-
stvom. Izrecno se je zahvalil
vsem, ki so podprli postavitev
objekta. Vasja Klavora je kot član
organizacijskega odbora dejal,
da je že pred 100 leti vzklila mi-
sel, da bi bilo po vojni potrebno
postaviti spomenik, a do tega ni
prišlo. Ko je v zadnjih 25 letih
spremljal visoke osebnosti dru-
gih držav po soški fronti in vi-
del, da so svojim vojakom pola-
gali vence, mu je bilo težko, ker
slovenski vojaki niso imeli kraja,
kjer bi se oddolžili njihovemu
spominu. Doberdob je najpri-
mernejši kraj! Goriški in dober-
dobski Slovenci so “kleni, saj
jim ni treba razlagati, kaj je do-
moljubje”. V imenu italijanskih
in furlanskih skupnosti je župan
v Aiellu Andrea Bellavite dejal,
da pomenljivo znamenje govori
o vojnih grozodejstvih in obe-
nem o globoki želji po trajnem
miru. Skupaj moramo stopiti na
pot miru in pravičnosti. Župnik
Ambrož Kodelja je po krajši mo-
litvi blagoslovil spomenik, po-
svečen padlim na soški fronti,
“naj bo njim v spomin, živim pa
v opomin”. Minister za Slovence
v zamejstvu in po svetu Gorazd
Žmavc je v imenu delegacije Re-
publike Slovenije poudaril, da
spomenik v Doberdobu ima
izreden simbolen pomeni: na
območju soške fronte je to prvi
spomenik slovenskim fantom,
ki so padli v prvi svetovni vojni.
Spomenik pa nima samo zgodo-
vinskega pomena, temveč “pri-
poveduje o srčnosti Slovencev
ter o tragiki in absurdnosti voj-
ne, pa tudi o tem, da mir
ni nekaj samoumevnega”.
Zato mora biti vključen v
projekt Poti miru, da bo
njegovo sporočilo doseglo
kar največ ljudi in da bo še
trdneje povezal slovensko
narodno skupnost v Italiji
s Slovenijo. “Želim, da bi
se ob spomeniku v Dober-
dobu redno srečevali v po-
klonu padlim slovenskim
fantom, pa tudi za to, da bi
skupaj gradili dobre med-
sosedske in meddržavne
odnose”, je sklenil mini-
ster. Podpredsednica po-
krajinske uprave Mara Čer-
nic je poudarila, da je do
tega zgodovinskega dogod-
ka prišlo zaradi vezi, ki so
spletene med ljudmi in na
obeh straneh meje verja-
mejo v iste trdne vrednote.
“Tako ustvarjamo zgodovi-
no”. Za spravna dejanja, za obe-
ležitev zgodovinske resnice in za
poklon žrtvam “ni nikoli pre-
pozno”, kot ni nikdar prepozno
in dovolj poudariti, da sta
“osnovni vrednoti človeškega
sobivanja spoštovanje in ljube-
zen”.
Pod vodstvom Daria Bertinazzi-
ja, Hilarija Lavrenčiča in Patricka
Quaggiata so peli pevci zborov
Hrast in Jezero ter igrali glasbe-
niki pihalnega orkestra. S sple-
tom primernih - slovenskih in
italijanskih - poezij ter literarnih
odlomkov sta navzočim podari-
la kratek, presunljiv recital gle-
dališka igralca v dveh različnih
uniformah, Robert Cotič in Pie-
luigi Pintar. V občinskem parku,
ob kraju, kjer stoji spomenik, so
se zbrali ljudje, številni, predv-
sem je bilo veliko otrok in mla-
dih, šolarjev iz Doberdoba,
Romjana, Sovodenj, Vrha Sv. Mi-
haela in tudi Gorice, ki so z
evropskimi, slovenskimi in ita-
lijanskimi zastavicami v prijet-
nem jesenskem dnevu ob 13. uri
toplo sprejeli presednika Sergia
Mattarello in Boruta Pahorja. Po
pozdravu častnega voda italijan-
ske vojske sta položila spomin-
ska venca ob spomeniku. Dober-
dobski župan Fabio Vizintin je v
pozdravnih besedah poudaril
zgodovinski pomen male
občine in prisotnosti dveh pred-
sednikov v njej. “Gre za dokaz,
da smo po stoletju izbrali mir”,
sporočilo pri-
jateljstva in
upanja, da bi
skupaj zago-
tovili prihod-
njim rodo-
vom čim
boljše razme-
re.
Predsednik
Borut Pahor
je dejal, “voj-
ne ne rešujejo
problemov. Ustvarjajo nove...
Vojna je v osnovi krivična. Pra-
viloma jo spočenjajo nesposob-
ni ali lahkomiselni voditelji, v
njih pa grozeče trpijo nič krivi
vojaki in nedolžni ljudje”. Prva
svetovna vojna “ni bila nujna, ni
bila neizbežna... Tako so se
odločili politični in vojaški vo-
ditelji. Napačno so bili pre-
pričani, da bodo z vojno rešili
probleme in da bo trajala kratek
čas. Nič od tega ni bilo res”. S
postavitvijo spomenika opozar-
jamo na nesmiselnost človeške
tragedije pred stotimi leti. “Ven-
dar je v metaforičnem smislu to
spomenik vsem mladim padlim
vojakom, ne glede na narod-
nost. Je opomnik vsem, ki želijo
sprejemati zgodovinske nauke”.
Zdi se, “da smo se Evropejci iz
prve in druge svetovne vojne
vendarle naučili osnovnega
nauka. Probleme je potrebno
reševati po mirni poti. Naše ce-
lotno življenje pa bo še lepše in
boljše in lažje, če bomo poleg te-
ga zelo iskreno sodelovali in gra-
dili skupen svet miru in blagin-
je”. Danes ne smemo brezbrižno
slediti klicu “siren, ki z vso zgo-
dovinsko pozabljivostjo znova
vabijo evropske narode k vrnitvi
na ostre čeri nacionalnih anta-
gonizmov”. To, da jim ne bomo
sledili, “je zdaj naša najbolj
osnovna naloga... Na nas je, da
s politiko mirnega reševanja
vseh sporov, z odličnim čezmej-
nim in dobrososedskim sodelo-
vanjem, z medsebojnim spošto-
vanjem in poudarjanjem pome-
na skupne Evrope za
trajen mir in varnost
znova okrepimo člo-
veško vero v skupno
prihodnost”. Na
koncu se je Pahor
obrnil do Mattarelle,
vesel, da sta se dogo-
vorila za skupno
navzočnost ob spo-
minski svečanosti.
“Vse prijazno prosi-
va, naj to sprejmejo
kot skupno sporočilo
slovensko-italijan-
skega prijateljstva in
spodbude evropski
enotnosti”.
Predsednik republi-
ke Italije Sergio Mat-
tarella je izrazil veli-
ko zadovoljstvo, da
sta skupaj prisotna
ob tako pomembni priložnosti.
To je simboličen trenutek za
zgodovino, ki smo jo v zadnjih
časih skupaj zgradili. Pred sto le-
tu je tu veliko mladih žrtvovalo
življenje na nasprotujočih so
frontah. Danes je na istem me-
stu Pot miru: to smo dosegli z
modrostjo, daljnovidnostjo, s
pristnimi občutji naših dveh
ljudstev. Take razmere moramo
izročiti novim rodovom. To je
odnos prijateljskih držav, zavez-
nic, ki sta vedno bolj povezani v
skupnih potrebah in načrtih, v
skupni prihodnosti Evropske
unije. Potrebno je se spomniti
na to, kar se je zgodilo, počastiti
mlade, ki so tu prerano izgubili
življenje, je dejal italijanski pre-
sednik. Spomin je pomemben,
da bodo današnji mladi znali
ohranjati, razvijati in utrjevati
sodelovanje, mir, sožitje, kajti to
še najbolj potrebuje naše prebi-
valstvo. Videti danes v kra-
ju, kjer je pred 100 leti po-
tekala vojna, integracijo in
prizadevanja, da bi skupaj
gradili prihodnost, pred-
stavlja za današnje mlade
“skok zgodovine, ki smo
ga opravili”: niso klicani,
da bi žrtvovali svoja
življenja v vojni, ampak da
bi skupaj delali za skupne
interese in prihodnje per-
spektive. “Vloga jezikov-
nih manjšin v Italiji in Slo-
veniji je dragocena”, je še
dejal Mattarella. Manjšine
so “nosilci prijateljstva
med našima državama”:
interes vseh je, da jih
“ovrednotimo, ščitimo,
jim dajemo možnost
izražanja”. To dalamo sku-
paj Slovenija in Italija, kajti
“prijateljstvo med našima
državama je zgled za Evro-
po”. Zgodovina je tu naredila
korake naprej, skupaj smo omo-
gočili zgodovini, da je naredila
pomembne korake naprej.
“Izročamo jih novim rodovom”,
naj ostanejo trajni v sodelovanju
med Slovenci in Italijani.
Predsednika sta se nato obrnila
proti pevskemu zboru in mu po-
zorno prisluhnila, ko je pod vod-
stvom Hilarija Lavrenčiča pretre-
sljivo zapel Oj, Doberdob. Diri-
gent je nato na namig državni-
kov stopil do njiju in jima stisnil
roko. Iskreno in res občuteno!
Na poti od spomenika do avto-
mobilov je oba predsednika po-
spremila množica ljudi in zlasti
otrok z zastavicami, ki so se radi
rokovali in fotografirali z njima.
Visoka gosta sta se nato - prek
Poljan, kjer sta se za trenutek
ustavila v vaški gostilni pri Bran-
ku Pericu in ženi Rosanni - od-
peljala na Vrh Sv. Mihaela, na
kosilo v Lokando Devetak: tam
je njima in spremstvu daleč nao-
krog znana Čotova družina s
svojimi vrhunskimi kulinarični-
mi sposobnostmi pripravila ne-
pozabno kraško kosilo. / DD
DOBERDOB
S temačnih grabnov se v brezumje časa
med vaške kále vračajo duhovi.
Poljáne spijo, v zemlji spe grobovi,
še v dómju skupaj na obórkih Krasa.
Čez njive stráši ples ognjene ptice –
svinčena smrt, ki legla je med vrste
pobitih mož. V lesene, prazne krste
jih s strmih lázov slišim do Gorice.
Kako je tam, kjer spite v mrzli jami,
v zasutem rovu, v skali, pod ledíno?
Še kratek sen - in pridemo za vami!
Ostal boš sam, grobár na tuji gmajni,
in klical boš svoj grôbni klic v dolino
in lajnal boš na svoji mrtvi lajni.
Radivoj Pahor
Zaradi protokola smo se morali časnikarji med obiskom predsednikov
v Gorici prilagoditi razmeram: kdor je šel na en dogodek, ni mogel na
drugega, zato se nas je v gledališču Verdi, kamor sta zjutraj prišla
oba predsednika, zbralo manj, kot bi nas sicer bilo, ker so pač nekateri
spremljali druge dogodke. Tako tudi nismo mogli videti prihoda obeh
predsednikov, ki ju je pričakala množica ljudi v središču Gorice, otroci
so mahali s slovenskimi in italijanskimi zastavicami. Samo nekaj
minut pred slovenskim predsednikom je vstopil italijanski predsednik
Mattarella, ki je slovenskega kolego Pahorja pričakal v posebni sobi
v prvem nadstropju Verdija. Po krajšem pogovoru sta vstopila v polno
gledališče Verdi, bila deležna toplega aplavza in otroci osnovne šole
Fran Erjavec iz Štandreža so pod vodstvom Martine Hlede ubrano
zapeli slovensko himno Zdravljico, nato so italijanski otroci šole
Ferretti zapeli še italijansko himno.
V bistvu se tudi srečanje obeh predsednikov v gledališču Verdi ni
izšlo po prej napovedanem protokolu, saj sta tudi tukaj spregovorila
oba predsednika, kar ni bilo napovedano. Predvsem pa je bilo
srečanje izjemno umirjeno, najprej je pozdravil goriški župan Ettore
Romoli, za njim novogoriški Matej Arčon v slovenskem jeziku,
predsednica deželne uprave FJK Debora Serracchiani pa je v svojem
nagovoru pozdravila oba predsednika ter izpostavila predvsem
odlično sodelovanje s Slovenijo.
Goriški župan Romoli se je oziral predvsem na vojno gorje prve in
druge svetovne vojne, njegov novogoriški kolega Arčon pa je izpostavil
dejstvo, da smo premalo pozorni na vse tisto, kar nas povezuje.
Profesor zgodovine na tržaški univerzi Georg Meyr je imel osrednje
predavanje, slikovito je umestil Gorico v prostor in čas minulega
stoletja ter se zavzel za strpno, sožitja in sodelovanja polno Goriško.
“Imel sem srečo, da sem od vsega začetka soustvarjal slovensko
državo”, je v svojem nagovoru poudaril slovenski predsednik in
nadaljeval: “Podoživljal sem vse tiste prelomne trenutke, ko se je
približevala in vključila v veliko evropsko družino. Skupaj z vami sem
z največjim veseljem tudi dočakal dan, ko ni bilo več meje”. Ni pozabil
niti omeniti, da je sam rojen samo slab kilometer od državne meje in
zato probleme in prednosti Goriške imenitno pozna. “Kot privrženci
združene Evrope se moramo danes zavedati, da lahko gredo stvari
tudi na slabše. Ne znam si predstavljati, kako bi bilo, če bi ti otroci,
ki so zrasli ob odprti meji, morali za razliko od nas odraščati z idejo
zatona Evrope. Zato, gospod predsednik, moj ljubi prijatelj  (Te besede
je izrekel v italijanščini. op ured.) , in vsi ostali prijatelji, ki verjamemo
v to skupno domovino, se moramo
zavezati skupnemu življenju in skupnemu
reševanju problemov”.
Italijanski predsednik je v svojem daljšem
nagovoru izpostavil nezamenljiv pomen
slovenske narodne skupnosti v Italiji in
italijanske manjšine v Sloveniji in dejal, da
se je po vojnih grozotah na Goriškem
okrepila potreba po skupnem
sodelovanju, po preseganju delitev:
“Veseli me, da slovenska skupnost v Italiji
in italijanska skupnost v Sloveniji
izpričujeta ponos na svoje korenine, hkrati pa predstavljata element
še tesnejšega povezovanja med državama”.
Nasploh je bilo iz njunih besed slišati predvsem pragmatično in zdravo
umirjenost, niti ene same retorične besede ni bilo, kar je v naših
krajih izjemnega pomena.
Lep, simbolov poln dogodek, karšnih si še želimo in smo jih vsi, ki na
Goriškem živimo in delamo, še kako potrebni!
JUP
Srečanje v gledališču Verdi v Gorici
Foto S. Marini
“Skočili smo
preko letve”!
Takoj po odhodu predsednikov
iz Doberdoba smo stopili do
ravnatelja Kulturnega doma
Gorica Igorja Komela, ki nam je
- še pod vtisom misli in močnih
občutij ob izjemno uspelem
dogodko - povedal: “Najprej se
bom oddahnil, zdaj mi je malce
odleglo… Letev smo si postavili
visoko. Mislim pa, da smo
skočili preko nje. Niti v sanjah
ni nihče izmed nas računal, da
bomo imeli v naši sredi oba
predsednika. Danes je ta sen
postal stvarnost. Mislim, da je
za celotno našo skupnost - ne
samo slovensko, ampak
goriško in novogoriško -
pomemben dogodek, ki ga
moramo v prihodnje samo še
nadgraditi”!
Aplavz predsednikov po pesmi Oj, Doberdob
V. Klavora A. Bellavite G. Žmavc
Kristjani in družba3. novembra 20164
Slovenska karitas ob Evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi
Nagradni natečaj Bodi pozoren.
Bodi previden.
  b Evropskem dnevu boja
proti trgovini z ljudmi
(18. oktober) želimo z
aktivnostmi in materiali opozori-
ti na to grobo kršitev človekovih
kakor tudi otrokovih pravic.
Mednarodna organizacija dela
(ILO) namreč ocenjuje, da je med
žrtvami trgovine z ljudmi 1,2 mi-
lijona otrok. Med tremi otroki
žrtvami sta dve deklici in en
deček. Poznamo različne oblike
trgovine z otroki: beračenje, pro-
stitucija, prisilno delo, prisilne
poroke, trgovina z organi, lažne
posvojitve, siljenje v kazniva de-
janja, uporaba otrok za bojevnike
idr.
Ne slepimo se, da v Sloveniji otro-
ci niso izkoriščani za trgovino z
ljudmi. Smo kaj manj prizadeti,
če na ulici opazimo otroka drugih
etničnih skupnosti? Ni pomem-
bno, kje in kateremu otroku se to
zgodi, kakšne polti je, etnične pri-
padnosti, spola … S temi otroki
prihajamo v stik tudi v naših
O bližnjih sosednjih državah, ka-mor odhajamo na oddih, kjer jesezonska migracija skupin otrok,
ki jih obvladujejo kriminalne
združbe, ki nato po ulicah be-
račijo, prodajajo obeske, cvetje tu-
ristom po gostinskih lokalih ali
izvajajo manjše tatvine, že stalni-
ca. Da ne omenjamo izkoriščanja
otrok za spolni turizem v državah
(azijske države, Mehika, države
Srednje Amerike), kamor tudi Slo-
venci vse pogosteje zahajamo. Vsi
otroci bi morali živeti varno
otroštvo, njihova glavna naloga
pa naj bo šolanje in igra. Ne spre-
glejmo trgovine z otroki in ne
podpirajmo je s svojim denarjem.
Na Slovenski karitas že deseto leto
svoje poslanstvo pomoči ljudem
v stiski uresničujemo tudi z
oskrbo in celostno pomočjo
žrtvam trgovine z ljudmi. V le-
tošnjem letu smo postali izvajalec
“Krizne namestitve za otroke-
žrtve trgovine z ljudmi” ter izva-
jalec programa “Namestitev v var-
nem prostoru za žrtve trgovine z
ljudmi”. V obdobju od aprila
2016 do aprila 2017 pa teče tudi
projekt Bodi pozoren. Bodi previ-
den. , katerega namen je oza-
veščanje učencev tretje triade
osnovne šole, strokovne in širše
javnosti o pojavu in pasteh trgo-
vine z ljudmi. Projekt Bodi pozo-
ren. Bodi previden. sofinancira
Urad Vlade RS za komuniciranje.
V obdobju trajanja projekta pou-
darjeno izvajamo preventivne ak-
tivnosti ozaveščanja otrok ter
strokovne in širše javnosti o trgo-
vini z ljudmi, o njenih oblikah,
pasteh, samozaščitnem vedenju
ter pomembnosti spoštovanja
človekovega dostojanstva. Otroke
ne želimo zgolj opozoriti na pasti,
da sami ne postanejo žrtve trgo-
vine z ljudmi, temveč jim želimo
predstaviti krutost pojava ter po-
sledice za osebe, ki se jim je zgo-
dila trgovina z ljudmi, ter jih na
ta način vzgajati, da sami ne bodo
postali uporabniki storitev, ki
izhajajo iz trgovine z ljudmi. Za-
vedamo se, da zgolj zmanjšanje
povpraševanja po storitvah, ki
izhajajo iz trgovine z ljudmi (npr.
seksualne storitve, poceni delov-
na sila), lahko zmanjša samo po-
nudbo ter število žrtev trgovine z
ljudmi. V Sloveniji se vse pre-
večkrat slepimo, da se trgovina z
ljudmi pri nas ne dogaja, da z njo
ne prihajamo v stik, da nimamo
moči, da bi vplivali nanjo. Poleg
preventivnih delavnic, ki smo jih
v preteklih letih izvajali po osnov-
nih šolah in lokalnih skupnostih
(zajeli smo preko 1.300 otrok in
mladostnikov), smo želeli dati be-
sedo tudi mladim. V ta namen
smo pripravili nagradni natečaj
Bodi pozoren. Bodi previden. , ki
je mlade nagovoril, da pripravijo
takšno preventivno gradivo, ki bo
njihove vrstnike ozaveščalo o
trgovini z ljudmi in njenih pa-
steh.
Aktivnosti v okviru projekta Bodi
pozoren. Bodi previden. lahko
spremljate na spletni strani http:
//www. karitas. si/pomoc/po-
moc-zrtvam-trgovine-z-ljudmi/
ter na FB strani Slovenska karitas
proti trgovini z ljudmi.
Imre Jerebic,
generalni tajnik
Slovenske karitas
   e spreminjamo zgo-
dovine, spreminja-
mo prihodnost. To
je korak naprej”, je na pogrebni
slovesnosti v spominskem parku
mariborskega pokopališča Dobra-
va ob pokopu nekaj sto žrtev po-
vojnih pobojev iz Hude Jame v
četrtek, 27. oktobra, dejal slovenski
predsednik Borut Pahor. Po njego-
vih besedah sprava ni enkraten
dogodek, temveč stanje duha.
“Sredi prejšnjega stoletja, v času
druge svetovne vojne, ko so nas
pobijali tujci, smo se pobijali še
med seboj”, je povedal slovenski
predsednik. Čas narodnoosvobo-
dilnega boja proti okupatorju je bil
po njegovih besedah tudi čas ko-
munističnega in
protikomuni-
stičnega,
državljanskega
boja. Ta se z vojno
ni končal. Poboji
premagane strani
so se nadaljevali
tudi neposredno
po njej, je pouda-
ril predsednik
države.
Poleg narodnega
razkola pa ima-
mo Slovenci po
njegovih besedah
tudi izkustvo na-
rodne enotnosti. “Brez nje ne bi
bilo ustanovitve lastne države.
Prav mogoče bi se brez enotnosti
osamosvojitvena vojna končala
drugače. Pa se ni. Iz tragične zgo-
dovinske izkušnje smo se nekaj
naučili. Prevladalo je zaupanje in
sodelovanje. Skupaj smo se borili
in skupaj smo zmagali”, je pouda-
ril.
Kot je dejal, še zmeraj “težko razu-
memo nedoumljive skrivnosti člo-
veškega bitja, ki je od nekdaj zmo-
glo najplemenitejša, a tudi naj-
strašnejša dejanja”. Po njegovih
besedah pa razumemo, kaj so zgo-
dovinske politične in moralne
zmote, ki jih nikoli več ne smemo
ponoviti, ne glede na naša različna
politična, verska ali druga pre-
pričanja.
“N “To nam daje moč in pogum, dasmo danes tukaj. Razumemo člo-veško in državniško dolžnost, da
civilizirano pokopljemo žrtve voj-
ne in povojnih pobojev. Ljudje bo-
do končno lahko vsaj pokopani,
če niso smeli več živeti”, je še de-
jal.
Pahor si po lastnih besedah želi
verjeti, da slovenski narod vse bolj
čuti in razume, da sprava ni enkra-
ten dogodek, temveč stanje duha.
“Zavoljo nas in naših otrok nam
je naložena odgovornost, da
ustvarjamo ozračje strpnosti, med-
sebojnega spoštovanja in sodelo-
vanja”, je dodal.
Odpuščanje in sprava sta sicer po
njegovih besedah najprej globoka
intimna vzgiba.
“Nihče od nas se
ne sme počutiti
prizadetega v
svojih najbolj
osebnih občut-
kih. Tudi glede
preteklosti. Gle-
de tega nima
nihče pravice
obsojati nikogar.
V to čustvovanje
naj država ne
posega”, je pou-
daril Pahor in
dodal, da pa je
država dolžna
storiti vse, kar ji velevajo zakoni in
najbolj obče civilizacijske pravred-
note.
V Mariboru je v četrtek potekalo
celodnevno slovo ob pokopu več
sto žrtev povojnih pobojev, ki so
jih tja prepeljali iz Hude Jame pri
Laškem. Žrtvam so se dopoldne
med visokimi gosti poklonili pred-
sednik DZ Milan Brglez, nato pa
skupaj tudi predsednika Slovenije
in Hrvaške, Borut Pahor in Kolin-
da Grabar-Kitarović. Pred začet-
kom pogrebne slovesnosti je v ma-
riborski stolnici potekala maša, ki
jo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.
“Danes smo zbrani tu v naši stol-
nici, pri pogrebni sv. maši zadušni-
ci za vse žrtve iz Hude Jame, da bi
se od njih poslovili in jih izročili
Božji ljubezni in usmiljenju. Upa-
mo, da bo pokop posmrtnih
ostankov teh žrtev omogočil nji-
hovo poznejšo sledljivost in da
bomo v prihodnosti o teh po-
kojnih izvedeli: kdo konkretno
so te žrtve, da jih bo nekoč mo-
goče z imeni in priimki ter dru-
gimi podatki o njih pokopati v
njihove domače družinske gro-
bove”; je dejal msgr. Alojz Cvikl.
“Bratje in sestre, vsi, ki ste danes
tukaj zbrani! Položimo danes te
naše pokojne k večnemu počit-
ku, z vsem spoštovanjem do nji-
hovega zemeljskega življenja,
njihovega delovanja, tudi nji-
hovega trpljenja in nasilne smrti,
ki so jo pretrpeli, ter ob tem kri-
stjani poživimo našo vero v večno
življenje”, je še povedal med pri-
digo msgr. Cvikl, ki je
tudi dodal: “Ko ob tem
današnjem slovesu v
duhu gledamo in
spremljamo usodo teh
naših bratov in sester,
lahko vzkliknemo s pe-
snikom: “Kako strašna
slepota je človeka”!
Hkrati pa, kot učenci
Jezusa Kristusa, upamo in veruje-
mo, da so ti naši bratje in sestre po
prestanem trpljenju toliko bolj v
Očetovem naročju, kjer so končno
našli mir, tolažbo in večno plačilo
za vse dobro, kar je vsak od njih
storil v svojem življenju”.
“V luči Jezusovega vstajenja od
mrtvih verujemo, da ti naši pokoj-
ni živijo, in hkrati smemo tudi
upati, da Bog tudi nas ozdravlja
ran grehov, sovraštva, zamer in
vsake želje po maščevanju, če si le
prizadevamo stopati po poti nese-
bične ljubezni, kot nam jo kaže Je-
zus Kristus. Ko gledamo na dogod-
ke Hude Jame in povojnih pobo-
jev v svetlobi velikonočnega jutra,
to ne pomeni, da bomo na vse to
enostavno pozabili, kot da se to ne
bi zgodilo. To je naša preteklost in
naša zgodovina, dejstvo, ki ga mo-
ramo sprejeti. Božje usmiljenje in
naše prizadevanje za medsebojno
odpuščanje, spravo in mir pa nam
lahko pomagajo, da bomo, kljub
težkim dogodkom naše zgodovi-
ne, slovensko zemljo naredili pri-
jaznejšo in bolj humano za naše
bivanje in naš skupni jutri”, se je
zazrl v prihodnost msgr. Cvikl in
končal z mislijo: “Naloga, ki nam
jo nalagajo te žrtve, je, da v sebi in
med nami kre-
pimo sile do-
brega ter se
zavzemamo,
delamo, živi-
mo in se daru-
jemo za resni-
co in za vred-
note, ki svet,
izhajajoč iz Bo-
ga, povezujejo
in ga tako
ohranjajo. Na-
redimo vse, kar
je v naši moči,
da se krivična
in krvava de-
janja polprete-
kle zgodovine
nikoli več ne bi
ponovila. Vsem pokojnim, od ka-
terih se poslavljamo, pa naj Go-
spod podeli večni mir in polnost
življenja pri sebi”.
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
“Glas krvi tvojega
brata vpije iz zemlje 
k meni” (1 Mz 4, 10)
  Komisiji Pravičnost in
mir pri SŠK pozdravlja-
mo odločitev državnih
organov, da po sedmih letih
začnejo prenos prve skupine
posmrtnih ostankov žrtev re-
volucije in povojnega nasilja
iz Hude Jame ter jih dostojno
pokopljejo. Pravica do pokopa
je temeljna etična in civiliza-
cijska zahteva, ki priznava vsa-
kemu človeškemu bitju
spoštljiv pokop njegovih tele-
snih ostankov, svojcem pa
pravico, da se rajnih na teh
krajih spominjajo. Omenjeni
pokop skupaj s pokopom žrtev
iz Krimske jame predstavlja
začetek procesa evidentiranja
več kot 700 morišč in iznosa
ter pokopa na desettisoče iz-
vensodno umorjenih Sloven-
cev in pripadnikov drugih na-
rodov. Prepričani smo, da ima
slovenska država dolžnost, da
posmrtne ostanke vseh žrtev
izkoplje z morišč, zagotovi po-
stopke za njihovo identifikaci-
jo ter jih spoštljivo in dostojno
pokoplje. Ob tem pozdravlja-
mo odločitev Policije, da iz
posmrtnih ostankov jemlje
vzorce za kasnejšo DNK-iden-
tifikacijo žrtev in možnost, da
njihovi svojci lahko pridobijo
informacije o umorjenih so-
rodnikih ter jim zagotovijo
primeren pokop v domačem
kraju. Vsem posameznikom
in organizacijam, še posebno
predsedniku Republike Slove-
nije Borutu Pahorju in Držav-
ni komisiji Vlade Republike
Slovenije za reševanje
vprašanj prikritih grobišč,
izrekamo priznanje za vztraj-
nost in človečnost v njihovih
prizadevanjih za dostojen po-
kop žrtev.
Člani komisije smo sprejeli v
vednost odločitev pristojnih
državnih ustanov, da bo po-
kop prve skupine žrtev iz Hu-
de Jame na pokopališču na
Dobravi pri Mariboru 27. ok-
tobra 2016 zaradi utemeljitve,
da je Spominski park Teharje
neprimeren zaradi okoljevar-
stvenih razlogov. Zato poziva-
mo pristojne državne ustano-
ve, da poskrbijo za čim-
prejšnjo sanacijo in dokončno
ureditev Spominskega parka
Teharje – Huda Jama, da bo
mogoče tudi na tem mestu
spomina zagotoviti primeren
prostor za pokop žrtev. Ob
tem poudarjamo, da bi morale
biti slovenske žrtve pokopane
na Teharjah, se pravi bliže kra-
jem, kjer so bili ti naši rojaki v
veliki večini doma in kjer so
bili pomorjeni. S tem bi pre-
prečili bojazen, da bodo žrtve
s pokopom na oddaljenem
kraju odrinjene na obrobje
našega zgodovinskega spomi-
na.
V Evidentiranje morišč, izkopi,identifikacija in pokopi izven-sodno umorjenih so del
daljšega procesa iskanja zgo-
dovinske resnice in sprave. Ob
tem se ni mogoče izogniti
zahtevam svojcev, slovenske
in tuje javnosti, da državne
ustanove po več kot 70 letih
od tragičnih dogodkov
končno odgovorijo na
vprašanje: Kdo so bile te žrtve?
Zakaj so bile umorjene? Kdo
jih je umoril in kdo je odgo-
voren za omenjene zločine?
Člani komisije smo pre-
pričani, da mora država v so-
delovanju z organizacijami in
ustanovami, ki razpolagajo s
tovrstnimi informacijami, za-
gotoviti javnosti odgovore in
omogočiti ustrezno oceno do-
godkov, ki bo prihodnjim ge-
neracijam sporočila, da so
medvojni in povojni poboji
zavržno dejanje, ki se v narod-
ni zgodovini ne sme nikoli
več ponoviti. S tega izhodišča
pozivamo sedanje državno
vodstvo, da se svojcem žrtev
javno opraviči, zločince dekla-
rativno obsodi in zločine
obžaluje ter razglasi za vse
žrtve državni dan žalovanja.
Zavedamo se, da je sprava zah-
teven oseben in kolektiven
proces. Če si jo želimo, je tre-
ba najprej zagotoviti, da njen
cilj ni maščevanje, pač pa re-
snica in odpuščanje. Sprava
nujno vključuje povrnitev do-
brega imena žrtvam in njiho-
vim svojcem. Kot dejanje vere
je sprava v duhu evangeljskih
blagrov največje dejanje člo-
večnosti, ki je sposobno odpu-
stiti, a za dobrobit prihodnjih
rodov ne pozabiti z name-
nom, da nobena oblika nasilja
ni način za reševanje družbe-
nih konfliktov. Zato člani ko-
misije pozivamo državne in
cerkvene oblasti, politiko in
medije, da ustvarijo prostor za
spravo v našem narodu, v ka-
terem se bodo današnji pred-
stavniki obeh medvojnih stra-
ni srečali, soočili svoje zgodo-
vinske poglede in izrekli opra-
vičila za storjeno nasilje.
Vabimo vse vernike, da okre-
pijo molitev za mir v našem
narodu in v svoje molitve
vključijo vse, ki se v naši
družbi zavzemajo za spošto-
vanje temeljnih civilizacijskih
standardov, in prošnjo, da bi
njihova prizadevanja pripelja-
la ne samo do spoštljivega po-
kopa izvensodno umorjenih,
ampak tudi do ustrezne mo-
ralne osvetlitve medvojnega
in povojnega nasilja v sloven-
ski zgodovini. Vse to z name-
nom, da se po desetletjih jav-
nih in prikritih krivic med nas
ponovno vrnejo pravičnost,
sprava in mir.
Spominski park Dobrava pri Mariboru (Foto: maribor24.si)
Predsednik Pahor: Sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha
“Zbrani smo pri pogrebni maši
za vse žrtve iz Hude Jame!”
Kristjani in družba 3. novembra 2016 5
Cerkveni in družbeni antislovar (27)
B kot BONTON
  red kratkim, pred kakšnim
mesecem, sem zasledil iz-
vlečke iz starega italijan-
skega bontona, ki obravnava
vprašanje, kako se je potrebno
obnašati v cerkvi. Bonton je na-
pisala gospa Erminia Vescovi,
pravi pa, da je to “sodobni bon-
ton družbenega obnašanja od
adolescence do starosti”.
Obravnavana različica je
deveti ponatis iz leta 1954,
je pa zanimivo videti, kako
se je spremenilo naše ob-
našanje, kot rečeno, je tu
obravnavano tisto v cerkvi.
Naša gospa Erminia pravi
najprej, da “če se je treba
vselej držati bontona v
hišah ljudi, je še večji ra-
zlog, da se ga natančno
držimo pred najvišjim
Stvarnikom in v hišah, kjer
prebiva”. Pravi, da je vera
po besedah apostola Pavla
rationabile obsequium, v
izvirniku logiké latreia, kar
najdemo v pismu Rimlja-
nom 12,1, lepo pa je pre-
vedeno, da gre s strani člo-
veka za češčenje Boga, ki je
smiselno, razumno, pa tu-
di duhovno, seveda, kot se
je rado prevajalo omenje-
no Pavlovo navodilo. Pomeni, da
se je treba v družbi, še posebno
pa seveda v cerkvi, zlasti med bo-
goslužjem, smiselno in razum-
no, torej primerno, obnašati. Go-
spa tako pravi, da moramo vede-
ti, “kako pomembno je tudi do-
ločeno zunanje izkazovanje
češčenja ali primernega obnašan-
ja, ki je pravilno predpisano”.
Pravila, ki jih bomo na kratko po-
gledali, se zdijo kot iz neke druge
dobe, pa čeprav so veljala še ne
pred tako dolgo časa, potem pa
P je za zahodnega človeka obvelja-lo tisto, kar je obveljalo za Pavlo-vega spremljevalca Demaja, ki ga
je “zapustil, ker je vzljubil ta svet”
(1 Tim 4,9), pa je v življenje, pa
tudi v svete prostore spustil vse
vrste obnašanja, ki je bilo prej
pojmovano kot vsaj neprimerno,
če ne še kaj več. Gospa Vescovi
pravi, da se tudi tisti, ki ne veru-
jejo, zagotovo želijo primerno
obnašati v cerkvi, kamor se gre:
“Za običajne verske obrede … za
slovesna bogoslužja … za
občudovanje umetnin”. Logično
je tako, da se je potrebno izogi-
bati časa, ko se v cerkvi obhaja
bogoslužje, če pa že ne bi šlo dru-
gače, je treba paziti, da nismo
glasni v svojih korakih, govorjen-
ju, prehajanju iz kraja v kraj …
Podobno je treba upoštevati tudi
v prazni cerkvi, saj gre za spošto-
vanje Gospoda, ki tam prebiva
oz. tudi svetosti prostora, ki je
drugačen od ostalih, saj je po-
svečen, izvzet iz svetne rabe. Po-
tem je veljalo, pa nič nismo za-
sledili, da ne bi veljalo več, da je
treba poklekniti, ko se gre mimo
Najsvetejšega v tabernaklju, če pa
je izpostavljeno, je treba poklek-
niti na obe koleni. Podobno vel-
ja, če se obhaja sveta maša, da
človek lepo pri spremenjenju, kar
naznači zvonec, lepo poklekne
in kleči, dokler zvonec ne nakaže
konca najsvetejšega dela maše.
Veljalo je, da imajo, vsaj v roman-
skih deželah, žene in dekleta po-
krito glavo, moški pa odkrito, pa
tudi, da je obleka pokrivala celot-
ne roke in kolena, moški pa naj
bi imeli prav tako pokrite roke in
vselej dolge hlače, pa seveda lepo
nogavice in čevlje. Zdi se, da, če
pustimo pri miru pokritost ali
odkritost glave, danes to glede
obleke ne velja več, čeprav nihče
tega seveda ni preklical. Seveda
je veljalo, da se ne hodimo kakor-
koli v cerkev razkazovat. Naša go-
spa Erminia potem piše, da nik-
dar na sedežu ne grdo slonimo,
morda celo z razprostrtimi roka-
mi, temveč lepo sedimo, pa tudi
nog nimamo nikdar prekrižanih,
za kar se tudi zdi, da danes ne vel-
ja več. Zanimivo je potem ob-
našanje med pridigo. “Predvide-
na je spoštljiva in popolna
tišina”. Bog ne daj, da bi po-
kašljevali ali krhali, kar se seveda
ne počne niti med preostalim
bogoslužjem. Prav tako ni pred-
videno nobeno ploskanje, a ame-
rikanizacija je očitno to pravilo
ukinila. Potem je zanimivo, da se
med pridigo ne sme pokazati no-
bene zdolgočasenosti ali
kakorkoli izraziti nestrin-
janja, kakor se tudi ne
sme vmes kakorkoli ko-
mentirati. Če pridigar
reče kaj smešnega, se ne
reži, ampak se narahlo
nasmehne. V skupnih
molitvah in pesmih se
ne sme biti ne preglasni
ne pretihi, kakor tudi ne
zavlačevati ali prehiteva-
ti. Pa še naslednja: “V
cerkvi naj se ne bi poz-
dravljali ne si stiskali rok
ne načenjali pogovorov,
niti z ljudmi, ki jih ni-
smo videli že dolgo. V ta-
kih primerih zadostuje,
da le pokimamo z glavo
in se rahlo nasmehne-
mo, da bi tako označili
zadovoljstvo srečanja,
ostalo pa ohranili za zu-
naj”. Tu le še vidimo, ka-
ko močno se je vse spremenilo in
kako močno so določene posvet-
ne navade stopile tudi tja, kamor
naj ne bi, v svete prostore. Glede
stiskanja rok smo pisali tudi v
našem časniku, celo na podlagi
dokumenta Svetega sedeža, a si
seveda nismo delali utvar, da ne
bi bili bela vrana. Če se je torej
tako močno izjalovilo obnašanje
v cerkvi, ni nič čudnega, da je po-
stala tako plehka tudi katoliška
duhovnost.
Andrej Vončina
Izšla je knjiga Metke Klevišar o življenju
v domu za starostnike
Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla knjiga V dom - zakaj pa
ne? upokojene zdravnice Metke Klevišar, ki tudi sama že
četrto leto živi v domu za starostnike. Kakovost življenja v
domu po njenih besedah največkrat sploh ni odvisna od
doma, ampak od človeka. Knjiga nas z različnih zornih kotov
seznanja z dilemami, s katerimi je povezan odhod v dom.
Knjiga je nastala na osnovi izkušenj triletnega bivanja v domu
za starostnike sv. Jožefa v Celju, zapisi pa temeljijo na
osebnih izkušnjah avtorice in njenih sogovornikov. “Dobro
se zavedam, da postajam vsak dan starejša in v marsičem
bolj nemočna, po drugi
strani pa se vsak dan
nabira toliko novih stvari,
o kater ih je vredno
razmišljati in ki prinašajo
v moje življenje nove
vsebine”,  je na
predstavitvi knjige dejala
avtorica.
Klevišarjeva je v knjigi
spregovorila o tem, zakaj
se je odločila za dom,
zakaj ravno za tega in
kako je preživela tri leta
v njem. Poudarila je, da
kakovost življenja v domu ni odvisna od doma samega,
ampak od človekove temeljne življenjske naravnanosti. In ta
se po njenih besedah začne že veliko prej, preden človek
sploh začne razmišljati o domu.
“V dom prineseš sebe, kakršen si, in v starosti pridejo vse
človekove poteze še bolj do izraza. Tako se priprava na dom
začenja že v rani mladosti, ko človek niti ne ve, ali bo sploh
živel toliko časa, da bo potreboval dom”, je pojasnila in
izpostavila, da, ko se v javnosti govori o domu, nihče ne
pomisli na to.
Vsi govorijo samo o tem, kako je dom urejen in kaj se tam
dogaja, je dejala avtorica. Nihče pa po njenih besedah ne
govori o tem, kako naj se človek vse življenje pripravlja na
starost in kakšne so njegove možnosti, ko doma ne more
biti vsemu kos.
Zdravnica, ki je do upokojitve delala na Onkološkem inštitutu
Ljubljana in od študijskih dni živi z boleznijo, se je, kot je
dejala, naučila živeti z življenjskim realizmom. To se ji zdi
zelo pomembno, kot tudi to, da v domu moraš biti aktiven,
kot si bil prej.
Papež Frančišek v Lundu na ekumenski
molitvi ob 500. obletnici reformacije
Papež Frančišek s predsednikom Svetovne luteranske zveze
škofom dr. Munibom Younanom ter luteranskimi škofi v
Vatikanu.
Kot je poročal Radio Vatikan, je bil 31. oktobra in 1. novembra
2016 sveti oče Frančišek na apostolskem potovanju na
Švedskem. Povod obiska je bila skupna luteransko-katoliška
spominska slovesnost ob 500. obletnici reformacije.
Papež Frančišek je z Rima poletel v ponedeljek, 31. oktobra,
uradnemu sprejemu v mestu Malmö je sledilo srečanje s
premierom, nato pa je papež odšel na vljudnostni obisk h
kraljevi družini v Lund. V luteranski katedrali v Lundu pri
mestu Malmö je bila skupna ekumenska molitev ob 500.
obletnici reformacije, med katero je imel sveti oče homilijo.
Isti dan je bil na programu še ekumenski dogodek s
papeževim nagovorom v športni areni v Malmöju, kjer se je
papež srečal še z ekumensko delegacijo.
V torek, 1. novembra, je sveti oče v Malmöju daroval sv.
mašo. Po uradnem slovesu na letališču je poletel proti Italiji.
Pred papeževim obiskom so katoliški in luteranski škofje na
Švedskem skupaj napisal i  besedilo ob 500-letnici
reformacije. Na poti ekumenizma so tudi ovire, toda želimo
si – tako je zapisano –, da bi skorajšnji obisk papeža
Frančiška dal moč ekumenskemu prizadevanju v državi in
podaril znamenja ohrabritve ter upanja celemu svetu.
Dogodek bi lahko opredelili kot zgodovinski, je poudarjeno v
članku, ki je izšel v švedskem dnevniku Dagen in sta ga
skupaj podpisala katoliški škof Stockholma Anders Arborelius
in Antje Jackelen, ki je na čelu Švedske luteranske cerkve.
Konec tega meseca se je prvič v zgodovini zgodilo, da so
vodilni predstavniki katoliške Cerkve in Svetovne luteranske
zveze skupaj pogledali na reformacijo. Dogodek je bil
obenem tudi eden vidnih sadov petdesetih let dialoga med
katoličani in luterani. Predvsem ekumensko srečanje v areni
Malmö, katerega naslov je bil Skupaj v upanju, je želelo biti
pričevanje o Božjem usmiljenju za cel svet. Povabilo se torej
glasi, da bi izkoristili to priložnost skupnega pričevanja za
Jezusa Kristusa, da bi svet veroval, in da bi molili in delali za
dobro evangelija.
Kratke
Dobrodelni koncert Goriška dlan 2016
Vse večje potrebe ljudi
v stiski po pomoči
  oriška območna Karitas
(GOK), ki deluje v 41
župnijah Goriškega pa-
storalnega območja (dekaniji
Nova Gorica in Šempeter pri
Gorici), je 14. oktobra v Novi
Gorici pripravila 4. dobrodelni
koncert Goriška dlan z naslo-
vom Usmiljeni kakor oče in po-
zivom: “Odprimo roke in srce –
ljudje v stiski nas potrebujejo”.
Izkupiček 7.650 evrov bo v
celoti namenjen vsem po-
moči potrebnim (druži -
nam, posameznikom,
otrokom, starejšim …). V
prepolni športni dvorani
OŠ Milojke Štrukelj so go-
stujoči glasbeniki in go-
riški glasbeni izvajalci,
zborovski pevci, plesalci in
igralci s svojim progra-
mom navduševali tiste, ki
so se prireditve udeležili in
se odločili darovati svoj
prispevek za vse ljudi v sti-
ski. Na prireditvi sta bila
izrečena zahvala in priz-
nanje vsem sodelavcem
Karitas, ki v GOK nepre-
kinjeno delujejo že 26 let.
GOK je v lanskem in le-
tošnjem letu pomagala
565 družinam in 250 posamez-
nikom ter 355 šolarjem. Podelili
smo mesečne pakete hrane in
higienske potrebščine v skupni
teži dobrih 68 ton, delili smo
obleko in drug material, plačali
G položnice in račune za elektri-ko, vodo, zdravstveno zavaro-vanje, šolsko prehrano itd., v
znesku 56.640 evrov. Skupaj s
Škofijsko karitas je GOK šolar-
jem razdelila bone v višini
16.300 evrov, poleg tega pa tudi
zvezke in druge šolske po-
trebščine. V različne programe
pomoči je bilo vključenih okrog
1.750 otrok. Prostovoljci Karitas
smo vse leto obiskovali tudi
ostarele, bolne in osamljene.
Opravili smo 1.800 obiskov po
domovih, prav toliko v bol-
nišnici in domovih za starejše.
Kot sta na prireditvi povedala
voditelja, Marjana Remiaš in
Marko Lazar, se potrebe po po-
moči ljudem v stiski iz leta v leto
povečujejo. Potem ko je bil izku-
piček lanskega koncerta v celoti
uporabljen za potrebe posamez-
nikov, invalidov, starejših,
osamljenih, brezposelnih, žrtev
nasilja, migrantov idr., bo le-
tošnji namenjen vsem, ki potre-
bujejo pomoč. Uvodni nagovor
je opravil predsednik GOK, g.
Cvetko Valič, ki se je zahvalil
vsem obiskovalcem, prostovol-
jcem Karitas, organizatorjem in
donatorjem, predvsem pa na-
stopajočim, ki so se odpovedali
honorarju. Koprski škof, msgr.
dr. Jurij Bizjak, in v. d. ravnatelja
Škofijske Karitas Koper, msgr.
Slavko Rebec, pa sta tudi poslala
pozdravne besede, ki jih je pre-
bral g. Valič, saj se prireditve žal
nista mogla udeležiti. V imenu
Mestne Občine Nova Gorica nas
je nagovoril podžupan g. Marko
Tribušon. Športna dvorana OŠ
Milojke Štrukelj je na dan kon-
certa sprejela več kot 950 obi-
skovalcev, ki so z navdušenjem
spremljali program prireditve.
Med nastopajočimi smo srečali
člane domačega pevskega zbora
'Kromberški Vodopivci' in
mešanega pevskega zbora
Osnovne šole Ivana Roba iz
Šempetra. S skečem so za zabavo
poskrbeli dijaki umetniške gim-
nazije, dramsko – gledališke
smeri, iz Nove Gorice, za vrnitev
v stare čase pa je s svojo plesno
točko poskrbela Folklorna sku-
pina Kal nad Kanalom. Za kla-
sično glasbo so poskrbeli instru-
mentalisti Godalnega
kvarteta 'Harmony',
Glasbene šole Vinka Vo-
dopivca iz Ajdovščine.
Za ljubitelje rocka pa je
z duhovnima pesmima
poskrbela Skupina '3 in
30' iz Ajdovščine. Na-
stopila sta sopranistka
Polona Kante in barito-
nist Manuel Pintar ter
Slovenska pevka Alenka
Kolman, ki je ob koncu
koncerta poskrbela za
vzdušje s pesmijo Ringa
raja, ki jo je pela celotna
nabito polna dvorana.
Na noge pa je še dodat-
no obiskovalce dvignil
Ansambel Saša Avseni-
ka, zaradi katerega so
prišli celo obiskovalci iz
Nemčije! Zahvaljujemo se vsem,
ki so kakorkoli pripomogli, da
je prireditev tako dobro uspela,
povabljeni pa tudi vsi k temu,
da bi bili dobrodelni še naprej.
Renata Vončina
Goriška3. novembra 20166
Volitve v Laškem / Poraz terja trezno
presojo
Nedeljske volitve v Ronkah in Tržiču so pokazale, da so se
razmere na teritoriju in predvsem politične opredelitve volivcev
zelo spremenile. Pričakovani rezultat ni bil dosežen, kar
pomeni, da je predvsem za Ronke potrebno priznati poraz in
čim prej narediti resno analizo konkretnega političnega stanja.
Slovenska skupnost se zahvaljuje kandidatu Mirjanu Likarju
za razpoložljivost in čestita slovenski predstavnici Eleni Cettul
za ponovno izvolitev v občinski svet.
V Tržiču je leva sredina - in v sklopu te Demokratska stranka -
v resnih težavah, čeprav ostaja še balotaža v nedeljo, 6.
novembra. Že zdaj pa vemo, da tudi v naslednjih petih letih ne
bo slovenskega predstavnika v tržiškem občinskem svetu. Zato
bi bilo potrebno v naši narodni skupnosti resno razmisliti in
predhodno preveriti, ali v prihodnje obstajajo pogoji za enotno
podporo skupnemu kandidatu. Pri SSk verjamemo, da imamo
Slovenci v Tržiču še vedno možnost, da izvolimo lastnega
občinskega svetnika, vendar to pod pogojem, da se poenotimo
in predstavimo eno samo kandidaturo.
Zelo resno in trezno razmišljanje pa bo potrebno narediti tudi
na deželni ravni, saj gre v primeru nedeljskih volitev že za tretji
poraz leve sredine po občinskih volitvah v Trstu in Pordenonu
ter po referendumu za zadružitev treh občin v Laškem. Skrajni
čas je, da se zamislimo v politiko teritorija in krajevnih javnih
uprav, katerih posledice nosijo najbolj občinski upravitelji in
občani.
SKD Hrast/ Spoznavanje narave ponoči:
sprehodi v luninem siju
Narava na Krasu ponoči spremeni svojo preobleko, lunina
svetloba pa daje kraški pokrajini poseben čar, vsepovsod se
rodijo šibke sence, ki se nenadoma pogreznejo v temo, potem
pa pridejo spet na dan, takrat ko stopaš naprej. Svetloba je
kdaj tudi tako močna, da te slepi v oči in te prisili, da se skriješ
v temo, v noč, ki te še vedno obdaja vsepovsod. Ponoči in v
tišini lahko slišiš favno in občutiš floro, ki sta podnevi tihi, celo
drevesa in visoka trava ti skušajo nekaj prišepniti na uho.
Take in veliko podobnih občutkov so organizatorji nočnih
pohodov v društvu Hrast iz Doberdoba skušali posredovati
svojim članom v nočnem in večernem pohodu, ki so ju
organizirali 14. septembra in 16. oktobra po doberdobskem
Krasu. Udeležba je bila zelo visoka, prvi in drugi pohod je skupaj
zbral približno 50 pohodnikov, ki so se v pohodniških čevljih,
brez svetilk in s precejšnjim pogumom in radovednostjo podali
na pot.
Proga prvega pohoda je bila v neposredni bližini Doberdoba,
saj so pohodniki vas skoraj obkrožili v pol krogu, druga pa,
nekoliko daljša, jih je popeljala iz naselja Boneti na Kremenjak
in s Kremenjaka, preko Nove Vasi, ponovno na izhodišče.
Pohodoma sta nato sledila družabno srečanje in zaobljuba,
da se vsi skupaj ponovno srečajo ob naslednji polni luni. / CL
Gledališče Verdi v Gorici / Vpis abonmajev
se nadaljuje
Kdor želi vpisati abonma za letošnjo sezono Gledališča Verdi v
Gorici, ki ponuja 24 raznolikih gledaliških predstav in glasbenih
ter plesnih dogodkov, lahko od srede, 2. novembra 2016, to
naredi pri blagajni gledališča (Botteghino del Teatro) na korzu
Italija (tel. 0481 383602). Odprta bo od ponedeljka do sobote
od 17. do 19. ure do konca letošnje sezone 2016/2017. Tu si
gledalci lahko priskrbijo tudi vstopnice.
Organizatorji so zadovoljni s potekom prodaje abonmajev, saj
so jih do polovice ok -
to bra prodali že nad
tisoč. Dobro se obeta
tudi lan sko let na no -
vost, popoldanske
pred stave za otroke in
družine, Verdi Young.
Letošnji program gle -
dališča Verdi se bo za -
čel z abonmajem
Glas ba in balet, ki ob -
sega šest umetniških
dogodkov. Prvi bo na
sporedu v soboto, 5.
novembra 2016, ob
20.45 večer z znano italijansko pevko lahke glasbe Ornello
Vanoni pod naslovom Free Soul. Pevko bo spremljal glasbeni
trio znanih glasbenikov, Roberto Cipelli (klavir), Bebo Ferra
(kitara) in Piero Salvatori (čelo). / IK
Kratke
  etindvajseti oktober je bil za
Zvezo slovenske katoliške
prosvete iz Gorice pomem-
ben dan: v komorni dvorani Kul-
turnega centra Lojze Bratuž so
namreč kronali pomembno delo
s sklepno predstavitvijo projekta
Župnijski arhivi slovenskih krajev
goriške in tržaške pokrajine: po-
gled skozi stoletja na naše vasi in
kraje. Gre za podvig, ki pomeni
nekaj novega v delovanju ZSKP, in
ta novost bo zelo verjetno zazna-
movala smer nadaljnjega delovan-
ja zveze.
Na goriškem večeru so bili med
drugimi navzoči škofov vikar za
slovenske vernike v goriški
nadškofiji Karel Bolčina, sovoden-
jska županja Alenka Florenin in
števerjanska kolegica Franca Pado-
van, predsednica ZSKP, ki je uvo-
doma tudi nagovorila zbrane. “Po-
slanstvo naše zveze je, da združuje
in koordinira vsa včlanjena
društva (teh je 20; op. p.), ki so
izraz slovenskega prebivalstva v
goriški in videmski pokrajini”, je
dejala. Zveza ima redno delovanje,
ukvarja pa se tudi s projekti, tako
da jih sama izvaja ali pa nudi or-
ganizacijsko pomoč članicam, ki
želijo same izvajati lastne projekte.
Za projekt o župnijskih arhivih se
je zahvalila strokovnemu vodji
prof. Petru Černicu, zgodovinarju
mag. Vojku Pavlinu, nadškofu Re-
daelliju za podporo in razpoložlji-
vost, dr. Francesci Missio, odgovor-
ni za nadškofijski arhiv, in duhov-
P nikom Karlu Bolčini, MarijanuMarkežiču, Josipu Cahi, AmbrožuKodelji, Jožetu Markuži in Giorgiu
Gianniniju, “ki so izkazali velikan-
sko razpoložljivost in razumevan-
je”. V projekte skuša zveza
vključevati zlasti mlade sile; tako
je bilo tudi tokrat.
Koordinator projekta Albert Deve-
tak je povedal, da so prvotno pred-
stavili deželi FJk projekt, ki bi pred-
videval digitalizacijo (t. j. elektron-
sko preslikavanje) vseh arhivov
župnij, kjer je prisotna slovenska
manjšina. Odtod tudi ime projek-
ta. Poleg tega so nameravali arhive
temeljito preštudirati in analizirati
zgodovinsko-socialno-demograf-
ski sestav vasi, kjer prebivajo Slo-
venci v FJk. Dežela je odobrila zne-
sek 20 tisoč evrov, to je manj kot
petino tega, kar je predvideval
začetni predlog projekta. Zato so
sklenili, da se omejijo na goriško
pokrajino in nekatere dele tržaške
pokrajine, ki bi jih s preostalimi
sredstvi še zmogli obdelati. Name-
sto podrobne raziskave so uredili
manjšo brošuro. V resnici pa so
naredili več, kot so pričakovali. Za-
radi skromnega prispevka so se
morali odpovedati tudi tehnični
opremi, kakršno so prvotno
načrtovali; dragocene vire so pre-
slikali z manjšim skenerjem in
dvema fotoaparatoma ter drugimi
pripomočki. “Potrebna je bila ve-
likanska potrpežljivost”. Skupno
so digitalizirali 138 knjig, t. j.
20.500 strani, zbrali so skoraj 300
Gb gradiva. “Delo je bilo res veliko
in na zvezi smo ponosni, da nam
je uspelo”. Zbrani podatki bodo
izročeni škofijskemu arhivu, na
razpolago za raziskave pa bodo tu-
di na sedežu zveze. Digitaliziran
lasten arhiv bo imela tudi posa-
mezna župnija.
Mag. Vojko Pavlin je o katalogu
povedal, da so v njem popisane
knjige iz desetih župnijskih arhi-
vih goriške nadškofije. To so ma-
tične knjige, med temi krstna, po-
ročna in mrliška, in dve pastoralni
knjigi, birmanska knjiga in t. i. sta-
tus animarum. “Stanje duš” je po-
sebno zanimivo, saj beleži prebi-
valce po družinah oz. hišah v do-
ločenem časovnem prerezu. Knji-
ge so nekdaj služile dušnopastir-
skim potrebam, danes predstavlja-
jo pomemben del kulturne
dediščine. Najstarejših matičnih
knjig je sorazmerno malo: na Go-
riškem je s konca 16. stol. krstna
knjiga župnije sv. Hilarija in Taci-
jana. Iz 17. stol. so matične knjige
v župnijah Gabrje in Zgonik.
Mnoge knjige so se izgubile zaradi
naravnih nesreč, vremenskih raz-
mer, vojn itd. Jezik je v veliki
večini latinski, v 18. stol. se je na
Goriškem uveljavil italijanski jezik
do okrog 1850, ko se je vrnila la-
tinščina. V drugi polovici 19. sto-
letja se je v slovenskih župnijah
počasi zasidral slovenski zapis
priimkov in tudi krajev. Zaradi 70-
letne klavzule so bile posnete knji-
ge do leta 1945, in sicer v župnijah
Devin, Doberdob, Gabrje,
Jamlje, Pevma-Štmaver, Pod-
gora, Sovodnje, Štandrež, Šte-
verjan in Zgonik. Župnije v
Gorici in Krminu niso bile
vključene v digitalizacijski
načrt. Kar 34 popisnih
enot šteje župnija Zgo-
nik, Pevma skupaj s
Štmavrom 21, Dober-
dob in Jamlje po 4,
ostale pa od 9 do 15
knjig. Za obdobja pred
začetkom delovanja po-
sameznega vikariata ali
kaplanije je treba poi-
skati matične knjige sta-
rejših cerkvenih središč.
Prebivalci Pevme in
Štmavra morajo npr.
pogledati v solkanske
matice, ki segajo v 17.
stol.; župljani Štandreža
bodo svoje prednike našli v mati-
cah goriške župnije sv. Hilarija in
Tacijana; šempetrska župnija je
npr. vključevala vasi Sovodnje in
Peč. Pavlin je s projekcijo diapozi-
tivov pokazal nekaj primerov stra-
ni iz različnih knjig in razkril nji-
hove posebnosti. Pravi biser je npr.
status animarum iz Zgonika iz
začetka 19. stol.: izdelal ga je kurat
Peter Budin, kasnejši generalni de-
kan in ravnatelj semenišča. “Gre
za najlepšo in najbolje izdelano
knjigo od vseh, kar sem jih imel
priložnost videti”, je dejal mag. Pa-
vlin.
Prof. Peter Černic je na koncu s
projekcijo prikazal, kako izgleda
digitalna izdaja dela. “V ospredje
nam je uspelo postaviti korenine.
In dobro vemo, da brez korenin
ne rasemo. Mladim smo dali
možnost, da so se približali naši
zgodovini. Z modernimi sredstvi
so ohranili to, kar je naše”. To je
“dodana vrednost projekta”. Digi-
talizirano gradivo je jamstvo, da se
arhivi ohranijo. V digitalni obliki
se bodo naše korenine bolje ohra-
nile. Pomembno je tudi, da ima
zveza sedajo opremo, ki ji omo-
goča nadaljnje digitalizacijske pro-
cese na profesionalni ravni. “Ekipa
je strokovno usposobljena in teh-
nično opremljena, tako da zadeva
stoji pokonci tudi s podjetnega vi-
dika”. Odločilno vlogo je imel Al-
bert Devetak, “brez njega si vsega
garaškega dela ni mogoče zamisli-
ti”. / DD
  Kogojevi dnevi 2016 
Učenci SCGV E. Komel oblikovalci
koncerta za mladino
PD SOČA KANAL 
  petek, 7. oktobra 2016, je
bila v dvorani OŠ Kanal
posebna glasbena mati-
neja za mladino, ki so jo pripra-
vili organizatorji 37. Kogo-
jevih dnevov, mednarodne-
ga festivala sodobne glasbe,
ki je od 2. septembra do 9.
oktobra ponudil kar nekaj
zelo kakovostnih glasbenih
dogodkov. Koncert Mladi za
mlade so izoblikovali učen-
ci Slovenskega glasbenega
centra Emil Komel iz Gori-
ce. V kanalski dvorani je na-
stopilo deset učencev SCGV
E. Komel, ki so z glasbenimi
utrinki popestrili šolsko ju-
tro vrstnikom iz osnovnih
šol Kanal in Deskle. Uvod-
nemu pozdravu organiza-
torjev Kogojevih dni in rav-
nateljice SCGV E. Komel,
prof. Alessandre Schettino,
ki je tudi povezovala pro-
gram, je sledil nastop Jureta
Ipavca iz razreda prof. Martine
Gereon. Na kitaro je zaigral Ca-
rullijevo Etudo v G-duru. Za
V njim sta podoživeto odigrali SaraLupi (iz r. prof. Sijavuša Gadjieva)na klavir Lisztovo Etudo op. 1 v
A-duru in Antje Gruden na har-
moniko (prof. Mirko Ferlan)
živahno Chopinovo Mazurko v a-
molu op. 67. Učenca iz r. prof.
Jurija Križniča, violinista Riccar-
do Conte in Simon Gerin, sta v
duu izvedla Balet št. 3 beneškega
skladatelja Albinonija. Za njima
se je mlademu občinstvu predsta-
vila 11-letna Pavla Vezjak, ki je
odigrala bleščečo Mollenhauer-
jevo skladbo The boy Paganini.
Nato je na oder spet stopil violi-
nist Simon Gerin, ki je odigral
Raffovo Cavatino ob klavirski
spremljavi prof. Ingrid Mačus.
Sodobna glasba je izzvenela tudi
iz harmonik Jureta Bužinela in
Manuela Persoglie (iz r. prof. Mir-
ka Ferlana), ki sta izbrala skladbe
ruskih skladateljev Solotarjeva in
Pavina ter delo italijanskega av-
torja Luigija Ferrarija Trecateja
Pantomima umoristica. Pro-
gram sta požlahtnila flavtistka
Ivana Gerin iz r. prof. Daniele
Brussolo iz društva Arsatelier,
ki deluje pod okriljem SCGV
E. Komel, in pianist Lorenzo
Tomada iz r. prof. Gadjieva.
Gerinova je samozavestno
predstavila stavka Vieille
Chanson in Scherzetto iz Peti-
te Suite francoskega skladatelja
Büsserja, Lorenzo pa je suvere-
no izvajal Gavoto J. S. Bacha iz
Angleške suite st. 6. v d-molu
in Sonato v a- molu Edvarda
Griega.
Mladi izvajalci so zelo uspešno
izvedli svoj program in bili de-
ležni prisrčnega ploskanja.
V pomladnem času se obetajo
še druga sodelovanja SCGV E.
Komel v Kanalu, slikovitem
obsoškem kraju z bogato glasbe-
no tradicijo.
IK
  Sklepna predstavitev projekta o digitalizaciji župnijskih arhivov
Nova smer delovanja zveze
ZSKP 
Ornella Vanoni
Albert Devetak, Franca Padovan, Vojko Pavlin in Peter Černic
Goriška 3. novembra 2016 7
  adnje srečanje na Go-
riškem z rojaki iz Koroške
v nizu prireditev 17. Ko-
roških kulturnih dnevov na Pri-
morskem, ki so jih kot vselej pri-
redile “sestrske” zveze, Zveza
slovenske katoliške prosvete iz
Gorice, Slovenska prosveta iz
Trsta in Krščanska kulturna zve-
za iz Celovca, je bilo v Otroškem
vrtcu Sonček v ulici Max Fabia-
ni. V dopoldanskih urah so si
malčki iz tega vrtca, radovedni
“zajčki” in “medvedki”, ogledali
pravljično igrico Vila Malina, ki
je izšla iz bujne domišljije slo-
venske avtorice Svetlane Maka-
rovič. Otroke so na travnik, po-
sejan z govorečimi rožicami, k
bistremu potoku s slapom, v ka-
terem plavajo razigrane ribice in
“stroga” morska deklica, v gozd,
v katerem se ježki, jazbeca in
kričava šoja prepirajo, kdo bo
pojedel prvo sočno malino, pa
tudi pod sinje nebo, na katerem
se ziblje luna, povedli mladi na-
stopajoči igralci – spretni anima-
torji zelo prikupno izdelanih
lutk -, člani lutkovne skupine
Lutke Suha iz Žvabeka, iz dvoje-
zične občine Suha, ki je zemlje-
pisno zelo blizu slovenske meje,
blizu Dravograda. Pod na-
tančnim režijskim vodstvom Ri-
harda Grilca, ki je pravljico raz-
gibal tudi s scenskimi pripo-
močki, je osemnajst mladih, ka-
terih starost se suče med petim
in sedemnajstim letom, zelo
učinkovito in jasno, ob veliki
pozornosti na pravilno izgovar-
javo in vodenje lutk na palici,
prikazalo, kako se rožice in dru-
ga pravljična bitja otepajo vile,
ki se ji ne ljubi se umivati in
Z česati svoje črne lase, pa še ime-na nima. Kar na lepem pa se sa-ma odloči, da bo njeno ime Ma-
lina, kakor se imenuje dišeč in
okusen sadež, ki ga je prva ugle-
dala in si ga je po neštetih zaple-
tih vendarle prisvojila. Ob kon-
cu jo vsi sprejmejo medse tako,
kakršna pač je: malce packasta,
a simpatična krilata vila Malina.
Mladi lutkarji so znali res ime-
nitno poustvariti pravljično
ozračje, tudi z ubrano in lepo
zveneče zapetimi songi, ki so
popestrili in požlahtnili uprizo-
ritev. Zelo majhni poslušalci so
mirno in radovedno zrli v
odrsko dogajanje in songe celo
poskušali spremljati z ritmičnim
ploskanjem. Očitno so jih učitel-
jice zelo dobro pripravile na ta
posebni lutkarski obisk, ki je bil
res zelo prisrčen in kakovosten.
Kot rečeno, je predstavo zrežiral
Rihard Grilc, po poklicu sicer
živinozdravnik, ki kot ljubitel-
jski režiser deluje pri raznih sku-
pinah na Koroškem že dvajset
let. Tudi sam je bil nekoč nav-
dušen igralec - lutkar in je nasto-
pil tudi v Gorici, kot je sam ome-
nil. Najprej je igral v skupini Lut-
ke mladi, potem pa v Lutkovni
skupini dunajskih študentov in
študentk. Ta posebna očarljiva
gledališka umetnost ima na Ko-
roškem trdne, dolgoletne kore-
nine. Režiser Grilc nam je pove-
dal, da je med osemnajstimi čla-
ni lutkovne skupine Lutke Suha
večina slovensko govorečih
otrok, so pa v njej tudi taki, ki
doma skoraj ne govorijo več slo-
vensko, zato jim igranje v skupi-
ni omogoča na novo odkrivati,
spoznavati in se učiti slovenski
jezik. Ta lutkarska skupina delu-
je približno deset let, in to je že
četrta generacija lutkarjev. Letos
igrajo to igrico Vila Malina, ki so
jo priredili za potrebe mladih
lutkarjev, a so se tekstovno pov-
sem držali izvirnika. Pravzaprav
je igrica že nekakšen otroški mu-
zikal, saj je v njej veliko
pesmi. Večja dekleta, se-
demnajstletnice, pri sku-
pini pomagajo povsod,
kjer je treba. Tudi scen-
ske elemente izdelujejo v
glavnem sami, lutke pa so si to-
krat izposodili pri društvu iz
Šmihela, v katerem je Grilc
režiral Vilo Malino pred dvajse-
timi leti. Lutke so zapustile pre-
dale, v katerih so obležale,
in spet zagledale beli dan
ter očarale otroke. Kot je
poudaril Grilc, v lutkovni
skupini ne skrbijo le za
odrsko nastopanje, ampak
predvsem za to, da se v njej
goji slovenski jezik in da se
otroci zadržujejo čim več
časa v slovenskem okolju
in da mimogrede nekaj
ustvarjajo in da te predsta-
ve v manjšinskem jeziku
tudi prikažejo na odru in
zanje zaslužijo aplavz, “kar
jim seveda dobro de”, je
naglasil režiser Grilc.
Da se otroci radi družijo in
da med njimi vlada lepo
vzdušje, je bilo razvidno tudi
med vsestranskim ogrevanjem
kar na dvorišču pred vrtcem
Sonček. Mladi lutkarji so se s po-
sebnimi gibalnimi in govornimi
vajami ogrevali z zavzeto sode-
lavko lutkovne skupine Alino
Logar, ki je po poklicu učiteljica,
v prostem času pa vneta pevka.
Z nastopom mladih lutkarjev
so se kar se da razigrano in v
spodbudnem sončnem dnevu
končale letošnje prireditve Ko-
roških kulturnih dnevov na
Goriškem, ki so vsekakor po-
membni za medsebojno kul-
turno oplajanje in prijateljsko
sodelovanje med rojaki, ki jim
je usoda namenila živeti na
svoji zemlji, a žal izven meja
domovine.
IK
  ečja skupina
Števerjancev in
Goričanov je
prejšnji teden odpoto-
vala na izlet v kraj Mal-
cesine, kjer se je poklo-
nila spominu na prilju-
bljenega zdravnika-or-
topeda dr. Iva Komjan-
ca ob 25-letnici njego-
ve smrti. Konec
avgusta so se z mašo
zadušnico in koncer-
tom na uglednega so-
vaščana spomnili v Šte-
verjanu. Na števerjan-
ski slovesnosti je bila
prisotna tudi skupina
pacientov, ki je prišla iz
Malcesin ob Gardskem
jezeru, kjer je v tam-
kajšnji kliniki dolgo let
deloval dr. Komjanc.
Kot rečeno, je konec minulega
tedna skupina sorodnikov, so-
vaščanov in nekdanjih pacien-
tov z Goriškega vrnila obisk in se
napotila na enodnevni izlet v
Malcesine, manjši prijazen kraj,
ki se nahaja na vzhodni obali ve-
likega jezera. Pobudo za izlet sta
dala Saverij Rožič in zdravnikov
nečak Simon Komjanc. Goste z
Goriškega so v Malcesinah
pričakali žena pokojnega zdrav-
nika, gospa Mirjam Brumat (po
rodu iz Gorice) ter hčerka in sin.
Najprej so izletniki obiskali kra-
jevno pokopališče, na katerem v
zidni žari zraven hčerke Elisabet-
te počiva dr. Komjanc. Hčerka je
nekaj let pred očetom preminila
V
v prometni nesreči. Goričani so
k nagrobni plošči položili šopek
cvetja ter se s primernimi bese-
dami spomnili na rojaka, ki je
veliko pripomogel k zdravljenju
poliomielitisa in drugih kostnih
bolezni in zlomov. Veljal je za
enega največjih strokovnjakov v
Italiji na področju ortopedije. V
kliniko ob Gardskem jezeru so
namreč prihajali bolniki od vse-
povsod, iz vse Italije, pa tudi iz
tujine in vsi so prijaznega zdrav-
nika ohranili v lepem spominu.
Da je res tako, zgovorno kaže
bronasti doprsni kip, ki so ga
pred leti postavili na dvorišču,
na privzdignjeno mesto ob sa-
mem vhodu v stavbo. Goričani
Obvestila
SKD Hrast iz Doberdoba organi -
zira v četrtek, 3. novembra, pre da -
vanje naturopatinje Erike Brajnik
na temo o imunskem sistemu.
Večer bo v župnijski dvorani v Do -
berdobu ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča udeležencem
martinovanja, da bo v soboto, 5.
novembra, odpeljal avtobus v kraj
Castions di Strada ob 17. uri iz
Gorice s trga Medaglie d'oro / z
Goriščka, nato z običajnimi
postanki.
Društva Jadro, Tržič in ŽePZ iz
Ronk sporočajo, da bo v nedeljo,
6. novembra, ob 11. uri, v cerkvi
sv. Nedelje v Selcah, maša za duš -
nica za vse rajne sorojake iz La -
škega. Obogatil jo bo nastop Cer -
kvenega mešanega pevskega
zbora iz Bilj. V soboto, 12. no vem -
bra, pa vabijo na martinovanje v
Tomaju.
V vili De Finetti v zaselku Corona
(Mariano del Friuli)  je do 6.
novembra na ogled razstava del
Tullia Fantuzzija pod naslovom
“Naturalmente”.
Zveza slovenske katoliške pro -
svete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica obve -
ščata, da je urad odprt po na -
slednjem urniku: ob po ne deljkih
in sredah: od 8. do 18. ure ne pre -
trgoma, torek, četrtek in petek: od
8. do 14. ure.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Z veseljem vam zašijem in po pra -
vim oblačila, izdelam zavese in
dru ge šivane izdelke. Lahko pri -
dem tudi na dom. Vida, telefon
00386 31 721 243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lah -
ko tudi kuha in pospravlja stano -
vanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386
41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali os -
kr bo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa po -
maga pri likanju in čiščenju sta -
novanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angle šči -
ne, nemščine ter varstvo otrok.
Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čišče -
nje in likanje na območju Gorice.
Tel. št. 00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno iz -
kušnjo nudi nego in pomoč sta rej -
šim osebam tudi 24 ur na dan. Tel.
štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi iz kuš -
njami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na do -
mu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč
pri gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 4.11. 2016 do 10.11.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 4. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 6. novembra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 7. novembra (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 8. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 9. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Cipresa, drevo in simbol - Izbor
melodij.
Četrtek, 10. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Zaposlimo mladega potnika med 28 in 35 leti 
v sektorju zobozdravstva.
Obvezno je dobro znanje slovenskega jezika.
Višja izobrazba, izkušnja v prodaji ter znanje hrvaščine 
bodo v izboru preferenčni kriteriji.
Zainteresirani naj bo dinamičen, proaktiven ter vešč 
v načrtovanju in v organizaciji dela.
Kandidat naj pošlje svoj CV na info@medimpeks.si
so ob obeležje postavili venec s
trakovi slovenske trobojnice in
dvojezičnim napisom z zahvalo
za vse, kar je dr. Komjanc nudil
svojim pacientom. Sledili so
maša zadušnica in spominski
nagovori ob sodelovanju do-
mačega pevskega zbora. Sloven-
sko pesem Lepa si, lepa si, roža
Marija so k programu prispevali
tudi goriški pevci. Po družab-
nem srečanju, ki sta ga pripravili
osebje klinike in združenje pa-
Izlet v Malcesine v spomin na dr. Komjanca
Poklon izjemnemu
zdravniku
cientov-poliomielitikov, se je 35-
članka goriška odprava odpeljala
proti domu. Tako na poti proti
Malcesinam kot tudi ob vrnitvi
so si sledile zgodbe o prijatel-
jskih, pa tudi zdravstvenih zade-
vah z dr. Komjancem, ki je bil
vedno pripravljen
nuditi takojšnjo
pomoč potrebne-
mu. Ko je prihajal
na krajše obiske
na Goriško, ga je
tudi tu pri nas
čakalo delo. Bol-
nike je sprejemal
kar v prostorih
župnišča v Sovod-
njah, kjer je bil za
župnika njegov
brat Marjan. Če je
bilo potrebno, je
dr. Komjanc
odhajal tudi na
obiske na dom.
Nedvomno je šlo
za izrednega člo-
veka, ki je zdrav-
niško stroko pove-
zal z vso človeško
toplino, ki jo pre-
morejo le izjemne osebnosti. In
dr. Ivo Komjanc je spadal med-
nje, za kar so mu nekdanji bol-
niki še po toliko letih ostali hva-
ležni.
VIP
Vse predstave bodo v župnijski
dvorani Anton Gregorčič 
v Štandrežu
PD ŠTANDREŽ
Abonma 
ljubiteljskih 
gledaliških skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Nedelja, 6.11.2016, 
ob 17. uri
KUD Dolomiti 
- Dobrova
Fadil Hadžič
DRŽAVNI LOPOV
komedija
Režija: Franci Končan
- Nedelja, 4.12.2016, 
ob 17. uri
KUD Valentin Kokalj - Visoko
Francis Veber
BUTELJ ZA VEČERJO
komedija
Režija: Frenk Kranjec
- Nedelja, 15.1.2017, 
ob 17. uri
KUD Rače 
Andrej Jelačin
PACIENT V ČAKALNICI
komedija
Režija: Melita Lašič
PD Štandrež - dramski
odsek
Premiera
- Sobota, 28.1.2017, 
ob 20. uri
Abonmajska predstava
- Nedelja, 29.1.2017, 
ob 17. uri
Jean Jacques Bricaire
DOHODNINA
komedija
Režija: Jože Hrovat
V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
17. Koroški kulturni dnevi na Primorskem / Mladi lutkarji v vrtcu Sonček 
Iskrivo je zaživela vila Malina
Kultura3. novembra 20168
  niverzitetni predavatelj
in ekonomist Aleš Lokar
iz Trsta je avtor dela z ne-
koliko daljšim naslovom, ki se
glasi Sekularna miselnost, znan-
stvene domneve, prerokovanja
in podjetništvo kot iskrice Božje-
ga. Pisec knjige je večino svojega
življenja posvetil gospodarstvu,
nazadnje je deloval kot predava-
telj na Univerzi v Vidmu. Njego-
vo delo, ki v dolžino meri skoraj
tristo strani, je objavila Mohor-
jeva družba Celovec, predstavili
pa so ga tudi v Tržaškem
knjižnem središču.
Omenjeni, nekoliko
daljši naslov zelo veliko
pove o sami vsebini knji-
ge. Branja le-te naj se zato
lotijo res motivirani bral-
ci in naj si zanj vzamejo
svoj čas. Knjige ni namreč
moč prebrati na dušek,
saj se v njej pisec loteva
tem, ki jih je treba premi-
sliti, premleti in prespati.
Glavna poanta Lokarjeve-
ga dela je predvsem ta, da
obstaja povezava med
znanostjo in vero, potem
ko sta ti dve področji
začeli doživljati prelom že
v času renesanse (spor
med Galileom in Cerkvi-
jo, ki jo je tedaj predstavljal kar-
dinal Bellarmino), še močneje
pa sta se začeli oddaljevati v času
razsvetljenstva in francoske re-
volucije, ko se je zdelo, da bo
znanost dokončno nadkrilila re-
U ligijo.Zgodovinski eksperimenti dvaj-setega stoletja nam pravijo, da ni
tako. Svet je namreč uvidel, da je
moč z znanostjo človeka tudi
uničiti (vse bolj zmogljivo,
predvsem pa atomsko in ke-
mično orožje), poleg tega pa sta
se na podlagi znanosti v prete-
klem stoletju razvili (in k sreči
tudi propadli) dve ideologiji, na-
cizem in stalinizem namreč.
Obe sta trdili, da je moč z znan-
stveno metodo ustvariti svet brez
napak. Prva si je prizadevala za
nadvlado arijske rase, druga pa
za brezrazredno družbo. Stalinu
sicer Lokar pripisuje nekoliko
večji machiavellizem od Hitler-
jevega, ki je bil do kraja pre-
močrten in prepričan o
svojih teorijah, kar ga je
stalo poraz in smrt.
Hitlerja in Stalina Lokar
velikokrat omenja v svo-
jem eseju, kajti prav za
esej gre. Njegovega
dela namreč ni mo-
goče tolmačiti ne kot znan-
stveno raziskavo, pa tudi teo-
loška razprava to ne more biti,
čeprav veliko piše o veri in re-
ligijah na splošno. Avtor dela,
ki ga predstavljamo našim
bralcem, sicer ni prvi, ki me-
ni, da nista znanost in vera
nezdružljivi. Veliko filozofov
in tudi znanstvenikov je nam-
reč prepričanih, da vse znan-
stvene raziskave in domneve,
kot je, denimo, big bang teo-
rija o nastanku vesolja, nika-
kor ne morejo iz-
ključiti delovanja
neke prasile, ki je
vse to sprožila.
Odlično izho-
dišče v tej smeri
nudi francoski fi-
lozof Jean Guit-
ton, pa tudi izraelski
znanstvenik Amir
Aczel. Prvi je bil de-
klariran katoličan,
podobno kot je to
avtor pričujočega de-
la, drugi pa matema-
tik in proučevalec
zgodovine znanosti.
Današnjo dobo
Guitton imenuje
metarealizem, Aleš
Lokar pa za primer
podaja dve med seboj različni si
in celo nasprotujoči teoriji dveh
velikih teologov dvajsetega sto-
letja. Prvi je Jacques Maritain, ki
ga je v slovenski prostor uvedel
Alojz Rebula, drugi pa Pierre
Teilhard de Chardin. Temeljna
razlika med obema mislecema,
ki sta bila še kako zaznamovana
s krutim dogajanjem preteklega
stoletja, je predvsem v tem, da je
Maritain mnenja, da je konec
vseh časov, torej srečanje človeka
z Bogom možno le preko apoka-
lipse, razodetja, ki bo imelo ka-
tastrofalne razsežnosti, medtem
ko je Teilhard (Voltairov poto-
mec) v svojem evolucionizmu
prepričan, da postaja življenje na
zemlji vedno kompleksnejše in
da bo postopoma doseglo stanje
popolnosti, v katerem se bo pre-
ko Kristusove figure in njegove-
ga drugega prihoda, ki ga Sveto
pismo napoveduje, spojilo s
Stvarnikom. Pojav imenuje pa-
ruzija.
Delo Aleša Lokarja pa še zdaleč
ni le teološka in filozofska špe-
kulacija. Sam namreč podaja ve-
liko konkretnih primerov, predv-
sem kar se tiče človekovega raz-
voja, in sicer od prazgodovine
dalje, ko je pračlovek začel upo-
rabljati ogenj in se zaradi tega
razvijal hitreje od svojih tekme-
cev. Avtor se ukvarja tudi z dru-
gimi vprašanji, denimo z od-
nosom med narodnostjo in
vero, o katerih trdi, da ne mo-
reta biti v nasprotju, saj se
tičeta dveh različnih ravni za-
vesti. Kot smo že zapisali, se
sam ima za katoličana. V ju-
dovstvu se ne more prepozna-
vati, saj Hebrejci niso sprejeli
Božjega sina, ki je bil poslan
na svet, da oznanja ljubezen,
v islamu in njegovem nauku
pa vidi klice nasilja. Krščan-
stvo mu je najbliže v njegovi
katoliški različici, saj ne spre-
jema kalvinističnih razlag o
predestinaciji človeka.
Avtor navaja veliko primerov
gospodarskega poslovanja in
ureditve sodobne države, zau-
stavlja pa se tudi na neuspeli
tranziciji v Sloveniji, kjer je bil
marsikdo zmotno prepričan,
da bo mogoče ustvariti pod-
jetje in si s tem zagotoviti nema-
jhno premoženje kar čez noč. V
tem pogledu je kristjanu zgled
sam evangelij, ko Jezus pravi, da
je Bog odvzel življenje človeku,
ki je bil prepričan, da bo mirno
živel, potem ko si je napolnil žit-
nice. Za največjo zmoto človeka
ima napuh, s katerim se hoče
človek približati Bogu in postati
nezmotljiv, kar je seveda nemo-
goče. Veliko poudarka avtor daje
razliki med teorijo in prakso, še
najbolj pa se v nekaterih delih
knjige filozofsko in teološko na-
naša na dva misleca, ki ju je
krščanstvu dal srednji vek. To sta
bila sveti Avguštin in sveti To-
maž. Prvi je v času po propadu
rimskega imperija spregovoril o
svobodni volji, ki jo je človeku
dal Bog, drugi pa je krščanstvo
in njegov miselni ustroj povezal
z antično filozofijo.
Veri, religiji in Cerkvi seveda pri-
pisuje tudi marsikatero zmoto,
in sicer slepo vztrajanje pri ne-
katerih dogmah, ki jih je zago-
varjala v času humanizma in re-
nesanse. Že smo omenili Galilea,
ki je bil obsojen, ker je po Koper-
niku in v nasprotju s Ptolome-
jem zagovarjal heliocentrični si-
stem, kot primer pa navaja kar-
dinale in cerkvene dostojanstve-
nike, ki se jim ni ljubilo pogle-
dati v teleskop. Kljub vsemu pa
ostaja Aleš Lokar zvest religiji in
krščanskemu izročilu. Prepričan
je namreč, da se bo konec sveta
prej ali slej seveda zgodil, ne
skrbijo pa ga nekatere napovedi,
da svet drvi v vsesplošno kata-
strofo, ki jo napovedujejo pod-
nebne spremembe. Fosilna gori-
va namreč niso edini energent,
ki obstaja, avtor pa je vsekakor
prepričan, da je Stvarnik, torej
Bog, vselej prisoten v svetovnem
dogajanju in da človek njegove
volje ne more do kraja razumeti.
Evolucija in nastanek življenja
na zemlji torej nista sad golega
naključja, ampak jasne volje
Nadbitja, ki še danes, kljub temu
da mu je dal svobodno voljo,
vedno vodi človekovo življenje.
S pomočjo znanosti poskuša av-
tor razlagati tudi nekatere dog-
me, ki jih je Cerkev razglasila v
preteklosti in ki so vedno veljale
za misterij. Med temi najbolj iz-
stopata utelešenje (inkarnacija)
in brezmadežno spočetje, ki ga
je po Lokarjevem mnenju mo-
goče razložiti z mutacijami gen-
skega zapisa RNK in DNK.
Primož Sturman
Knjiga razmišljanj Aleša Lokarja
Povezava med znanostjo
in vero je možna!
  poštovani gospod Fran Bo-
nač, dragi nekdanji rojanski
kaplan!
Malo je ljudi, ki bi danes še vede-
lo, da ste bili v letih pred prvo sve-
tovno vojno kaplan v Rojanu in
da ste bili v tem tržaškem pred-
mestju aktivno vključeni v tedaj
živahno slovensko versko in kul-
turno življenje.
Za vas sem izvedel slučajno. Go-
spa Marjeta Žebovec, ki sem jo
pred davnimi leti spoznal v
Medvodah, ko smo nekoč tam
peli z zborom Fantov izpod
Grmade, me je na Dragi opo-
zorila, ko je isti zbor prejel Pe-
terlinovo nagrado in med dru-
gim zapel Prelovčevo pesem
Oj, Doberdob, da ste vi avtor
tega pretresljivega besedila, ki
mu Prelovčeva uglasbitev daje
še dodaten patos in občutek
neizbežne usodnosti. Gospa je
namreč na Dragi prodajala
knjige založbe Karantanija in
mi je predstavila in prodala
knjigo Bojevnik s podnaslo-
vom Spomini vojnih veteranov
prve svetovne vojne, se pravi iz-
bor spominskih člankov in voj-
nih črtic ter tudi dokumentar-
nih poročil, ki so bili objavljeni
v listu Bojevnik, v glasilu, pri
katerem ste tudi vi veliko sode-
lovali in zanj pisali. Bili ste
namreč med pobudniki in vodi-
telji Združenja bojevnikov,
društva vojnih veteranov prve
svetovne vojne, in velike zasluge
imate, da ste v cerkvi na Brezjah
postavili spominsko ploščo za slo-
venske žrtve; končno ste bili tudi
S častni predsednik Združenja bo-jevnikov. V omenjenem listu steobjavljali leposlovne tekste, a tudi
razmišljanja in poročila o dejav-
nostih združenja. Del teh spisov
iz Bojevnika lahko preberemo v
knjigi z istim naslovom, ki je izšla
pred dvema letoma in v njej naj-
demo res veliko pričevanj s fronte,
iz bolnišnic in taborišč, med dru-
gim tudi iz italijanskih vojaških
taborišč, npr. na Asinari, ki so pre-
tresljiva, a obenem tudi polna do-
godkov, ki govorijo o pristnem to-
varištvu in prijateljstvu, ki nastane
med ljudmi, ki jih doleti skupna
žalostna usoda. Med drugim je v
knjigi objavljeno tudi Maistrovo
poročilo o tem, kako je 1. novem-
bra 1918 zavzel Maribor. Zanimi-
vo in tudi pretresljivo branje, to-
rej.
Po rojstvu ste bili sicer Lju-
bljančan, v prestolnici ste se rodili
3. aprila 1885, ne vem po kakšnih
čudnih okoliščinah, a v že omen-
jeni knjigi berem, da ste gimnazi-
jo obiskovali v Turinu, sumim, da
v salezijanskih zavodih, kamor so
pošiljali bistre otroke, ki so živeli
v težkih družinskih razmerah ali
pa so osiroteli. Ne vem, ali je bila
to vaša usoda, a dejstvo je, da ste
se po maturi vrnili in vstopili v
goriško bogoslovje, očitno kot
slušatelj tržaške škofije, in bili leta
1909 tudi posvečeni v duhovnika.
V tržaški škofiji ste tudi začeli svo-
jo duhovniško pot, ki jo v spisu
'Vojni paberki' tako opisujete:
“komaj novo posvečen
mašnik sem nastopil kot
kaplan službo v rojanski fa-
ri, ki objema predmestje
malone do znanega open-
skega obeliska in se kot po-
lip oprijemlje tržaškega
mesta, tako da spada južni
kolodvor in dobršen del ta-
ko imenovane proste luke
pod to obsežno faro. Kader
župnije so poprej tvorili
slovenski železničarji,
poštarji, financarji – največ
nižjega uslužbenstva in do-
kaj uradnikov, ter od pam-
tiveka tam bivajoči “man-
drieri”, domačini, ki so do-
ma imeli primerno hišico
z raznimi nasadi in so ho-
dili delat v mesto”. Na sv.
Ano 1914, ko se je začela
mobilizacija v avstro-
ogrsko vojsko, si kot kaplan
v Rojanu verjetno niste
mogli predstavljati, da boste na-
slednja leta kot vojni kurat služili
na bojišču in v bolnišnicah na pri-
mer v Knittelfeldu na Gornjem
Štajerskem in v taboriščih. Po voj-
ni ste bili še nekaj časa kurat, nato
pa katehet v osnovni šoli v Mo-
stah, kjer ste ostali do smrti 27. fe-
bruarja 1935. Na pogrebu, ki se ga
je baje udeležila ogromna
množica ljudi, sta vam spregovo-
rila sobrat in prijatelj iz vojnega
obdobja, pisatelj Janez Jalen, ob
njem pa še drugi sotrudnik v
Združenju bojevnikov Ivan Ma-
tičič, ki je tudi avtor spominov
Krvave poljane prve svetovne voj-
ne in Skozi plamene prve svetov-
ne vojne. Iz njegovega poslovil-
nega nagovora zvemo, da ste ime-
li navado, da ste okrog Božiča in
Velike noči prihajali na obisk na
zasedeno Primorsko. Tako bere-
mo: “Doberdob, Kalvarija, Sveta
gora, Škabrijel – in po vseh mej-
nikih strašnega spomina si romal
v teh povojnih letih. Tu si tipal za
kostmi naših izkrvavelih, iskal le-
senih križev, a opore sebi”.
Na vas in vašo pesem, spoštovani
gospod Bonač, mislim vse te dni,
odkar sta v sredo, 26. oktobra le-
tos, predsednik italijanske repu-
blike Sergio Mattarella in sloven-
ski predsednik Borut Pahor na sta-
rem pokopališču v Doberdobu
uradno odkrila spomenik padlim
slovenskim vojakom v prvi sve-
tovni vojni. Na spomeniku, ki si
ga je zamislil arhitekt Jože Cej, sto-
jijo namreč verzi vaše pesmi Oj,
Doberdob, ki je dejansko ponaro-
dela. Zbori, ko jo pojemo, navad-
no povemo, da jo je napisal Zorko
Prelovec, osebno pa sem se vedno
spraševal, kdo je bil vojak, ki ji je
napisal to tako dokončno pretre-
sljivo besedilo, ki je bistveno pri-
spevalo h kolektivni narodovi za-
vesti o grozotah bojev na soški
fronti. “Oj, Doberdob, slovenskih
fantov grob” in ni slučaj, da so pe-
sem prepevali tudi slovenski borci
v vseh uniformah druge svetovne
vojne, prav tako zgroženi kot nji-
hovi očetje v prvem svetovnem
spopadu, in jo pojemo še danes
mi, ki smo o teh spopadih le
slišali iz pripovedovanja nonotov
ali se zavedamo grozot, ki se vsak
dan dogajajo na bojiščih okrog po
svetu, pa čeprav slovenski fantje
v teh bojih ne padajo.
Spoštovani g. Bonač, mislim, da
bi bili veseli lepega dogodka v Do-
berdobu in besed, ki sta jih izrekla
oba predsednika tako pred prvim
spomenikom slovenskim voja-
kom iz prve svetovne vojne na
tleh italijanske republike, kot
onim, ki sta jih povedala v gleda-
lišču Verdi v Gorici. Bile so to be-
sede usmerjene v mirno sožitje in
sodelovanje med Slovenci in Ita-
lijani, besede, ki so govorile o
gradnji mirne in lepše prihodno-
sti za naše otroke v skupnosti
evropskih narodov.
Tudi taki dogodki potrjujejo, da
so se časi spremenili, vendar nas
tudi opozarjajo, da čuječnost ne
sme popustiti in da je potrebno
stalno delati za “mir, spravo, slo-
go, sporazum, pravičnost, zvesto-
bo tovarišem, človečanstvo”, kar
je bila po Matičičevih besedah ob
vašem grobu vedno vaša 'linija
osnovnica'.
Tako, končati moram. Prosim pa
vas, da tam v nebeškem Jeruzale-
mu, kjer tudi prav gotovo zbirate
'bojevnike', kot ste jih leto za le-
tom zbirali na Brezjah za spomin-
ski dan, poiščete mojega nonota
Karlota Legišo, ki je kot infanterist
97. pešpolka služboval v Galiciji
in nato na soški fronti vse do Pia-
ve, kjer je bil lažje ranjen, kakor
tudi starega očo Josipa Tavčarja,
ki je bil vojaški poštar po Krasu.
Pozdravite ju, prosim, saj se v mi-
slih v teh dneh pred Vsemi sveti-
mi večkrat pomudim pri njiju, ka-
kor tudi pri vseh naših rajnih. Pri
Materi Božji pa posredujte
prošnjo, da bi vsem nam poma-
gala, da bi bili res graditelji miru
in molivci za spravo med nami
Slovenci in med narodi.
Zbogom
Vaš Marko Tavčar
Na god sv. Simona in Juda Tadeja
2016
G. Fran Bonač, nekdanji rojanski kaplan
Pismo avtorju pesmi 
Oj, Doberdob
Foto dpd
Kultura 3. novembra 2016 9
Na Knjižnem sejmu v Beogradu
Dvoje zbirk tržaškega pesnika Marka
Kravosa v srbskem prevodu
  a Knjižnem sejmu, ki pote-
ka te dni v Beogradu, je
ugledna založba Arhipelag
predstavila tudi knjižno noviteto,
zbirko U kamen, u vodu z ob-
sežnim, preko 90 pesmi obsega-
jočim izborom tržaškega pesnika
Marka Kravosa. Izdala jo je v zbirki
Element, v kateri so v zadnjem le-
tu izšli še Jojce, Zagajevski, Simić,
Zbignjev Herbert, od Slovencev pa
Tomaž Šalamun.
Zbirko Marka Kravosa je prevedla
in s spremnim lite-
rarnim portretom
dopolnila Marija
Mitrović.
Na predstavitvi sta
avtorja predstavila
glavni urednik za-
ložbe, pesnik Gojko
Božović, in prevajal-
ka Mitrović. Oba sta
izpostavila posebno
mesto, ki ga ima
njegova poezija v
sodobni slovenski
književnosti, s pou-
darkom na njegovi
mediteranski osve-
tljenosti in komuni-
kativnosti, s katero
se v verzih loteva ljubkih vsakdan-
jih drobnarij, a tudi drobnjakarske
realnosti, ki sodobnega človeka
utesnjuje. Današnjo tesnobo pa
skuša pesnik obvladovati z ironijo
in svetovljansko držo, s katerima
preskakuje zamejsko žalost in za-
kotnost prostora.
Dan kasneje sta se prof. Mitro-
vićeva in Kravos udeležila še
srečanja s študenti slovenščine na
Univerzi v Beogradu, in sicer na Fi-
lološki fakulteti. Na slovenskem
oddelku, ki ga vodi prof. Laura Fe-
konja, je avtor prebiral svoje verze,
prevajalka pa je spregovorila o iz-
zivih, ki spremljajo prevajanje so-
rodnih jezikov. Zelo pozorne štu-
dente je opozorila tudi na poseb-
no ustvarjalno klimo v Trstu, kli-
mo, ki ji že nekaj desetletij tudi sa-
ma pripada in jo soustvarja (po
svoji
družini
je tudi
sama pri-
morske-
ga izvo-
ra, saj se
je njen
oče usta-
lil v Beo-
gradu
kot pre-
beg iz
Goriške izpod
fašizma).
Na letošnjem
beograjskem sej-
mu je bila na
ogled in na pro-
daj še druga Kra-
vosova knjižna
novost, namen-
jena srbskemu
bralnemu
občinstvu. Na
razstavnem pa-
viljonu založb iz
Republike
Srbske je Kuća
poezije iz Banje Luke izpostavila
tudi Sol na je-
ziku - z izbo-
rom njegove
lirske in epske
poezije. V
srbščino so
pesmi preve-
dli Milan
Đorđević, Ne-
la Marković
Bebler, Josip
Osti in Zdrav-
ko Kecman.
Ta je ugleden
srbski prozni
in pesniški
ustvarjalec,
pobudnik šte-
vilnih kultur-
nih dejavno-
sti, vodi pa tu-
di založbo, ki je knjigo izdala v
ugledni zbirki svetovnih avtorjev
Sv. Hieronim, za katero je značilna
pretanjena grafična podoba in
trda vezava.
V banjaluški knjigi spregovorita o
Kravosovem pesništvu eseja Marije
Pirjevec in Juana Octavia Prenza.
Tržaška pesniška zbirka Sol na je-
ziku bo v Banji Luki predstavljena
javnosti v četrtek, 3. novembra, ob
sodelovanju tamkajšnjega sloven-
skega društva. Predvideno je tudi
srečanje z obiskovalci tečaja slo-
venskega jezika in kulture v Banji
Luki, ki ga tam že vrsto let vodi
prof. Barbara Hanuš.
Ob Kravosu in ured-
niku Zdravku Kec-
manu se bo predsta-
vitvenega srečanja in
pesniškega branja
udeležil tudi tržaško-
argentinski pesnik
Juan Octavio Prenz,
ki je med drugim
prvi v španščino pre-
vedel Prešernove
Poezije. Ta je v
srbskem prostoru
kar domač: te dni
mu je v srbščini, v
prevodu Gordane
Čirjanić, izšel roman
Višak identitete (za-
ložba Geo poetika,
Beograd).
mk
N
Od kod so se vzeli ljudje, ki so bili sposobni take krutosti?
Ljudje iz posebne snovi
  prvi sceni prve epizode
prve sezone nadaljevanke
House of Cards bodoči
predsednik ZDA Francis Under-
wood s svojimi golimi rokami za-
davi sosedovega psa, ki ga je po-
vozil avto. Morda mu skrajša
trpljenje, morda se samo za vedno
reši nadležnega laježa s sosedove-
ga dvorišča. Hladnokrvno ga za-
davi. Tega ne zmore vsak. To zmo-
rejo samo ljudje iz posebne snovi.
Potem je Frank Underwood ubil
še kongresnika in pod kolesa pod-
zemne železnice potisnil novinar-
ko, uriniral po očetovem nagrob-
niku in podobno. Frank Under-
wood je človek iz posebne snovi.
Ampak pustimo sedanjost ame-
riške fikcije in poglejmo realnost
slovenske preteklosti.
Iz te preteklosti je v javnem pro-
storu spet nekaj bolj prisotno ti-
sto, kar bi sicer večina najraje po-
tisnila v narodovo podzavest.
Med nami so zločini Krimske in
Hude jame, usoda družin Hribar,
Praprotnik in podobni konkretni
primeri gromozanske morije, ki je
Slovenijo zajela med leti 1941 in
1945.
Kar, upam, druži Slovenke in Slo-
vence, je želja, da se kaj takega ne
sme ponoviti. In če se ne sme po-
V noviti, je na mestu vprašanje, ka-ko se je to sploh lahko zgodilo.Kako je mogoče, da je revolucija
v Ljubljanski pokrajini do ustano-
vitve prvih vaških straž terjala bli-
zu tisoč žrtev med razrednimi so-
vražniki in da se je nasilje po tem
do jeseni 1945 samo še stopnje-
valo. In kako je mogoče, da so bile
smrti tako krute – da so nosečni-
cam otroke rezali iz trebuhov, da
so ljudi še žive metali v kraške ja-
me ali zazidali v rudniške jaške.
Se je v ljudeh kaj premaknilo, da
so bili sposobni take krutosti? Od
kod so se vzeli ljudje, ki so bili te-
ga sposobni? Profesor Justin Sta-
novnik pravi, da so bili to ljudje
iz posebne snovi. So med nami
tudi zdaj? Bi, če bi bile razmere
prave, spet ponovili isto? Kaj lah-
ko danes naredimo, da se to ne bi
zgodilo jutri?
Psihologom je znano, da je v
družbi določen procent ljudi, ki
so prikrajšani za občutek empati-
je, za občutek sočutja, za zavedan-
je, kaj je prav in kaj narobe. Ta
občutek zdravim ljudem brani, da
bi bili kruti do soljudi in živali;
brani, da bi zadavili sosedovega
psa.
Vsi niso zdravi. O mučenjih živali
beremo v črnih kronikah. O pri-
pravljenosti za mučenje ljudi be-
remo na spletnih forumih. In jo
gledamo, pripravljenost, v
obešenih lutkah na dravskem
mostu.
Ljudje iz posebne snovi torej so
med nami, ampak pre-
vladujočega vpliva na
družbo nimajo. Njihova
krutost in brezobzirnost
praviloma ni prednost
pri napredovanju na
družbene ali podjet-
niške položaje. Če pa je,
spone civilizacije pre-
prečujejo, da bi se ne-
občutljivost za sočlove-
ka razvila v brezobzir-
nost, brezobzirnost v
krutost in krutost v
zločin. V vseh uspešnih
institucijah družbe ob-
stajajo varovalke, ki pre-
prečujejo, da bi napre-
dovali kruti in brezob-
zirni. Napredujejo spo-
sobni, in ker so sposob-
ni, je tudi institucija ali organiza-
cija, v kateri so, uspešna. Francis
Underwood je filmski lik.
Obstajajo pa skupnosti, kjer teh
varovalk ni, saj so zunaj zakona.
Kjer žrtev ne more na policijo, če
se ji zgodi krivica. V takih okoljih
so brezobzirni nasilneži v pred-
nosti, sposobni nasilneži še pose-
bej. Na vrh se ne vzpenjajo samo
s svojo sposobnostjo, ampak tudi
s pomočjo svoje krutosti. Tipično
tako okolje so kriminalne
združbe.
Tako okolje je bila – pred drugo
svetovno vojno – tudi jugoslovan-
ska in slovenska partija. Ne trdim,
da je bila kriminalna združba. Bi-
la pa je izven zakona, saj je bila
kot politična stranka zakonsko
prepovedana. S podobnimi
težavami sta se na svojih začetkih
ukvarjali tudi ruska komunistična
partija in nemška nacionalsocia-
listična delavska stranka. Verjetno
tudi ISIS. Če se je članu teh strank
zgodila krivica, ni mogel na poli-
cijo, kot bi šel lahko član kakšne
dovoljene stranke. Zadevo je mo-
ral urediti z lastno fizično silo.
Lahko pa je jugoslovanski partijec
odšel na Kominterno oz. k Stali-
nu. Tožariti in ovajati svoje tova-
riše. Ilegalne razmere so bile na-
ravno gojišče in mehanizem na-
ravne selekcije za vzpon ljudi iz
posebne snovi. Skoraj mistične
razsežnosti zla, ki bi ga kdo zapi-
sal z veliko začetnico, ima skoraj-
da naravoslovno razlago.
Na vrhu partije so se pred začet-
kom druge svetovne vojne znašli
ljudje, ki so s svojo konkurenco
počistili s pomočjo krutega Stali-
novega partijskega aparata. Za to-
variša Tita je to obsežno doku-
mentirano v knjigi Titova skriv-
nostna leta v Moskvi. Na vrh par-
tije so se prebili posebni ljudje, ki
so bili sposobni krutosti do svojih
konkurentov. V zavetju vojne jih
nič več ni oviralo, še najmanj pa
partnerji iz Osvobodilne fronte,
da te svoje krutosti niso izvrševali
proti svojim sodržavljanom. Po
revoluciji so si uredili sistem, ki je
bil ljudem iz posebne snovi na-
klonjen – partokracijo.
Vprašanje za sedanjost in prihod-
nost je, koliko je naša družba osta-
la naklonjena ljudem iz posebne
snovi. Faktorja, ki govorita v prid
tej naklonjenosti, sta splošno niz-
ko zaupanje v institucije in nede-
lovanje mehanizmov pravne
države. Nezaupanje v institucije je
objektivno izmerljivo. Institucije
so varovalka, ki preprečuje, da bi
se brezobzirneži vedli brezobzir-
no. O pravni državi je bilo dosti
napisanega. Nedelovanje vabi k
delovanju na robu ali prek roba
zakona, k jemanju pravice v svoje
roke.
Edini način, da so vpliv in dejanja
ljudi iz posebne snovi omejeni, je
mir, je normalnost. Kjer je pou-
darek na korenu besede normal-
nost, ki pomeni normo, pravilo,
zakon. Edini način, da ne pride
do naravne selekcije ljudi iz po-
sebne snovi proti vrhu, je pravni
red civilizacije namesto brezprav-
ja mafije ali ilegalcev.
Žiga Turk, Časnik
Foto Tamino Petelinšek, Zaveza
Prostor, namenjen izpovedi intimnih sanj,
trdnih sklepov, glasnih misli in bruhanju
butastih idej kulturno - nekulturnih real-
nosti. Iz sebe - zame, iz mojega prostora za
moj prostor.
18.10.2016, devinska dnevna soba - Hostije
ali hostese?
Še ena predstava in tudi mapica Lutkovno
gledališče pristanišče bo z računalniškega
namizja romala v razmetan računalniški
arhiv.
Pri svoji časti obljubljam, da bom, če bomo
še kdaj hoteli odpreti vrata gledališča, pred
tem prebrala to poglavje.
1. Če pozabiš, kako smo po/sestavili oder,
ali če kdo začne filozofirati o vijakih in
žebljih: ne izgubljaj časa! Lepilni trak je
rešitev na vsa vprašanja. Večnamenski Uni-
versal Duct Tape ali po naše črn “ame-
ričan” zdrži vse. “When you try black you
never go back”! velja! Tudi iz profesional-
nih gledališč javljajo, da tam velja ista prak-
sa.
2. SPOMNI SE: nikoli ne računaj na moško
pomoč - kupi vedno samo stvari, ki jih zna-
mo sestaviti same.
3. Naslednjič, ko se bomo odločili, da re-
klamnih letakov ne prevajamo v itali-
janščino, pomisli, kateri jezik govori ciljna
publika naših predstav - mame! Spomni
se, kolikokrat smo prevod ponovili vsem
neslovensko govorečim mamicam. Ja, sa-
mo mamicam, ker mama odloča. Ne izgu-
bljaj časa z razlagami očetom!
4. 2. b.: isto pomisli, ko zlagaš rime reklam-
nega slogana. Nobenih pomorščakov, kro-
vov in posadk!
SPOMNI SE 5.: vabi gledališčnike z dobro
izgovarjavo. Otroci oponašajo: v 20. minu-
tah predstave osvojijo tudi zamejcem ne-
prijazne ozke in široke vokale, čeprav še ne
vedo, kaj je to pristanišče.
6. PRIMER: “Ko je mož konju snel čarobno
uzdo (le nekaj jih je vedelo, kaj je to), je
konj spet postal njegova”? Otroci: “Žena”!
7. Otroci se navdušujejo: če je bilo dobro,
hočejo še - še zgodb, še predstav, še gleda-
lišča (še kulture?). Če hočejo še, povedo
mami, ki pove drugi mami. Mame zaupajo
mamam – manj sredstev lahko nameniš
plačevanju oglasov. Mame peljejo otroke
na “stvari”, ki jih poznajo: slovaške mami-
ce iz okolice pripeljejo otroke na lutke v
Devin, ker so z lutkami zrasle. Ostale čaka-
jo na mnenje drugih mam. Človek očitno
prepoznava to, kar pozna.
8. Drugo merilo za uspeh predstave: koliko
otrok je moralo na stranišče. Pod uspeh
spada tudi razumevanje besedila in vsebi-
ne.
9. 4. b Nav-
dušujejo se
tudi nad
ustvarjan-
jem: hočejo
še. Če otro-
kom dopo-
veš, da tu ni
treba, da
vprašajo, ali
je prav, ker
slon lahko ima rdeča ušesa in pes plav rep,
če jim daš na voljo nekaj materiala in jim
prvič pokažeš, kako prelisičiti statiko in
gravitacijo, bodo ustvarjali lutke vseh veli-
kosti, barv in oblik, dokler jih starši ne od-
vlečejo domov. SPOMNI SE: kupi vsaj deset
parov škarij!
10. 4. c. Otroci hočejo vedeti: vohljajo,
oprezajo in pretikajo. Pogledajo tudi to, če
je Rdeča kapica v tistem košku res imela vi-
no, klobaso in potico (pa jih je res!). PO-
ZANIMAJ SE: Je radoveden otrok potem tu-
di radoveden odrasel?
11. Če imaš jutranji urnik: daj staršem ka-
vo. Srečni starši pomenijo srečen otrok.
12. Naslednjič, ko se spomniš, da bodo
otroci namesto vstopnic prinašali papirna-
te barčice iz A4 listov, pomisli na drevesa!
Tudi lutke naj bodo razgradljive in okolju
prijazne. SPOMNI SE: naslednjič lahko ne-
kako uporabiš preostanek letošnjih letakov.
13. Ko pripravljaš plakate za učenje novih
besed: uvrščaj nanje tiste, ki se ti zdijo naj-
bolj banalne. Najpogostejše napake: medi-
cinska sestra vs. medicinska sestrica, sram
me je vs., najvišji vs. najvišji, hostija vs. ho-
stesa. Naj se pred gurmanskimi specialite-
tami naučijo ceniti domačo mineštro -
nihče se ne bo spomnil, kaj pomeni
prežati, muliti in blejati.
14. PRIMER: “Ponovimo zlata pravila: če
moramo na stranišče, vprašamo”? “HO-
STIJO”!
15. Oglaševanje na Facebooku deluje le s
posnetki! Tudi če so banalni in posneti s
telefonom. Posnetki delujejo le, če so dolgi
maksimalno 15 sekund - povprečen čas
gledanja znaša 10 sekund (podatek iz
“Vpogledov” med “Orodji za objavljanje”
na www. facebook. com) . V tem času mo-
raš odgovoriti na: KJE; KDAJ; KAKO; KAJ:
in to na smešen način! KDO - ni pomem-
bno! SPOMNI SE: kupi stojalo za telefon!
16. Vsako postavljanje ali spravljanje je
slajše, če ga pospremimo s pizzo in čipsom
– ali rogljički; obleka naredi človeka - tudi
v gledališču za otroke.
17. Dobra ekipa = dober uspeh!
“Kulturne” IZPOVEDI Lucija Tavčar
Tržaška3. novembra 201610
Slovenci v povojnih begunskih taboriščih
Ponedeljkov večer v ul. Donizetti 3 v Trstu bo 7. novembra ob
20.30 posvečen življenju Slovencev v povojnih begunskih
taboriščih. Najprej bo odprtje razstave, sledilo bo predavanje.
Na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana
Černeta prihajajo namreč v Trst predstavniki Rafaelove družbe.
To je ustanova za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri
gojitvi njihovega slovenstva in katolištva. Lepe stike vzdržuje tudi
s Slovenci v zamejstvu. Njene korenine segajo v leto 1903. V času
“stare Avstrije” je bila bratovščina in je imela podružnici tudi v
Trstu in Gorici. V Ljubljani so jo po 45-letnem mrku znova priklicali
v življenje leta 1990. Zadnja leta je širše znana, ker je skupno z
Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov prevzela skrb za
Srečanja treh Slovenij na Sv. Višarjah in za izdajanje mesečnika
Naša luč.
Rafaelova družba je med svoje cilje zapisala tudi študij
problematike izseljencev in zbiranje ter urejanje arhivskega
gradiva. Ker je dobila v hrambo arhiv skoraj 20.000 fotografskih
posnetkov o življenju in delu zlasti tistih rojakov, ki so se maja
1945 umaknili pred komunizmom na Koroško in so nato živeli v
begunskih taboriščih do izselitve preko oceana, je pripravila več
razstav na to temo.
Zadnji tak izbor, oblikovan na 16 večjih obojestranskih panojih,
“Razstava arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po
letu 1945”, je gostoval že v številnih krajih po Sloveniji.
Od 7. do 21. novembra bo v času, ko so odprti uradi, na ogled v
mali dvorani v ul. Donizetti. Ob odprtju 7. novembra bo ob 20.30
spregovoril direktor Rafaelove družbe Lenart Rihar.
V Peterlinovi dvorani bo takoj za tem predavanje zgodovinarke dr.
Helene Jaklitsch, ki je na ljubljanski univerzi nedavno uspešno
branila svojo disertacijo o šolskem življenju slovenskih beguncev
v taboriščih po Avstriji in Italiji. V izjemno težkih povojnih razmerah
je bila namreč zgodba slovenskih beguncev zlasti na šolskem
področju resnično junaška zgodba, saj so ga vzpostavili iz nič,
podobno kot še časopise, obrtne delavnice, pevske zbore,
dramske skupine, mladinske in verske organizacije.
Na razpolago bo tudi fotografska monografija Cvetoči klas pelina,
ki z zgodovinsko študijo Helene Jaklitsch in arhivskimi fotografijami
predstavlja to malo znano obdobje slovenske zgodovine.
V Trstu v ponedeljek, 7. novembra DSI / V sklopu koroških kulturnih dnevov na Primorskem
Recital evangeljskih
sporočil g. Janka Krištofa
   začetku je bila Bese-
da in Beseda je bila
pri Bogu in Beseda je
bila Bog. Ta je bila v začetku pri
Bogu. Vse je nastalo po njej in brez
nje ni nastalo nič, kar je nastalo”.
Z uvodnim odlomkom iz Janezo-
vega evangelija je Janko Krištof,
župnik v Bilčovsu, začel svoj recital
evangeljskih sporočil, naslovljenih
Njegovo obličje. Gledališko pred-
stavo je prikazal v Peterlinovi dvo-
rani, na sedežu Društva slovenskih
izobražencev v okviru Koroških
kulturnih dnevov na Primorskem,
tradicionalne izmenjave med Pri-
morci in Korošci.
Pred dvema letoma je predstavil
Preroka in marsikdo je bil mnenja,
da je božja podoba pretrdo prika-
zana. Nato je papež Frančišek raz-
glasil božje leto usmiljenja. Takrat
je Janko Krištof začel razmišljati o
tej rdeči niti in posebej izbral evan-
geljska mesta, ki v sklopu pokažejo
lepoto evangeljskega sporočila in
Očetovo obličje, ki ga zremo v Si-
novem. Na gledališkem listu je na-
slikano prav Kristusovo mlado-
stno obličje, povzeto iz kapele v
Tinjah, ki jo je naslikal Marko Rup-
“V nik.Janko Krištof je nastopil tako zav-zeto in obenem sproščeno, da so
se gledalcu prikazala izbrana bese-
dila štirih evangelistov
v posebni luči. Ko sa-
mi beremo Sveto pi-
smo, ga namreč ra-
zlično dojemamo, kot
če nam ga kdo poda s
premišljenimi poudar-
ki, vedrega obraza in
učinkovito mimiko.
Gledalci so se po-
slušaje odlomke spre-
hodili skozi temeljna
krščanska načela. Po-
doživeli so svatbo v
Kani Galilejski, ko je
Gospod spremenil vo-
do v vino, se spraševali
o božji dobroti ob priliki o dveh
sinovih ter bili priča kar osemnaj-
stim odlomkom evangeljskih be-
sedil: o dobrem Samarijanu, o sle-
pem, ki spregleda, o odpuščanju
in nebeškem kraljestvu, o grešnici
v Farizejevi hiši, spet slišali znani
stavek “Kdor izmed vas je brez gre-
ha, naj prvi vrže kamen vanjo” in
vrsto drugih.
Beseda se je zlivala z glasbo in
ustvarila celostno podobo. Ob Jan-
ku Krištofu so nastopili še trije
mladi glasbeniki: Lena Kolter z
violino in kitarista Lara Ogris ter
Simon Bostjančič. Na sporedu so
bile skladbe F. Morena Iorrobe,
Stinga, Jacquesa Iberta, Fernanda
Zora, Jorgeja Cardosa, A. Dvoraka,
Bacha in Maura Giulianija. Režijo
je podpisal Aleksander Tolmaier.
V predstavi so bili poudarjeni
ključni stavki, po katerih naj bi se
ravnali kristjani: “Poslednji bodo
prvi in prvi bodo poslednji”, “Lju-
bite svoje sovražnike”, “Delajte do-
bro, ne da bi kaj pričakovali”, “S
takšno mero kot merite, s takšno
se vam bo odmerilo”. Bila je vidna
povezava med preteklostjo in so-
dobnostjo oz. kako aktualizirati
evangeljska besedila. Tako se je
glavni igralec sprehajal med publi-
ko, nagovarjal gledalce, tako da se
je usedel poleg njih in posnel “sel-
fieje”, a je tudi prikazal križanje na
način, ki se je gledalcev še poseb-
no dotaknil.
Za konec predstave
je Krištof izbral
odlomek, ko se Kri-
stus po smrti pri-
kaže učencema na
poti v Emavs, ki ga
prepoznata šele po
lomljenju kruha.
In ravno tako kot
beremo v evangeli-
ju, je bilčovski žup-
nik delil črn kruh
po dvorani, vsak pa
ga je nato lomil
dalje svojemu
bližnjemu.
V pogovoru s pu-
bliko je igralec primerjal predstavo
s sv. mašo in priznal, da pri pridigi
nikoli nima toliko pozornosti kot
pri gledališki uprizoritvi in seveda
na koncu ni aplavza. V predstavi
igra na zelo čustven način, ker se
ljudi bolj dotakne. Pri svojem delu
ga zelo navdušuje papež, največja
zahvala pa je pozornost gledalcev.
Metka Šinigoj
Dve dekanijski reviji na Tržaškem
Bogata večera z
liturgičnimi pesmimi
  veza cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta že vrsto let
prireja reviji cerkvenih
zborov za obe dekaniji, za open-
sko dekanijo, ki povezuje župnije
s slovensko službo božjo v tržaški
škofiji, in za t. i. devinsko deka-
nijo, to je za zbore tistih župnij,
ki v tržaški pokrajini sodijo pod
goriško nadškofijo. Gre za prire-
ditev, ki je namenjena predvsem
tistim zborom in skupinam, ki si-
cer redno, nedeljo za nedeljo in
vsak praznik, pojejo pri slovenski
služni božji v domačem kraju, ni-
majo pa priložnosti, da bi se
predstavili širši javnosti. Nastop
na reviji pa je lahko spodbuda,
da se organisti in pevci odločijo
za osvežitev programa in učenje
novih pesmi, ki jih nato koristno
uporabljajo na domačem koru.
Letošnja programska izbira je bi-
la osredinjena na jubilejno leto
božjega usmiljenja in na 70-let-
nico umora primorskega duhov-
Z nika, velikega prosvetnega orga-nizatorja in pesnika Filipa Terčel-ja, ki je avtor mnogih besedil cer-
kvenih pesmi, ki so objavljene v
znamenitih treh pesmaricah, ki
so v letih 1929 -1933 izšle pri Go-
riški Mohorjevi družbi, in sicer
Božji spevi, Gospodov dan in
Zdrava Marija. Te pesmi so bile v
času fašističnega preganjanja
mnogim v spodbudo in so še da-
nes del železnega repertoarja
mnogih zborov. To je bilo čutiti
tudi v soboto, 22. oktobra, na re-
viji openske dekanije v cerkvi
Žalostne Matere Božje pri Sv. Ani
v Trstu, ko so ob mešanem zbo-
ru, ki z organistko Alenko Cergol
poje v tej cerkvi, nastopili še
mešani zbor Sv. Jernej z Opčin,
ki ga vodi Janko Ban, ženski žup-
nijski zbor iz Ricmanj pod vod-
stvom Marije Sturman, mešani
zbor Mačkolje, ki ga vodi Matej
Lazar, nadalje mešani cerkveni
zbor od Sv. Jakoba, ki ga je
spremljal Matjaž Zobec in vodila
Dina Slama, tudi avtorica vseh
treh izvedenih pesmi, na koncu
pa še Ženski zbor Prosek – Kon-
tovel, ki ga vodi Marko Štoka, in
Združeni zbor Zveze
cerkvenih pevskih zbo-
rov, ki je tokrat zapel
pod vodstvom Janka
Bana.
Na koncu je združeni
zbor nastopajočih pod
vodstvom domače or-
ganistke Alenke Cergol
zapel Himno za sveto
leto usmiljenja, ki jo je
uglasbil Paul Inwood in
so jo prevedli v številne
svetovne jezike, ter še
Komelovo Vsi zbori za-
donite, ki jo je vodil
Janko Ban in je zelo pri-
merno sklenila pevski
večer.
Po Sv. Ani v Trstu je Zve-
za cerkvenih pevskih
zborov v nedeljo, 23.
oktobra, izpeljala še re-
vijo zborov devinske dekanije.
Tudi v tem primeru so organiza-
torji vabili zbore, naj izbirajo
med pesmimi, ki so uglašene na
temo božjega usmiljenja, in dru-
gimi, ki jim je besedilo napisal
Filip Terčelj, umorjen v Štulčevi
grapi pri Davči nad Sorico. Po
uvodnem pozdravu domačega
župnika Jožeta Markuže je zapel
domači cerkveni zbor, ki v zgo-
niški cerkvi sv. Mihaela nadan-
gela redno prepeva pod vod-
stvom Zulejke Devetak. Sledil je
nastop ženskega zbora iz Ma-
vhinj, ki je kar spodbudno pom-
lajen in ga vodi ter mu orgla Maj-
da Pertot Legiša. Ženski zbor žup-
nije sv. Roka iz Nabrežine od lani
vodi Vera Tuta Ban, med drugim
je zapel Inwoodovo pesem ter še
zanimiv Spokorni psalm Huber-
ta Mamola, na besedilo Alberta
Miklavca. Tudi Farni zbor iz Šem-
polaja je za to priložnost okrepilo
kar nekaj mlajših pevk in pevcev;
pod vodstvom Iva Kralja je pred-
stavil tri uglasbitve Terčeljevih
pesmi. Petje je spremljala Petra
Grassi. Upati je, da bo tako pom-
lajeni zbor vztrajal. Tudi mešani
cerkveni zbor iz Devina, ki ga je
za revijo spremljala Zulejka De-
vetak, vodil pa Her-
man Antonič, se je le-
tos odločil za nastop
na koru. Slogovno
novost je predstavila
župnijska družinska
pevska skupina Ma-
vrica, ki je pred oltar-
jem pod vostvom
Paole Matcovich na-
stopila s tremi duhov-
nimi popevkami in
nakazala nove smeri
duhovnega in litur-
gičnega petja.
Združeni zbor vseh
nastopajočih je iz-
pred oltarja zapel Vo-
dopivčevi pesmi, se
pravi Terčeljevo
obhajilno Sam nas
kličeš in večer končal
z znano himno Naj-
višji vsemogočni Bog. Gostoljub-
ni Zgoničani so poskrbeli, da se
je večer ob obloženih mizah v
župnišču zavlekel še v večerne
ure.
V. J.
Foto Zvonko Vidau
  e ta teden je v miljskem
muzeju sodobnih umetno-
sti Ugo Cara' razstava “Tra-
slazioni” (Pre-nosi) dua Franko
Vecchiet in Patrizia Bigarella, ki
sta že lani skupaj nastopila na
umetniško-glasbenem-enoga-
stronomskem hapeningu v pa-
lači Gopčević na pobudo
tržaškega glasbenika Fabia Nie-
derja, “naše” dirigentke Mire
Fabjan in enogastronomke Ve-
sne Guštin. Takrat sta tržaški sli-
kar in vsestranski umetnik ter
umetnica iz Veneta, ki že dolgo
živi v Trstu, za Schönbergovih
“Sechs Klavierstücke” pripravila
Š performanso s pred-stavitvijo živobar-vnih lesnih skulptur
v slogu Bauhausa.
Tu v Miljah pa sta s
kritičarko Federico
Luser napolnila beli-
no edinstvenega mu-
zejskega prostora z
instalacijami razno-
vrstnih, dvo ali tridi-
menzionalnih pred-
metov, na novo po-
barvanih sestavnih
delov avtomobilov,
kovinskih predme-
tov, pričevalcev
našega tehno-
loškega sveta. Te
“anonimne kose”
sta umetnika
našla v raznih so-
dobnih ropotar-
nicah, skladiščih,
odpadih, vsepovsod, in jim
“vdahnila” novo življenje z živi-
mi osnovnimi, kontrastnimi
barvami. Umetniški kosi ležijo v
igrivih, ironičnih strukturah na
tleh, tradicionalno visijo na ste-
nah in tudi kar sredi prostora...
Umetnika sta na
odprtju izjavila,
da sta se “poigra-
la” s svojimi spo-
mini, metaforami,
mislimi, Bigarella
je govorila o “po-
sthumnih” podo-
bah, ki so dobile
novo vlogo, Vec-
chiet pa je citiral
svojega učitelja
Avgusta Černigo-
ja: “Pozor, umet-
nost je resna
igra”!
V nedeljo, 6. no-
vembra, ob 10.30,
vabi Občina Milje kot prireditel-
jica razstave na zaključni vodeni
obisk razstave, na katerem bodo
prisotni vsi trije “umetniški pri-
jatelji”: Bigarella, Luser in Vec-
chiet. DSMO Kiljan Ferluga prav
tako vabi na skupni ogled razsta-
ve in na srečanje z znanim slo-
venskim tržaskim slikarjem v pe-
tek, 4. novembra, ob 17.30. Ob
koncu bo še skupni ogled razsta-
ve Zlata doba v miljskem Juliet
room.
ZLATA DOBA v JULIET ROOM
V miljskem razstavnem prostoru
JULIET ROOM je do sobote od-
prta skupinska razstava z naslo-
vom “Zlata doba, Delci spomi-
nov, življenja, pripovedi”, ki jo
je postavil likovni kritik in zgo-
dovinar Giammarco Puntelli (na
sliki od desne. Od leve pa so raz-
stavljalci Elisa Donetti, Italo Du-
ranti, Mafalda Pegollo in Tiziano
Calcari.
Puntelli je že pred leti pripeljal v
Milje, v muzej Cara', te in še dru-
ge umetnike, ki odražajo nove
nagibe in iskanja na italijanski
umetniški sceni. Tu gremo od
ilustratorske, skoro naturali-
stične in pravljične elegance Eli-
se Donini, ki uporablja izvirno
mešanico kolaža in mozaične
tehnike, do mehkega sožitja ab-
strakcije in figurativnosti “meta-
fizika” Calcarija. Le-ta in Duran-
ti, avtor ekspresionistično
močnih simbolnih skulptur, bo-
sta razstavljala tudi v Rimu ob za-
prtju svetega leta, Duranti pa še
v New Yorku skupaj z Alexan-
drom Kanewskyjem. Ne nazad-
nje tudi Mafalda Pegollo prevaja
kot ostali svoje življenjske iz-
kušnje v poudarjene abstraktne
dokumente s sledmi figurativ-
nosti. Razstava je odprta v petek
in soboto od 17.30 do 19.30.
Davorin Devetak
Razstavi “Traslazioni” (Prenosi) in “Zlata doba” v Miljah
Srečanje DSMO K. Ferluga 
s slikarjem F. Vecchietom
Foto damj@n
Tržaška 3. novembra 2016 11
Obvestila
Hvaležnica 2016 s svetoletnim
romanjem skozi sveta vrata bo v
nedeljo, 6. novembra: ob 15.30
zbiranje pred stolnico sv. Justa,
nato prestop “svetih vrat
usmiljenja”, ob 16. uri slovesna
sv. maša, ki jo bo daroval tržaški
škof G. Crepaldi ob somaševanju
slovenskih duhovnikov; sodelujejo
pevci zbora ZCPZ, skavti in
skavtinje SZSO, narodne noše in
pritrkovalci z Mačkolj.
Društvo slovenskih
izobražencev in Knjižnica
Dušana Černeta vabita v
ponedeljek, 7. novembra, v ul.
Donizetti 3 v Trstu na večer z
Rafaelovo družbo o Slovencih v
povojnih begunskih taboriščih.
Direktor Rafaelove družbe Lenart
Rihar bo odprl razstavo arhivskih
fotografij o slovenskih beguncih v
Avstriji po letu 1945, dr. Helena
Jaklitsch pa jo bo umestila v
zgodovinski okvir in še posebej
spregovorila o slovenskem šolstvu
v begunskih taboriščih v Avstriji in
Italiji. Začetek ob 20.30.
Področni svet Pastoralnega
središča vabi na prvo mesečno
mašo v domu ITIS, ul. Pascoli 31,
ki jo bo daroval g. Klemen Zalar, v
torek, 8. novembra, ob 16.15.
Mednarodno združenje
delavnice molitve in življenja
vabi na uvodno srečanje Učimo se
moliti, da se bomo naučili živeti, v
petek, 11. novembra, ob 17. uri v
Marijinem domu ul. Risorta 3 v
Trstu. Info na tel. 3403864889.
Koroški kulturni dnevi na Primorskem
Za konec nastop
mladinskih pevskih zborov
  soboto, 29. oktobra 2016,
so se s srečanjem mladin-
skih zborov v Marijem do-
mu v ul. Risorta pod Sv. Justom
končali letošnji 17. Koroški kul-
turni dnevi na Primorskem, pri-
reditev, ki že vrsto let v tem jesen-
skem času ustvarja priložnosti za
srečanja med Slovenci, ki živimo
v mejah republike Avstrije in Ita-
lije. Gre za niz, ki so ga tudi letos
oblikovale razne skupine, ki so
članice Krščanske kulturne zveze
iz Celovca. Dnevi so se začeli že
V sredi oktobra, ko je prišla na go-stovanje gledališka skupina iz Sel,odmevna je bila tržaška predsta-
vitev publikacij KKZ iz Slovenske-
ga narodopisnega inštituta Urban
Jarnik iz Celovca. Tradicionalno
srečanje glasbenih šol, na katerih
so nastopili koroški učenci zdaj
Deželne slovenske glasbene šole,
SCGV E. Komel in Glasbene ma-
tice, je bilo priložnost za soočenje
glede stanja v glasbenem šolstvu,
medtem ko je bil večer Pod lipa-
mi, ki so ga oblikovali Zdravko In-
zko, Janko Zerzer in Nužej Tolma-
jer predvsem priložnost, da smo
iz njihovega pripovedovanja zaz-
nali narodni utrip in težave real-
nega vsakodnevnega boja za vid-
no dvojezičnost in aktivno slo-
venščino v družinah in javnosti.
Podoben namen je imelo tudi
srečanje odbornikov KKZ s tu-
kajšnjimi prosvetnimi delavci v
ponedeljek, 24. 10., ki se je
končalo z večerno predstavo v
DSI Njegovo obličje, ki jo je obli-
koval duhovnik in zdajšnji pred-
sednik KKZ Janko Krištof. O lut-
kovni predstavi skupine iz Suhe v
Devinu in Gorici poročamo na
drugem mestu, bogat program
Koroških kulturnih dnevov na
Primorskem pa se je končal z
omenjenim zborovskim večerom.
To je bilo že 5. čezmejno srečanje
mladinskih zborov, ki se je začelo
s krajšim uvodnim nagovorom
msgr. Franca Vončine, ki je pred-
stavil vlogo Marijinega doma in
izpostavil kulturni in narodni po-
men gojenja zborovske kulture. V
pozdrav je zbranim zapel Mladin-
ski zbor župnije sv. Ivana iz Devi-
na, ki ga vodi Olga Tavčar. Gre za
skupino, ki redno sodeluje pri ne-
deljskem bogoslužju v Devinu,
občasno pa prepeva tudi posvetne
pesmi. Čeprav je skupina, kot so
povedali, nastopila v okrnjeni
obliki, ker so bile starejše pevke z
dekliškim zborom Bodeča Neža
na gostovanju v Barceloni, je slo-
vensko ljudsko, taizejski kanon in
ritmično duhovno pesem pov-
sem suvereno odpela.
Sledil je nastop Mladinskega zbo-
ra župnije Vrhpolje. Številni zbor
kakih 30 pevk in pevcev vodi Pe-
tra Bajc Curk, ki je v dobrem letu,
odkar deluje v tej zasedbi, po-
skrbela, da je zbor osvežil svoj re-
pertoar, ga obogatil tudi z instru-
mentalno spremljavo ne le kitare,
ampak tudi trobente, flavte in tol-
kal ter da redno sodeluje pri ver-
skem in prosvetnem življenju te
vipavske župnije.
Kot koroški gost je na oder stopil
Mladinski zbor JAMzi, ki je nastal
šele pred dobrim letom. Člani
zbora so stari od 9-14 let, vodi pa
jih priznani koroški glasbenik in
skladatelj Edi Oraže, ki je tudi rav-
natelj celovške Javne dvojezične
ljudske šole 24. Nastop koroških
pevk ob klavirski spremljavi sa-
mega zborovodje in Lucie Haab je
nakazal, da se tako glede pro-
gramskih izbir kot pristopa k zbo-
rovskemu delu ob spoštovanju
koroškega melosa napoveduje po-
memben doprinos k napredku
zborovske kulture.
Večer, ki ga je povezovala Sara
Kos, je sklenil Mladinski zbor
Šempeter - Vrtojba, ki vstopa v pe-
to leto delovanja in ga sestavlja že
nekoliko starejša mladina, ki je z
vsem navdušenjem in znanjem,
potrebno sproščenostjo in zvočno
učinkovitostjo izvedla svoj pro-
gram pod vodstom Mojce Maver
Podberšič. Slišali smo raznolike in
zelo prepričljivo izvedene pesmi,
priredbe slovenskih popevk, a tu-
di Jenkinsovo Adiemus, za konec
pa posrečeno priredbo Domicel-
jeve pesmi Življenje je lepo. Tudi
ta zbor, ki so ga le pri zadnjih pe-
smih okrepili trije moški glasovi,
je pel ob dovršeni spremljavi in-
strumentalistov.
Z vidika koroških dnevov je večer
prav gotovo pomenil lepo izmen-
javo vtisov in informacij zlasti za
zborovodje in pevce, z zborovske-
ga gledišča pa je bil za naš prostor
ta večer poseben, ker nam ni po-
gosto dano, da bi lahko prisluh-
nili takim pesmim, kot so izzve-
nele na sobotnem koncertu. Nav-
dušenje izvajalcev pa daje misliti,
da je mogoče tudi poseganje po
tovrstni, nekoliko bolj 'pop'
uglašeni literaturi, ključ, da mlade
navdušimo za zborovsko kulturo.
Navdušenje pa je odločilno, če
hočemo upati na generacijsko
prenovo naših zborov.
S. K.
  adijska igra je navadno dramatizi-
rana zvočna predstava, ki je pred-
vajana v okviru radijskih progra-
mov ali izdana na nosilcih zvoka, kot
npr. na zgoščenki. Ker nima vizualne
komponente, je radijska igra zasnovana
na govornih dialogih, glasbeni opremi
in na zvočnih efektih, ki pomagajo po-
slušalcu pri predstavi nastopajočih oseb
v zgodbi - To je ena izmed bolj znanih
definicij radijske igre, ki jo lahko prebe-
remo na spletni Wikipediji. In če po eni
strani drži, da je vse povedano res, pa bi
lahko o radijski igri in njenih zakonito-
stih ter skrivnostih povedali seveda veli-
ko več.
Zgodovina tega radijskega žanra je izjem-
no bogata. Eden izmed začetnikov radij-
ske igre je gotovo Archibald Mac Leish,
ki je začetnik t. i. “verse-play for radio”,
posebne oblike poetične radijske drama-
turgije. Bralcem je verjetno bolj poznana
The War of the Worlds avtorja H. G. Wel-
lsa (1938) v interpreta-
ciji slovitega Orsona
Wellsa, ko so ameriški
poslušalci radijsko igro
zamenjali z aktualnimi
poročili o bližajoči se vojni nevarnosti...
V Evropi se je radijska igra pojavila in raz-
vijala med obema vojnama, med njenimi
besednimi ustavrjalci pa najdemo veliko
vrhunskih literatov - Beckett in Pinter v
Veliki Britaniji, Artaud, Queneau, Sarrau-
te in Duras v Franciji, Brecht, Frisch, Dür-
renmatt in Handke v nemško govorečem
prostoru, da omenimo le nekaj najbolj
znanih. Tudi Ingmar Bergmann je svojo
ustvarjalno pot začel prav z radijsko igro.
Zgodovina slovenske radijske igre se bi-
stveno ne razlikuje od evropske: začne se
leta 1928, ko so slovenski gledališčniki
začeli igrati tudi na - in za radio. Po
prvem obdobju interpretacije slovenskih
in svetovnih klasičnih dramskih besedil
so se v drugi polovici 30. let začele poja-
vljati prve posebej za radio napisane igre,
zlasti mladinske. In tudi za slovenski pro-
stor velja, da so radiu namenjali svojo
ustvarjalnost mnogi vrhunski slovenski
pisatelji.
Ob siloviti prisotnosti, razvoju in popu-
larizaciji najrazličnejših medijev vidnega
so mnogi mislili, da je (bo) radijske igre
enostavno konec. Pa očitno ni tako. Ra-
dijska igra je še vedno prisotna na vseh
večjih radijskih postajah v Evropi in po
svetu. Prix Italia vsako leto nagrajuje naj-
boljše evropske in svetovne radiofonske
storitve. Radio Slovenija, program ARS,
namenja radijski igri ne le spletne strani,
temveč ima bogat zvočni arhiv z več kot
4500 posnetki radijskih iger. Prav tako se
z zvočnim bogastvom ukvarja Slovenski
gledališki inštitut.
Tudi na našem Radiu Trst A ima radijska
igra številčno in umetniško zelo bogato
ustvarjalno pot, ki pozna ne le dramati-
zacije malodane vseh pomembnih del
slovenske in italijanske književnosti, am-
pak tudi bogat prikaz klasične in sodob-
ne svetovne literature ter razvejeno pale-
to del naših besednih ustvarjalcev. Koliko
ustvarjalnega zanosa in strasti stoji za
vsem tem, koliko ur strokovnega in ga-
raškega dela, si komajda zmoremo sploh
predstavljati. V tem smislu je skupina Ra-
dijskega odra opravila pomembno kul-
turno poslanstvo, ki se mu tudi v prihod-
nje ne misli odreči.
In v čem je draž te zvrsti? se sprašuje Aleš
Jan, dolgoletni režiser Radia Slovenije.
“Pisava z zvokom je specifika vsega. Tej
zakonitosti se mora podrediti ves krog
ustvarjalnega postopka: avtor pri pisanju,
dramaturg s pripravo besedila, režiser z
idejnim in izvedbenim konceptom, teh-
nična ustvarjalna ekipa, igralci, progra-
merji, in ko je igra narejena, tudi po-
slušalci in kritiki. V tem temeljnem kro-
gu je veliko različnih ustvarjalnih poti,
ki vsakemu ustvarjalcu ponujajo
možnost dodatnega ustvarjanja. Zvok na
področju govorne umetnosti v radijskem
mediju je namreč posebnost, ki jo je
težko primerjati z zvokom pri filmu ali v
gledališču. Tam je zvok namreč vedno v
drugem planu v funkciji dopolnjenja ali
bogatenja, za vidnim dojemanjem, tu pa
je dominanten in hkrati edini izpovedni
in oblikovni način. Kaj se zgodi? Zvočna
ustvarjalnost je namenjena poslušalcu.
Posamezniku v množici ali zunaj nje,
vendar vedno le enemu samemu. Ta po-
sameznik si na osnovi slišanega sam v
svoji glavi ustvarja svojo podobo slišane-
ga. Sprejeto preide s poslušalčevo percep-
cijo v novo dimenzijo. In prav ta, eden,
edini posameznik v množici, sestavljeni
iz samih enih, edinih poslušalcev, je cil-
jna publika ustvarjanja in ustvarjalca ra-
dijske igre”.
V četrtek, 10. novembra 2016, bo ob
17.00 v Narodnem domu v Trstu potekal
simpozij o radijski igri. Kulturni dogodek
se bo končal z nagrajevanjem natečaja za
izvirno radijsko igro, ki ga je Radijski oder
razpisal v spomin na dogoletno igralko
in režiserko Marjano Prepeluh in ki je na-
letel na zelo dober odziv. Verjeti hočemo,
da bodo z nami vsi, ki so se ob naši radij-
ski igri kdaj zasanjali, razjokali, nasmejali
in predvsem zamislili.
Maja Lapornik
R
RADIJSKI ODER
USODA IN PERSPEKTIVE RADIJSKE IGRE 
SIMPOZIJ O RADIJSKI IGRI
Trst, Narodni dom (ul. Filzi 14), 10. november 2016 ob 17.00
Simpozij bodo oblikovali
Jani Virk - Besede v zraku in na tleh 
Primož Jesenko - Naše zvočno bogastvo
Jože Faganel - Žlahtnost govora 
Janez Povše - Kaj pomeni biti pisatelj za radio?
Martina Repinc - Radijska igra na Radiu Trst A
Franko Žerjal - Radijska režija kot izziv 
Lučka Susič - Radijska igra za naše najmlajše 
Manica Maver - Glas, govor, beseda: srce otroške radijske igre
Povezuje Maja Lapornik 
Po simpoziju podelitev nagrad Natečaja za izvirno radijsko igro 2016. 
Vljudno vabljeni!
70 let Radijskega odra
Kaj je radijska igra?
Spomini in izkušnje nekdanje vicekonzulke
SFRJ Nevenke Kovačič
V Tržaškem knjižnem središču je bila v sredo, 26. oktobra,
gostja dolgoletna pravnica in nekdanja vicekonzulka SFRJ v
Trstu Nevenka Kovačič. V pogovoru z Loredano Gec je razpredla
vsebino svoje zadnje knjige Bodika, ki je izšla v samozaložbi
(prispevek za prodajo - pet evrov - je namenjen društvu Rdeči
nosek, to je društvo, ki preko posebnih klovnov v bolnišnicah
lajša težave mladih pacientov). Nevenka Kovačič je s
sogovornico razpredla svojo življenjsko izkušnjo, beseda je
tekla predvsem o njenem diplomatskem delu v Trstu, očetovem
rojstnem mestu. V ta položaj se je Kovačičeva kmalu vživela,
še zlasti je izpostavila plodne vezi z zamejskimi Slovenci ne
glede na njihova (oz. naša) nazorska prepričanja. Njena
diplomatska kariera je bila vsekakor kratka, saj se je zaradi
družinskih razlogov odločila, da se vrne v slovensko Istro. V
Izoli je delovala kot pravnica, leta 1994 pa jo je Državni zbor
RS imenoval za notarko s sedežem v Kopru. Tu je službovala
do upokojitve leta 2007. Kovačičeva je pred to knjigo objavila
še drugi dve: Notariat, v kateri je predstavila notariat na
Slovenskem po ponovni uvedbi leta 1994, in Reminiscence, v
kateri avtorica v tretji osebi opisuje svoje življenjske izkušnje.
Tržaško knjižno središče
Foto damj@n
V torek, 8. 11. 2016, bo prva mesečna maša v varstvenem domu za
starejše ITIS, v ul. Pascoli 31. To je največji dom v Trstu, saj v njem živi
okrog 400 gostov, ob tem pa si uprava prizadeva, da varovancem
zagotavlja dostojno oskrbo in - če mogoče - tudi prijetno bivanje. Računamo,
da v domu živi kar precej Slovencev, vendar zaradi premajhnega števila
prostovoljcev vzdržujemo tesnejše stike samo z nekaterimi oddelki.
Kot verska skupnost smo vzpostavili stike z upravo v času priprave
ljudskega misijona, ki je bil aprila 2010. Takrat so se tam zvrstili obiski
patrov misijonarjev, srečanja in nepozabne maše v slovenskem jeziku, za
goste, a s sodelovanjem vernikov vseh mestnih župnij. Za vse so ta
srečanja okrog oltarja predstavljala globoko versko doživetje, zato so se te
pobude nadaljevale tudi po misijonu. Decembra istega leta so imeli v
domu prvo predbožično mašo v slovenskem jeziku, nato pa redno vsako
leto mašo v velikonočnem času in pred Božičem. Teh maš se ob gostih
doma vedno udeležuje lepo število vernikov (nad 50), pridružujejo pa se
tudi novi. Očitno vsi radi prihajajo, ker v bližini bolnikov nekaj dobijo:
vdanost pa tudi moč in zaupanje, da te Nekdo ljubi in varuje. Za versko
oskrbo slovenskih gostov je skrbel p. Rafko Ropret s tedenskimi obiski do
svojega odhoda v Slovenijo konec septembra letos. Zadnje čase se maše
udeležujejo tudi naše skavtinje in skavti. Po maši se zadržimo na
prijateljskem srečanju, s klepetom in petjem. Že nekaj časa smo razmišljali,
da bi bilo prav nuditi pogosteje slovenskim gostom mašo v maternem
jeziku. Zdaj se bo to uresničilo, tako da bodo maše enkrat na mesec, in
sicer vsak drugi torek v mesecu, začenši s prihodnjim torkom, 8. novembra.
Zahvaljujemo se g. Klemenu Zalarju, ki si je prevzel to zadolžitev. Dve maši
bosta kot do zdaj bolj praznični, v velikonočnem in predbožičnem času, s
petjem pevcev župnijskega verskega občestva od Sv. Vincencija, skavti in
obveščanjem v medijih. Mesečne maše pa bodo bolj navadne, za
slovenske goste, vendar upamo, da se jih bomo udeleževali tudi zunanji
verniki. Vsi prisrčno vabljeni!
Novost mesečne maše v domu ITIS
Foto Zvonko Vidau
Aktualno3. novembra 201612
  SDGZ / Tako daleč, tako blizu 
Izzivi digitalizacije in
tehnološkega razvoja
TRST 
  o okrogli mizi o vprašanju
bega možganov, katere so
se udeležili trije zamejski
izobraženci, ki so poklicno pot
poiskali v tujini (svetovalka za
človeške vire Damjana Kralj, ak-
tuar Gregor Zavadlal in ekono-
mist Igor Guardiancich) se je Slo-
vensko deželno gospodarsko
združenje na drugem srečanju iz
niza Tako daleč, tako blizu posve-
tilo poslovnim modelom v digi-
talni dobi.
Srečanje, ki sodi v okvir prazno-
vanj 70. obletnice SDGZ, je bilo
na sedežu poslovne šole MIB v
Trstu, nastopili pa so uspešni
podjetniki iz Italije, Slovenije in
Avstrije. Pogovor je vodila priz-
nana menedžerka, direktorica
podjetja Bisnode Maria Anselmi,
o svojih izkušnjah pa so sprego-
vorili vinar Matjaž Četrtič, ki je s
števerjanskim rojakom Rober-
tom Prinčičem ustekleničil čez-
mejno penino Sinefinis, gostinec
z Bleda Jure Jezeršek, strokovnjak
P za strateški marketing pri družbiMesa-Lab Fabio Neri iz Coneglia-na, veletrgovec, koroški rojak Jo-
sef Rutar, ki je letos tudi v Furla-
niji Julijski krajini odprl trgovino
pohištva, in gostinec ter turi-
stični podjetnik Joško Sirk s priz-
nanega posestva La Subida. Pri-
sotne sta uvodoma pozdravila di-
rektor šole MIB Vladimir Nanut
in predsednik SDGZ Niko Tenze,
ki sta besedo prepustila profesor-
ju poslovne organizacije na
tržaški univerzi Francescu Ve-
nierju. Poglobil se je v pojem “in-
dustrije 4.0”, to je digitalne preo-
brazbe, ki zaznamuje naš čas, in
izpostavil, da je zdajšnja kriza ka-
zatelj novega obdobja, ki ne bo
imelo vezi s preteklimi delovni-
mi vzorci in ga bo zaznamovala
intelektualna kreativnost na po-
dlagi partikularnega znanja. Pri
tem bo imela tehnologija
odločilno vlogo, saj je nenado-
mestljiv del našega vsakdana in
je na mnogih področjih že izpo-
drinila človeško roko, tako da re-
snični kapital podjetja zadobiva
vse bolj obliko intelektualnega
premoženja.
Sodelujoči na okrogli mizi so na-
dalje izpostavili enkratne razvoj-
ne možnosti, ki jih ima naš pro-
stor Alpe-Jadran in je v marsičem
premalo izkoriščen. Pri izobliko-
vanju novih poti razvoja pa mora
nujno stopiti v ospredje sodelo-
vanje, ki ima v skupni Evropi
brez mejnih pregrad veliko lažjo
pot, kot jo je imel pred leti. Na-
klonjeni geopolitični trenutek in
digitalni razvoj ponujata torej
podjetništvu trdne temelje, na
katerih graditi uspeh.
Pri Slovenskem deželnem gospo-
darskem združenju načrtujejo v
novembru še delovno srečanje z
manjšinskimi gospodarskimi
ustanovami in političnimi pred-
stavniki, slovesna proslava ob 70-
letnici združenja pa bo 21. no-
vembra na sedežu tržaške trgo-
vinske zbornice.
Mestna knjižnica Izola / Srečanje otrok
Igraj se z mano!
  Mestni knjižnici Izola so
si v oktobru obiskovalci
lahko ogledali likovno
razstavo z naslovom Igraj se z
mano! Takšno je tudi ime med-
narodnega festivala, ki z različni-
mi dejavnostmi spodbuja spoz-
navanje, druženje, prijateljstvo in
sodelovanje med otroki, mladi-
mi in odraslimi s posebnimi po-
trebami in večinsko populacijo
vseh starosti. Razstavljenih je več
kot 40 risbic, ki so jih prispevali
otroci iz različnih krajev po Slo-
veniji in so nastale v projektu Bo-
di umetnik. Razstavo so v
knjižnici pripravili v sodelovanju
s Centrom Janeza Levca v Ljublja-
ni, Društvom za kulturo inkluzi-
je, v veliko pomoč jim je bil go-
V spod Boris Kononenko, ki vodiskupino Mladi Maj.V torek, 4.10. 2016, so razstavo
slovesno odprli. Vabilu se je pri-
jazno odzvala učiteljica Mateja
Tomažič, ki uči otroke iz 2. razre-
da v OŠ Vojke Šmuc Izola. Prišli
so tudi zvesti prijatelji knjižnice
iz Varstveno delovnega centra
Izola, Nives, Valtea, Karmen,
Igor, Aleš, Aleks, Štefan in Fran-
ka, spremljala jih je gospa Mira
Glintič. Po ogledu razstave so se
v čitalnici posedli v krog. Neka-
teri varovanci iz VDC so se lepo
predstavili in povedali, kaj radi
delajo. Pogovarjali so se tudi o
kuhanju, saj je Aleks iz VDC
končal šolo za pomožnega ku-
harja. Pogovor o hrani so pope-
strili s pravljico Ovčka, ki je prišla
na večerjo. Spomnili so se igrice
iz vrtca Leti, leti, leti... (muha,
slon...), potem pa prisluhnili pra-
vljici Obisk. Sledila je delavnica,
v kateri so otroci in prijatelji iz
VDC iz papirja naredili vsak svoje
letalce in ga pobarvali. Letalca so
otroci veselo metali v zrak in te-
kali za njimi. Za konec so se po-
stavili v krog in z gibi in pesmico
Podaj roko, da zgradiva most po-
nazorili prvo prijateljsko srečan-
je. Posladkali so se še z rozinami
in odžejali s sokom. Dogovorili
so se, da bodo do konca šolskega
leta postavili novo razstavo
slik, ki jih bodo narisali otroci
in varovanci VDCja.
Želite izvedeti, kaj so otroci in
prijatelji iz VDC napisali v Knji-
go vtisov? Preberite naslednje
vrstice:
“Bilo je lepo. Igrica tudi zelo za-
bavna. Razstava mi je všeč.
Konjiček je lep”! Nives, VDC
Izola, 4.10.2016.
“Danes je bilo zelo lepo. Lahko
bi večkrat imeli tako. Hvala za
pravljice in igrice. Zelo smo ve-
seli, da smo lahko prišli iz
VDCja. Pozdravljamo vse. Lep
dan še naprej”. Valtea, Aleš,
Mira
“Učenci 2. a smo si ogledali
razstavo in dobili veliko idej za
ustvarjanje. Ob tem smo se
družili z gojenci VDCja, poslušali
pravljice in zapeli novo pesem o
prijateljstvu. Hvala za novo iz-
kušnjo”! Gašper, Julija, Luka,
Edi, Hana, Lija, Jure, Igor, Marko,
Mateja, Vito, Brina, Maša, Lucija,
Eli, Ivan.
Špela Pahor
  recelj je tako imenovani živalski priimek,
tako kot Medved ali Volk. Pavle Merku' je
namreč ugotovil, da gre za drobno živalco,
brenclja oziroma obada ali natančneje govejega
obada z latinskim imenom Tabanus bovinus.
Prvi Brecelj je torej imel lastnost brenclja. Na ka-
tero so naši daljni predniki mislili, seveda ni pov-
sem jasno. Obad ni tako tečen kot muha, ampak
je bolj znan po piku. Med
grabljenjem sena so bili
obadi prav zoprni. Posebej
za moške, ki so bili v po-
letni vročini goli do pasu.
Verjetno bo vsak hitro
našel kakega znanca s
priimkom Brecelj, ki pika.
Priimek je namreč precej
pogost. Pikanje ne pomeni
nujno samo “zafrkavanje”
ali izzivanje, ampak ima
lahko tudi povsem poziti-
ven pomen. Pikanje kirur-
ga Erika Breclja je za slo-
vensko zdravstvo in njego-
vo koruptnost še kako ko-
ristno. Enako velja za pik
časnikarja Aleša Breclja v
obliki knjige o iskanju re-
snice glede umora Stanka
Vuka in Danice Tomažič.
Naj vendarle o brenclju
povemo še kaj drugega,
kot da se šalimo na račun
njegovih pikov. Mogoče
pa iz opisa najdemo
kakšno novo informacijo?
Brencelj zrase do tri centi-
metre v dolžino. Samice se
prehranjujejo s krvjo gove-
da in drugih živali, pa tudi človeka. Kri potrebuje
za beljakovine za razvoj jajčec, ki jih odlaga na ra-
stlinje, največkrat na vlažnih travnikih in v bližini
voda. Samci se prehranjujejo z nektarjem,
zadržujejo
se bolj v
gozdnatih
območjih
in so pre-
cej terito-
rialni.
Brenclji to-
rej sploh ne
pikajo, ampak to počno izključno brencljevke.
Brencelj ima velike sestavljene oči z zanimivimi
progastimi barvnimi vzorci. Telo in krila so pri
govejem obadu sivkastorjave barve, velja pa za
eno najhitreje letečih žuželk.
Na podlagi vsega tega se lahko seveda vprašamo,
ali je prvi Brecelj dobil tak priimek zaradi velikih
oči, ne pa zaradi pikanja?
V Sloveniji živi 306 Brecljev, večina v Vipavski
dolini in njeni okolici. Ali imajo vsi enega in iste-
ga prednika, še ni jasno, je pa precej možno. Do-
slej sta nekoliko raziskani dve gnezdi Brecljev, v
Žapužah (župnija Šturje) in Gojačah (župnija
Kamnje). V Gojačah najdemo tako že leta 1628
vpis krsta Tomaža Breclja, sina Melhiorja in Jere.
V najstarejših dveh krstnih knjigah župnije Kam-
nje najdemo priimek takole napisan: Brazil, Bre-
cel, Brecela, Brecil, Brezel, Brezhil, Brezil, Brezill
Brezl, Brezzil in Brizil. Brecljeve gospe pa so bile
napisane kot: Brecolza, Brezcloucha, Brezelcha,
Brezeleka, Brezeleucha, Brezelouka, Brezilauka,
Brezleucha, Brezleuka, Brezlevka, Brezlouka in
Brizlovka. Priimke
je izpisal Peter Pa-
vel Bratina.
Tako daleč v zgo-
dovino pri žepov-
skih Brecljih za
zdaj še ne more-
mo. Najstarejša krstna knjiga za Ajdovščino in
Šturje, ki jo hrani Škofijski arhiv Koper, je namreč
šele od leta 1708 naprej. Za njeno predhodnico,
krstno knjigo za Aj-
dovščino in Vipavo
iz let 1671-1708, ki
je bila nekoč v žup-
nijskem arhivu Vi-
pava, namreč zdaj ni
jasno, kam se je za-
ložila. Upamo le, da
ni dobila nog in ta-
ko kot nekaj drugih
starih knjig pristala
v kaki družinski
zbirki povojnih fun-
kcionarjev.
Žepovskih Brecljev
je precej. Pred dve-
ma stoletjema je v
vasi živelo pet
družin. Del vasi, kjer
je živela družina
Brecelj sredi 18. sto-
letja, se imenuje
Breclji. Tam je na
številki 36 takrat
živel Luka Brecelj, ki
se je poročil z Marijo
Slokar. On je daljni
prednik skorajda
vseh Brecljev, ki so v
javnosti bolj znani.
Njegov pra-pravnuk
je bil v Žapužah rojeni zdravnik, publicist in po-
litik Anton Brecelj (1875-1943), ki je bil med usta-
novitelji Katoliškega tiskovnega društva (KTD).
Znana sta tudi njegova sinova, zdravnik in aka-
demik Bogdan (1906-1986) ter povojni visoki ju-
goslovanski politik Marijan (1910-1989). Njuni
bratranci, otroci najmlajšega brata Jožefa, ki so
ostali v Žapužah na domačiji pri Kovaču, so tudi
svetovnonazorsko ostali v demokratičnem tabo-
ru. Med drugo svetovno vojno se je nad njimi
zgodil znani pomor, ki se ga je s spominskimi
mašami vsako leto spominjal preživeli brat du-
hovnik Bogomil (1925-2011). Poleti 1944 so par-
tizani umorili njegovi sestri Marijo (1914), An-
gelo (1916), brata Martina (1930), očeta Jožefa
(1885) in sestrično Stanislavo (1922). Le-ta je bi-
la ena od 13 otrok Antonovega in Jožefovega bra-
ta Venceslava. Znani osebnosti sta tudi Vence-
slavova vnuka. Časnikar Martin (1953) in učitelj
Aleš (1951), pra-pra-pra-pravnuka Luka Breclja
sta bila rojena v Buenos Airesu, potem pa se je
družina preselila nazaj na rodno grudo in se na-
selila v Devinu.
B
VIPAVSKI PRIIMKI (15)
BRECELJ
Družina Brecelj iz Žapuž. Med devetimi otroci so kar trije
bratje, katerih potomci so dobili svoja mesta v biografskih
leksikonih. Zapis je iz družinske knjige župnije Šturje iz druge
polovice 19. stoletja, ki jo hrani Škofijski arhiv Koper.
Zapis priimka Brecelj iz leta 1670, ko je za
botro v Kamnjah bila Uršula Brecljevka.
Najstarejša omemba priimka Brecelj je iz Gojač, kjer je bil
leta 1628 rojen Tomaž Brecelj. Dragoceno krstno knjigo
župnije Kamnje hrani Škofijski arhiv Koper.
  ponedeljek, 24. oktobra
2016, so sorodniki, pri-
jatelji in znanci pospre-
mili na zadnjo pot na glavno
goriško pokopališče Ano Saksi-
da, sestro pesnice, pisateljice in
kulturne delavke Zore Saksida
(1921-2012). V njeni družini je
bilo 16 otrok, zdaj jih je živih
še pet, štiri sestre, od teh je ena
redovnica, sestra Veronika, in
brat. Pokojna Ana Saksida je
delila usodo vseh tistih Sloven-
cev, ki so se po vojni odselili v
Združene države Amerike v
upanju na boljše delovne po-
goje. Dolga leta je bivala čez
V lužo s sestroCirilo, ki je bi-la, dokler je
živela v Gorici,
zelo aktivna v
naših organi-
zacijah, tudi v
Marijini
družbi. Ko se
je v zadnjih
desetletjih
prejšnjega sto-
letja za stalno
vrnila v domače mesto, je z njo
prišla tudi Ana. Vrnili sta se v
očetovo hišo na Rafutu in tu
živeli skupaj, dokler ju ni ločila
smrt Cirile. Zadnji dve
leti svojega življenja je
Ana Saksida zaradi bolj
šibkega zdravja
preživela v Zavodu Ma-
rijinih sester čudodel-
ne svetinje v Gorici.
Pogrebno mašo v cer-
kvi sv. Ivana v Gorici in
pogrebni obred na go-
riškem pokopališču je
vodil župnijski upravi-
telj Slovenskega pasto-
ralnega središča v Go-
rici Marijan Markežič.
Sestram, bratu in osta-
lim sorodnikom izre-
kamo iskreno sožalje
tudi vsi pri Novem glasu, saj je
bila Ana Saksida naša zvesta
bralka.
IK
In memoriam 
Ana Saksida
Foto damj@n
Slovenija 3. novembra 2016 13
  Sloveniji so tudi letos, kot zmeraj
v preteklosti, na praznik Vseh
svetih ganljivo počastili mrtve na
pokopališčih in tudi na novo odkritih
grobiščih oziroma moriščih, ki so boleča
dediščina naše preteklosti. V zavesti ljudi
pa se je utrdila resnica, kot jo je v reviji
Ognjišče utemeljila bralka Gabrijela z
mnenjem, “da smo se včasih veliko lepše
poslavljali od mrtvih”. Prepričljivo in z
argumenti ji je odgovoril urednik, Franc
Bole. Glede upepeljevanja umrlih, kjer
smo Slovenci na vrhu od vseh evropskih
katoliških držav, je zapisal, “da če Cerkev
ne prepoveduje upepeljevanja mrtvih, to
ne pomeni, da ga zagovarja. Nekaj bolj
naravnega se nam zdi, kar je Cerkev de-
lala skozi stoletja, da se telesa rajnih po-
kopljejo v zemljo, ker so tudi iz zemlje
vzeta. Na sodni dan bo vsako telo dobilo
svojo dušo in vsaka duša svoje telo”. V
začetku novembra, najbolj na praznik
Vseh svetih oziroma na Dan mrtvih, kot
so v prejšnji državi poimenovali 1. no-
vember, so bila pokopališča polna ljudi,
ki so prišli na grobove svojih rajnih. V
Cerkvi pa opozarjajo, “da našim pokoj-
nim ne pomagamo s tem, da prinesemo
na grobove obilico rož in sveč. Bolj pa-
metno in tudi krščansko bi bilo, če bi da-
li več za maše ali zmolili kakšen rožni
venec več za naše pokojne. Darovanje za
maše za pokojne se žal vedno bolj izgu-
blja. Duhovniki v Sloveniji ne dobivajo
nobene redne plače, tako da maše za
mnoge zagotavljajo edini najbolj reden
dohodek.
V Sloveniji je bilo v prazničnem obdobju
okoli 1. novembra tudi več drugih do-
godkov, ki so se nanašali na mrtve, pa
tudi na žive ljudi, in celo na še ne rojena
bitja. Žal, pa je bilo v nekaterih zaznati
tudi politiko in primere verbalnega
obračunavanja med udeleženci. Začelo
se je s predvajanjem filma oziroma
filmčka z naslovom Čudež življenja. Pri-
kazuje razvoj zarodka v materinem tele-
su in ta razvoj opisuje kot čudež, pri tem
pa navaja znanstvena dognanja, kaj vse
se razvija v zarodku. Nikjer ni, denimo,
nobene besede o umetni prekinitvi no-
sečnosti, to je o
splavu. Trimi-
nutni filmček
so predvajali na
pročelju fran -
čiškanske cer-
kve v Ljubljani,
a je vzbudil pro-
teste in negodo-
vanja posamez-
nih znanih in
vplivnih oseb,
ki so celo zahte-
vali prepoved
predvajanja. Šlo
je torej za zahte-
vo in grožnjo s
cenzuro. In to
leta 2016 v de-
mokratični Slo-
veniji! Prednja -
čil je ljubljanski
župan Zoran
Jan ković, ki filmčka, kot je sam priznal,
sploh ni videl. Odgovorni urednik revije
Ognjišče Božo Rustja je zapisal, “da gre
za podzavestno ponavljanje totalitarne-
ga vzorca iz preteklosti. Ponovil ga je lju-
bljanski župan Zoran Janković, ki je v de-
mokraciji obnovil vzorec tistih, ki so ga
postavili na oblast, in jim zdaj očitno
mora vračati usluge. Najbrž pa je lju-
bljanskemu županu omenjeni totalitarni
vzorec tako v podzavesti, da je kar sam
privrel na dan”. Župana Zorana Janko-
vića so seveda podprli vsi provladni me-
diji, tudi javna TV Slovenija in komer-
cialna POP TV, pa še tisti na spletu. Tako
je internetni portal, ki se hvali z največjo
obiskanostjo, filmček označil kot delo
proti splavu, čeprav v njem, kot že zapi-
sano, splav sploh ni omenjen.
Toda osrednji dogodek s pomembnimi
razsežnostmi je potekal 27. oktobra s pre-
nosom prvih, okoli 800 žrtev povojnih
pobojev v Hudi Jami pri Laškem na po-
kopališče in spominski park Dobrava pri
Mariboru. Tam so jih slovesno in uradno
pokopali ter jim s tem vrnili največji del
njihovega dostojanstva. Posmrtne ostan-
ke pobitih iz Hude Jame sicer že tri tedne
prevažajo v Maribor na uradni pokop,
postopek izkopa, prenosa in pokopa
vseh žrtev, ki jih je po zdajšnjih ocenah
okoli tri tisoč, a se mnogi bojijo, da jih
je še veliko več, pa bo predvidoma
končan do konca leta 2017.
Vsi govorci na slovesnosti ob pokopu
žrtev iz Hude Jame pri Laškem, na poko-
pališču Dobrava pri Mariboru, so opo-
zarjali na nujnost sprave in pomiritve v
Sloveniji. Vendar se zdi, da lahko predv-
sem poudarimo najbolj aktualne in pre-
pričljive posege. Predsednica Hrvaške
Kolinda Grabar-Kitarović se je pred vho-
dom v zloveščo
Hudo Jamo pre -
kri žala in potem
dejala: “Prišla
sem se poklonit
vsem Hrvatom in
vsem drugim
žrtvam mno ži -
čnih pobojev s
strani komu nisti -
čnega režima po
drugi svetovni
vojni. Vsaka žrtev
zasluži pieteto in
danes je dan, ko
se moramo v mi-
ru in z dostojan-
stvom pokloniti
žrtvam. Zgodo-
vinsko resnico o
pobojih pa je tre-
ba ugotoviti, ker
je potrebna za
boljšo prihodnost”. Slovenski predsed-
nik Borut Pahor je ponovil svoje že
večkrat izrečeno mnenje, “da sprava ni
enkratni dogodek, je stanje duha. Po-
menljiv in zelo stvaren je bil govor Petra
Sušnika, predsednika Nove slovenske za-
veze. Povedal je, “da razumevanje poko-
pa žrtev iz Hude Jame zahteva premislek
o vrednotah slovenskega naroda, ki je
politično in ideološko razdeljen, ker ne-
kateri zločina ne vidijo in ne priznajo.
Sicer pa vir delitve niso človeška trupla,
ki iz 600 in več prikritih morišč prihajajo
na površje. Vir delitve tudi niso tisti, ki
ta morišča odkrivajo ali obe-
ležujejo. Vir delitve je odnos
do zločina, ki je te žrtve in
morišča povzročil”. Predsed-
nik državnega zbora Milan
Brglez je bil edini govornik,
ki je odstopal od duha
strpnosti in pomiritve, pre-
vladujočega med drugimi
udeleženci slovesnosti ob
pokopu žrtev. Izrazil je namreč dvom v
pietetne namene dogodka, “ker je zanj
iz pietete delati politične točke nedopu-
stno in nesprejemljivo”. Spominjam, da
se je Milan Brglez kmalu po izvolitvi za
predsednika parlamenta kompromitiral
s trditvijo, da so bili povojni poboji ute-
meljeni in upravičeni zato, ker so bili
skladni z naravnim pravom.
Mnogi menijo, da se je s pokopom žrtev
iz Hude Jame začel proces bolj resnične-
ga in odgovornejšega obravnavanja naše
preteklosti. Pri tem pa bi morala bolj in
s konkretnimi dejanji sodelovati tudi
država, najprej vlada in Državni zbor.
Konkretne predloge, ukrepe in zahteve
je sprejela in objavila komisija Pra-
vičnost in mir pri Slovenski škofovski
konferenci. V bistvu gre za zahteve, da
država sodeluje pri ugotavljanju celotne
resnice o povojnih pobojih in njihovih
žrtvah, pa seveda tudi o odgovornih za
poboje.
In zdaj sprememba turobnih razmi -
šljanj. Komentatorka tedenskega maga-
zina Reporter Maja Sunčič je razmišljala,
kdo je slovenski Donald Trump. Po nje-
nem je to ljubljanski župan Zoran Jan-
ković, ki je edina prava različica Trumpa.
To, da je več kot očitno zaradi neverjetne
podobnosti med spolnimi aferami repu-
blikanskega predsedniškega kandidata
in ljubljanskega župana. Kljub temu pa
slovenski levičarski mediji Trumpa in
Jankovića obravnavajo povsem drugače.
Hinavsko se zaletavajo v Trumpa,
obešajo njegovo spolnost na veliki zvon
in kot papiga ponavljajo, da zaradi tega
ni primeren za novega predsednika ZDA.
Hkrati so slepi za Jankovićevo novo spol-
no afero, zaradi katere je bil tudi ovaden.
Vendar pa ga slovenska levičarska javna
občila niso pozvala k odstopu.
Marijan Drobež
V
  medijih zadnje čase močno
odmevajo odkritja in objave
imen sodelavcev zloglasne Ud-
be, pri čemer se avtorji navedenih tek-
stov sklicujejo tudi na knjigo Udba
net, ki naj bi nastala na podlagi po-
datkov, ki jih je leta 2003 objavil na
spletni strani slovenski rojak iz Avstra-
lije g. Dušan S. Lajovic. Gre namreč
za nekaj sto strani dolg poimenski
seznam domnevnih sodelavcev
Udbe, ki je potem končal tudi v
knjigi, ki je nastala na tej osnovi.
Izid knjige je bil pospremljen z ve-
likim pompom, da bo namreč to
knjižno delo, ki naj bi razgaljevalo
slovensko hobotnico, pokopalo
marsikoga na slovenski politični
sceni.
Knjiga je zbudila tudi mojo pozor-
nost, vendar sem pri njenem pre-
listavanju razočaran ugotovil, da
ni v njej nikogar od udbovcev, ki
so tudi mene naskakovali, in ki
imajo svoja imena, ter so še vedno
med nami. Prav tako ni bilo v
knjigi imen nekaterih mojih
znancev, ki so se javno hvalili s so-
delovanjem z Udbo. Eden izmed
njih se je kdaj pa kdaj celo poba-
hal s pištolo za pasom. Sem pa v njej
našel sebe, ki sem se dolga leta otepal
pritiska, da bi sodeloval z Udbo. Ob
nekem takem razgovoru sem se v pro-
storih »Velikega brata« celo zapletel v
fizični obračun s preveč nasilnim
spraševalcem, bil zaradi objavljanja
mojih kritičnih stališč do režima in
njegovih predstavnikov z velikim
hrupom izključen iz partije, pa zaradi
nekooperativnosti dobesedno vržen
s podjetja na cesto, končal pred so-
dišči z zahtevo tožilstva po dveh letih
zapora ipd. Prav tako sem presenečen
našel v Lajovičevi knjigi bratranca du-
hovnika, ki si je v prerivanju z Udbo
prislužil nekaj mesecev zapora. Ali pa
npr. nekaj uglednih izobražencev, ki
so se v življenju pogumno izpostavlja-
li proti nedemokratičnemu režimu,
občutili njegovo trdo pest in kasneje,
ob padcu sistema, soustvarjali sloven-
sko politično pomlad.
Zato ocenjujem, da je Lajovičeva knji-
ga, verjetno brez njegove vednosti,
bolj poslednji udarec z repom te
pošasti, ki se je imenovala Udba. Nek-
do je našel način, da je poslal v pro-
met seznam resničnih in domnevnih
zunanjih sodelavcev Udbe, iz katerega
pa so bili izločeni vsi
pravi, poklicni ud-
baši, in v katerem so
bila navedena le ime-
na nesrečnikov, ki jih
je Udba naskakovala.
Kajti, čim si količkaj
zaštrlel v družbi, ti je
bil vsiljen razgovor in po njem je na-
stala, večinoma brez tvoje vednosti,
zabeležka, ki je potem romala v Ud-
bin arhiv. V njej si npr. na začetku do-
bil šifro kontaktne osebe ali kaj po-
dobnega. V mojem primeru se
je verjetno to zgodilo, ko sem
kot študent že v prvi polovici
šestdesetih let med prvimi ne-
prestano rinil v inozemstvo, na
delovno prakso v Belgijo,
na trgatev v študentski
kamp v Provanso, na av-
tostop turneje po Evropi
ipd. Za odhod v tujino pa
je bil takrat, ob vstopnem
vizumu v tujo državo, po-
treben tudi izhodni vi-
zum iz Jugoslavije. In
pred sleherno izdajo
izhodnega vizuma si bil
pozvan na razgovor “s to-
varišem”, ki ti je odpredaval
zgodbo o sovražnikih države
in ti oddržal tudi pridigo o
dolžnosti državljanov, da po-
magajo varovati državo pred
navedenimi nevarnostmi. Pov-
sem nedolžno in prepričljivo,
mar ne? Seveda je bil razgovor
pospremljen z namigom o možnem
napredovanju ali pa grožnjo, da bi
tvoje nesodelovanje lahko vplivalo
tudi na tvojo kariero. Vsakdo se je iz
teh klešč vlekel ven, kot je vedel in
znal. Z izmikanjem, polovičnimi
obljubami, lahko tudi zelo odklonil-
no itn. Končno pa so bili, kot povsod,
tudi med udbaši ljudje, ki so razumeli
stisko, v katero so spravljali svoje
žrtve, in niso nategovali vrvi. Če so se
ta srečanja nadaljevala in dobila svojo
dinamiko, se ti je lahko začetna šifra
spreminjala. Če si iz kakršnegakoli ra-
zloga bil kooperativen, si lahko dobil
šifro takega ali drugačnega sodelavca.
Če pa si naloge vztrajno odklanjal, si
verjetno postal “opuščeni vir”, “opa-
zovan” in tako naprej. Redko komu je
bilo prijetno, ko se je znašel pod temi
pritiski. In še najmanj tistim, ki so
klonili in pristali na sodelovanje. Poz-
nam celo primer prijatelja, ki je pod-
pisal sodelovanje z Udbo, bil posta-
vljen pred grde zahteve in pritiske,
zbežal z družino v tujino in še tam po
sreči ušel dvema poskusoma ugrabit-
ve. Zato je lahko strahotna krivica, če
človeka zaradi navedbe v knjigi ali za-
radi siceršnje stigmatizacije z ud-
bašem vnaprej obsojamo, ne da bi
poznali njegovo zgodbo. Tudi sicer
človek ne sme lahkomiselno obsojati
drugih, ker ne ve, kako bi se sam ob-
našal pod podobnimi pritiski. Lahko
je biti demokrat danes, ko za to ni več
potrebno nobeno herojstvo. Pod to-
talitarnim režimom pa je bilo javno
izražanje svojih demokratičnih in
protirežimskih stališč obravnavano
kot napad na družbeno ureditev ter
se je to končalo pred sodišči ali v za-
poru.
Zato menim, da je Lajovičeva knjiga
prej knjiga žrtev Udbe, kot pa knjiga
o slovenski hobotnici. Zdi se mi pa,
da so bili podatki o pravi hobotnici
pred nekaj desetletji objavljeni na
spletu ter naj bi temeljili “na podatkih
iz Dokumentacijskega centra revije
Mladina” in bili dopolnjeni “z infor-
macijami iz zapisov na zadnji strani
Nedela, Slovenskih novic in drugih,
večinoma javno dostopnih virov”. To
je 226 strani
domnevnih
pripadnikov
Udbe, z imeni
in priimki, z
njihovo fun-
kcijo v hobot-
nici in števil-
nimi drugimi
osebnimi po-
datki in karak-
teristikami.
Tam nisem za-
sledil kakih
nesrečnikov iz
Lajovičeve
knjige, saj je
Udba, ko je potisnila Lajovičevo knji-
go v promet, svoje ljudi očitno zava-
rovala pred javnim linčem. V tej drugi
hobotnici pa je cela plejada znanih
obrazov, z “Velikim bratom” na čelu,
ki nam že desetletja vedrijo na poli-
tični in družbeni sceni, v glavnem z
leve strani slovenskega političnega
prizorišča, ter jim udbaštvo dobesed-
no gleda z obraza ven. Pa tudi pri tej
množici ljudi, ki poosebljajo za-
strašujoče mračne globine naše
družbe, je treba biti previdni, ker so
med njimi tudi taki, ki so se v prete-
klosti in se še danes pogumno izpo-
stavljajo z razgaljevanjem naše
družbene nesnage.
Milan Gregorič
V
Ob odkritjih in objavah sodelavcev zloglasne Udbe
Ali je Lajovičeva knjiga Udba net
res prava slovenska hobotnica?
Ob prazniku Vseh svetih tudi drugi dogodki spominjanja na mrtve
Država naj bolj sodeluje pri ugotavljanju resnice 
o povojnih pobojih, žrtvah in odgovornih zanje!
Aktualno3. novembra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (130)Erika Brajnik
ZDRUŽENJE NATUROPATOV
SLOVENIJE razpisuje LIKOVNI
NATEČAJ POSTANI
RAZISKOVALEC “Najdi sporočilo,
ki ti ga puščajo predniki”
Združenje naturopatov Slovenije vabi vse 5. ra-
zrede osnovnih šol v Sloveniji in zamejstvu, da
se vključijo na natečaj Postani raziskovalec -
Najdi sporočilo, ki ti ga puščajo predniki. Na-
men natečaja je v otrocih vzbuditi odgovornost
za svoje zdravje, kajti le mi sami smo tisti, ki
lahko največ prispevamo, da se ravnovesje v te-
lesu ne poruši. In če se že poruši, lahko vso po-
moč najdemo v neinvazivnih naravnih meto-
dah, ki so nam vedno pri roki. Le voljo je treba
zbrati, zavihati rokave in “delati”!
Postani raziskovalec - najdi sporočilo, ki ti ga
puščajo predniki je oblikovni/likovni natečaj z
izdelavo izdelkov na temo ohranjanja zdravja
in z denarno nagrado Benedict Lust v znesku
2.000 evrov, ki jo prejme šola z najbolj izvir-
nim izdelkom. Deset najboljših izdelkov bo
razstavljenih na 2. Naturopatskem kongresu, ki
bo potekal v soboto, 1. aprila 2017, v Ljubljani.
Dogodek bo izjemen za Slovenijo, saj bodo pre-
davali uveljavljeni naturopati iz evropskega in
svetovnega prostora. Absolutnega zmagovalca
iz ožjega kroga desetih izdelkov bo izbrala
mednarodna komisija, nagrado pa bo podelila
predstavnica World Naturopathic Federation.
Na natečaj se do 30. novembra 2016 lahko pod
vodstvom mentorja prijavijo 5. razredi osnov-
nih šol iz Slovenije in zamejstva. Iz iste šole se
lahko prijavi največ ena skupina.
Od učencev se pričakuje, da jih bo njihov razi-
skovalni in radovedni duh tako pripeljal do sta-
rih in mogoče tudi novodobnih odkritij, ki
omogočajo krepitev človeka od znotraj navz-
ven. Otroci naj obiščejo najstarejšega krajana,
babico ali dedka, lahko prosijo za pomoč oseb-
je v bližnjem domu za ostarele. Iz razgovorov
bodo spoznali, kako so nekoč celili rane, od-
pravljali glavobole, zbijali vročino, blažili bo-
lečine, opekline in otekline. Kako so pozdravili
razne bolezni in okužbe. Katero zelišče je bilo
najbolj učinkovito, kakšna obloga, obliv, čaj,
kakšna športna tehnika in osebna telesna vad-
ba. Skratka, kako so si pomagali in kateri na-
ravni pripravek je bil najbolj učinkovit in če ga
še zdaj uporabljajo. Možnosti je skratka veliko,
kako priti do vsebine za natečaj. Potem pa na-
stopi ustvarjalnost in izvirnost skupine otrok
pri predstavitvi osvojenih informacij in spoz-
nanj. Izdelali bodo plakat s predstavitvijo, kot
je razvidno iz navodil.
Fotografije plakatov bodo objavljene na Face-
book strani Združenja naturopatov Slovenije.
Obiskovalci te strani bodo lahko “všečkali”
njim najlepše in najbolj izvirne fotografije pla-
katov. Na ta način bo izbranih 10 plakatov, ki
bodo dobili največ “všečkov” in bodo razsta-
vljeni na 2. Naturopatskem kongresu. A le eden
izmed njih bo potem absolutni zmagovalec.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na e-
pošti: zdruzenje-naturopatov@naturopatija.
org ali na telefonski številki 041 960 158 (ga.
Alja).
Veselimo se Vašega sodelovanja na natečaju in
Vas prijazno pozdravljamo.
Erika Brajnik, 
Predsednica Združenja naturopatov Slovenije
  Odprtje pospeševalnika ZKB starter v Trstu
Pomoč mladim in investicija v prihodnost
ZKB 
  re za novo pridobitev, ki
bo v prvi vrsti najbolj ko-
ristna za mlade. Gre za
pridobitev, ki bo mladim poma-
gala pri danes večkrat zelo težkem
vstopu v svet dela in iskanja
službe. Predvsem pa bo to pri-
dobitev, ki bo mladim omo-
gočala razviti potencial in pod-
jetniškega duha. V te ugotovit-
ve bi lahko strnili odprtje pod-
jetniškega pospeševalnika ZKB
starter v sredo, 26. oktobra.
Poenostavljeno, gre za urad-
niške prostore, ki bodo odslej
z brezplačnim najemom na
voljo mladim podjetnikom.
Za to je poskrbela Zadružna
kraška banka, ki je v palači Ka-
lister, nedaleč od tržaške želez-
niške postaje, uradno predala na-
menu prostore, v katerih je bil
pred časom njen tržaški sedež. V
prijetnem jesenskem popoldnevu
je pred številnimi udeleženci naj-
prej spregovoril predsednik ZKB
Adriano Kovačič. Zahvalil se je
vsem, ki so pri projektu sodelova-
li, in pozdravil vse institucionalne
goste, ki so se udeležili odprtja.
Ob tem je poudaril, da je odprtje
le prvi korak obsežnejšega projek-
G ta, ki je dolgoročnejši in razvejen.“Hkrati”, je še dodal Kovačič, “želibanka tako priskočiti na pomoč
mladim, ki jim je treba prepuščati
priložnosti in odgovornosti. To je
pomembno za razvoj naše skup-
nosti in za razvoj mesta”.
Besedo je nato prevzel vodja pro-
jekta ZKB starter Andrej Gruden.
Poudaril je, da so se pri ideji zgle-
dovali po zadružni banki iz Man-
zana, ki je podoben projekt, ki ga
je poimenovala Factory, izpeljala
pred časom v Vidmu. Zadružna
kraška banka se je tega lotila fe-
bruarja 2015. Nastal je projekt
ZKB Starter, v sklopu katerega je
slovenska banka v prostorih pa-
lače Kalister uredila 7 pisarniških
prostorov, ki jih bo mladim pod-
jetnikomm po eno leto oddajala
zastonj. ZKB želi tako pomagati
start-upom in
drugim podjet-
niškim idejam,
ki jih uresni -
čujejo mladi
pod 35. letom
starosti. Ob lo -
čenih pisarnah
je tudi nekaj
skupnih prosto-
rov, ki omogoča
izmenjavo
mnenj in izku -
šenj med sno-
valci različnih
podjetniških idej. Zelo povedno
je v tem primeru tudi geslo “Za -
četi skupaj”. Geslo je namreč v
prvi vrsti spodbuda k skupnemu
reševanju začetnih težav, ki se po-
javljajo pri zagonu podjetij.
Ob sklepu svojega posega je Gru-
den še opisal zgodovino družine
Kalister, ki je zgradila palačo, v ka-
teri je danes zaživel ZKB starter. V
začetku 19. stoletja je Janez Nepo-
muk, najbolj poznan pripadnik
družine Kalister z izrazito podjet-
niško žilico, začel izjemno trgov-
sko kariero na osi Postojna-Lju-
bljana. Kaj kmalu ga je podjet-
niška pot pripeljala v Trst, kjer je
začel v ladjarski industriji in nato
močno razširil svoje dejavnosti.
Po smrti Janeza Nepomuka je nje-
govo delo nadaljeval nečak Franc
Kalister, ki je zgradil tržaško pa-
lačo.
Pred svečanim rezom traku je
spregovoril še resorni odbornik
na tržaški občini Giorgio Rossi, ki
je pohvalil pobudo banke in pou-
daril zavezo mesta, da ustvarja
priložnosti za mlajše generacije.
Ob rezanju traku, ki sta ga opra-
vila Rossi in predstavnik mlajših
podjetnikov, se je slavje nadalje-
valo v notranjosti prostorov z
zdravico in ogledom novih pro-
storov.
kil
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 31. oktobra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (38) Mariza Perat
Četrtek 13. septembra - 5. prikazovanje
Ugrabitev otrok s strani oblasti je dosegla ravno na-
sprotno, kar so te želele. Namesto da bi ljudje prene-
hali hoditi v Globel, so se zdaj njihova romanja še
ojačila, saj sta trdnost in stanovitnost vidcev ob za-
slišanjih in grožnjah prepričanje ljudi o resničnosti
prikazovanj še bolj utrdili, saj si brez nadnaravnega
posega take stanovitnosti ni bilo mogoče razlagati.
Dne 13. septembra je v Globel prišlo na tisoče ljudi.
Očividec pripoveduje, da je na poteh in bližnjicah,
ki so vodile v Globel, kar mrgolelo ljudstva, ki se je v
veliki zbranosti in pobožnosti podajalo na kraj pri-
kazovanj.
Malo pred poldne so dospeli vidci.
Množica je bila tolikšna, da so se ti
komaj prebili skoznjo. Lucija v svo-
jih Četrtih Spominih piše:
“Ko se je bližal čas, sem se skupaj s
Frančiškom in Hijacinto podala na
kraj prikazovanj. Na vseh cestah je
bila tolikšna gneča, da smo se le s
težavo prerivali dalje. Nekateri so
zlezli celo na drevesa in na zidove,
da so nas lahko videli. Tu ni bilo
več nobenega človeškega obzira.
Mnogi, tudi gospe in gospodje, so
se skozi gnečo prerili do nas, pokle-
kovali v cestni prah in nas prosili,
naj Božji Materi predložimo njihove potrebe. Tisti,
ki niso mogli do nas, so nam kar od daleč klicali, naj
tudi njihove prošnje položimo pred Božjo Mater.
“Za božjo voljo, prosite Našo Gospo, naj ozdravi mo-
jega pohabljenega sina... mojega, ki je slep.... mojega,
ki je gluh... da bi se moj mož vrnil iz vojske... da bi se
velik grešnik spreobrnil... itd. itd.
V teh prošnjah se je razkrivala vsa revščina; vsa beda
ubogega človeštva.
Končno smo le dospeli v Globel in tu skupno s pri-
sotnimi molili rožni venec. Kaj kmalu smo opazili
odsev luči in Marija je stala pred nami.
Prisotni, računajo, da je bilo do 20.000 oseb, so po-
kleknili in glasno molili. Medtem je nebeška Gospa
priporočila, naj vsi še naprej molijo rožni venec, da
tako izprosijo konec vojne, nakar je dejala:
“Oktobra bo prišel naš Gospod. Videli boste Žalostno
Mater Božjo in Karmelsko Mater Božjo ter sv. Jožefa
z Detetom Jezusom, da bosta blagoslovila svet”.
Zatem je še dodala:
“Bog je zadovoljen z vašimi žrtvami, vendar noče,
da spite z vrvjo. Nosite jo samo podnevi”!
Otroci so si namreč, kot pokoro za spreobrnjenje
grešnikov, poleg drugih žrtev, med katere je spadala
tudi ta, da so svojo malico dajali ovcam, omislili tudi
to, da so okrog pasu na goli koži nosili vrv, s katero
so tudi spali.
Lucija je tedaj nebeški Gospe predložila prošnje lju-
di.
“Da, nekatere bom uslišala, drugih pa ne”, je od-
vrnila Gospa.
“Oktobra bom naredila čudež, da bodo lahko vsi ve-
rovali”.
“Pri teh besedah”, pravi Lucija, “se je Gospa dvignila
in počasi izginila”.
Prikazovanje so spremljali nekateri izredni pojavi, ki
so bili še bolj vidni kot pri prejšnjih prikazovanjih.
Točno opoldne, ob uri, ko se je Gospa prikazovala,
so vsi navzoči lahko opazili, da se je sončna svetloba,
kot se je to dogajalo tudi pri drugih prikazovanjih,
zmanjšala, okolica pa se je odela v rumeno barvo.
Prav tako so vsi lahko videli svetlobno kroglo, ki se
je, kot je napisal očividec, “preko nebesnega svoda
počasi in veličastno pomikala proti zahodu”. Hrastič
in vidce je obdal bel oblak, z neba pa so se usipale
drobne bele rože, ki pa so se razblinile prej, kot so
prišle do tal. Poročajo, da se je ta pojav ob velikih ro-
manjih še večkrat ponovil.
Videnje je trajalo približno deset minut, nato je sve-
tlobna krogla preko nebesne sinjine izginila v smeri
proti vzhodu. Sonce je spet zadobilo svoj sijaj, vse
prisotne pa je zajelo veliko veselje, saj so se lahko
znova prepričali o resničnosti Marijinih prikazovanj
v Irijski globeli.
Zdaj se je za vidce pričela zanimati cerkvena oblast.
Med osebami, ki jim je bila poverjena naloga, da do-
godke preiščejo, je bil tudi učeni dr. Manuel Forni-
gao, s privzetim imenom Visconte de Mondelo, pro-
fesor bogoslovja v patriarhalnem semenišču v Liz-
boni. Zaradi svoje prijaznosti in
nevsiljivosti si je takoj pridobil
zaupanje vidcev in njihovih
družin.
Prvo zaslišanje je potekalo 27. sep-
tembra 1917. Lucija, Frančišek in
Hijacinta so, vsak posebej, na za-
stavljena vprašanja jasno in točno
odgovarjali. Profesor Fornigao je
pri tem lahko ugotovil, da se od-
govori vseh treh vidcev do potan-
kosti ujemajo.
Znova je vidce zaslišal 11. oktobra,
dva dni pred zadnjim prikazovan-
jem. Vse njihove odgovore si je za-
pisal, prav tako si je zapisal celoten potek prikazovanj.
Prof. Fornigao velja zato za prvega fatimskega zgo-
dovinarja.
Sobota - 13. oktobra 1917 - 6. prikazovanje
Medtem se je bližal težko pričakovani 13. oktober,
dan, ko naj bi se zgodil napovedani čudež. Tudi v
glavnem mestu Lizboni so vsi časopisi poročali o tem
in tako se je tega dne v Irijski globeli zbralo okrog
70.000 oseb, nekateri so jih cenili celo na preko sto
tisoč.
Vse poti, ki so vodile v Globel, so bile natlačene z
ljudstvom in vozovi, vmes pa so bili tudi avtomobili,
ki so jih nekateri takrat prvič videli. Vreme je bilo
mrzlo, ves čas je tudi lilo, da se je vsa Globel prekrila
z blatom. Kljub temu so v Globel mnogi prišli bosi
in ves čas zbrano molili rožni venec. Bili pa so tudi
taki, ki so se v Globel podali z izrecnim namenom,
da vidce razkrinkajo in tako dokažejo neresničnost
njihovih videnj.
Malo pred poldne so dospeli vidci in se skozi gnečo
prerili do hrastiča, nad katerim se jim je Marija pri-
kazovala.
Točno opoldne je Lucija zaklicala:
“Prihaja”!
Prisotni so opazili, da je vidce trikrat obdal bel oblak
in se nato trikrat dvignil kot kadilo.
Lucija je vprašala:
“Kaj hočete od mene”?
“Hočem ti povedati”, piše Lucija v Četrtih Spominih,
“naj tu Meni na čast postavijo kapelo. Sem Gospa
rožnega venca. Ljudje naj vsak dan rožni venec še
naprej molijo. Vojna se bo končala in vojaki se bodo
kmalu vrnili na svoje domove”.
“Marsikaj bi Vas še rada prosila: da bi ozdravila bol-
nike, spreobrnila nekatere grešnike... ”
“Nekatere bom uslišala, drugih ne. Morajo se po-
boljšati in prositi odpuščanja za svoje grehe”.
Njeno obličje se je razžalostilo in pristavila je:
“Naj ne žalijo več Boga, našega Gospoda, ki je že tako
preveč žaljen”!
“Kako ljubezniva tožba, kako nežna prošnja”, piše
Lucija v Drugih Spominih. “O, če bi ta klic mogel
odmevati po vsem svetu in bi vsi otroci naše nebeške
Matere prisluhnili njenim besedam”!
/ dalje
Prof. Manuel Formigao -
Visconte de Mondelo
Progetto Fe&L - “Food Entertainment & Lifestyle” je pisarna, ki se ukvarja
s svetovanjem na področju web marketinga za podjetja na področju
prehrane in pijače. Gre za podjetje, ki strankam celostno nudi
oglaševalske storitve.
Slomedit – Projekt je nastal zaradi potreb po čezmejnem omrežju na
področju zdravstva, ki naj izboljša kakovost storitev, po katerih je
največje povpraševanje. Načrtuje se tudi sodelovanje v javno-zasebnih
partnerstvih.
Mittel Lab – projekt, ki želi predstaviti in razširiti med ljudmi tehnologijo
in znanost, povezano z elektroniko, informatiko in programiranjem.
Snovalci projekta že dalj časa sodelujejo s tržaškim Linnux User Group.
Med glavnimi poudarki projekta Mittel Lab so “open source” softverji.
zadruga Nativi – zadruga deluje na področju komunikacije in založništva.
Je ustanovitelj portala Bora. la, ob tem od leta 2011 izdaja knjige, DVD
in elektronske igre. Rdeča nit delovanja je ovrednotenje tukajšnjega
območja.
startup Feature jam – Gre za podjetje, ki deluje na področju informacijske
tehnologije. Predvsem gre za razvijanje sistemov umetnega vida in s
tem povezane robotike. Znanstvena dognanja na tem področju bodo
služila tudi pri razvoju softverjev in drugih visoko-tehnoloških proizvodov.
Uporabniki prostorov ZKB starter
Foto damj@n
Aktualno 3. novembra 2016 15
  kve so lepe že, ko se mimo njih
pelješ po glavni prometnici. Hiše
ob vodi, v tipičnem slogu, ki je
značilen za trbiško območje, barvane
pločevinaste strehe, živahne fasade, v
ozadju cerkev z nizkim, širokim, rekla bi
skoraj čokatim zvonikom. Ne vem, kdo
mi je včasih pripovedoval, da so visoki
zvoniki značilni za nižinske kraje, nekak
stik z nebom, z drugo, nadzemeljsko di-
menzijo. V gorah baje, da te potrebe ni,
gore segajo visoko v nebo in povezujejo
zemljo z večnim. Ne vem, ali je tako, to
je samo preprosta razlaga, a meni je všeč.
Sama sem namreč prepričana, da nisi
nikjer tako blizu Bogu kot v samoti ne-
dostopnih skalnatih vrhov. Tam, kjer ze-
meljsko ne sega. Tam, kjer je samo večno.
Korak do neba.
Zgodovina in življenje Ukev sta v lepem
in grdem povezana z istoimenskim po-
tokom, ki teče po sredini vasi. V Sloven-
skem etimološkem slovarju lahko prebe-
remo, da je ime “ukva”, ki je bilo prvot-
no ime hudournika in je šele pozneje da-
lo ime naselju, pojem za glasno, kloko-
tajočo vodo, se pravi močan hudournik,
ki ob nalivih narase in vali s seboj ka-
menje in prod. Žal, se je to v zgodovini
Ukev že dvakrat uresničilo, in sicer točno
v presledku sto let. Vas je doživela dve
grozoviti, rušilni poplavi. Prva je bila leta
1903 in je bila silovitejša. Pobrala in po-
kopala je čisto vse, šodra je napolnila in
uničila hiše, tako da so potem vaščani si-
cer vas obnovili, toda, kjer so bile prej
kuhinja in sobe, so zgradili kleti. Vas je
sicer ohranila svojo starosvetno podobo,
ista je ostala stavbna in naselbinska raz-
poreditev z natanko isto ulično mrežo.
Vendar so Ukljani nove hiše gradili na
razvalinah starih in na naplavinah. Od
starih, originalnih zgradb pa ni ostalo
čisto nič. Druga poplava je vas prizadela
leta 2003.
Tistega usodnega av-
gustovskega dne, ko-
nec meseca je bilo,
leta 2003 je v celotni
deželi, celo na mor-
ju, pihal gromozan-
ski južni veter, ki ni
obljubljal nič dobre-
ga. Vaščani Ukev so
se ravno pripravljali
na procesijo v spo-
min na poplavo iz-
pred sto let. Nebo je
bilo grozeče črno, po
grmenju se je ulilo
in v nekaj urah je na
Kanalsko dolino pa-
dlo preko 400 mm
dežja. Potok, ki deli
vas na pol, je močno
narasel in podivjal,
porušil je celo vaški
zvonik, uničil hiše, odnašal zidove, avto-
mobile, ostrešja, spomenike. Vse je šlo z
besnečo vodo proti Beli. V valovih sta
našla smrt tudi domačina, moški, ki je
hitel na pomoč sosedom, in pevka cer-
kvenega pevskega zbora, ki ji ni uspelo,
da bi se pravočasno umaknila iz domače
garaže v zavetnejši kraj.
Blato in kamenje sta goltala svoje žrtve,
ljudi in hiše. Cerkveni zvonik, katerega
so pred sto leti obvarovali pogumni av-
strijski vojaki, ki so v nemogočih raz-
merah postavili zaščitno ograjo iz
hlodov, je tokrat v nekaj minutah
klonil pred rušilno močjo naraslega
potoka. Pred očmi domačinov ga je
odneslo, kot je odneslo vse njihovo
imetje, pa tudi dobršen del pokopališča.
Mario Gariup je pogumno stal ob strani
svojim vernikom in s cerkvenimi ključi
v rokah obljubljal, da bodo pogumni
Ukljani v enem mesecu spet na svojih
domovih. Dejansko so jim v nekaj urah
priskočili na pomoč prostovoljci iz sosed-
nje Avstrije in Slovenije, pa seveda tudi
iz Italije. Prenova je stekla hitro, vas so
ponovno postavili na noge tako, kot je
bila nekoč, s trgom in lipo na sredi, s tla-
kovanimi ulicami, rdečimi strehami iz
pločevine in prelepim čokatim zvoni-
kom, ki zdaj spet ponosno krasi vaško
cerkev, posvečeno sv. Jakobu in Filipu.
Danes, trinajst let po poplavi, je sprehod
po urejeni in lični vasi prijeten, četudi je
videti, da so ulice in hiše v celoti obno-
vljene. Tudi potok Ukva je lepo zasidran
v zabetonirani strugi, čezenj vodita dva
nova mostička, ki sta nadomestila nek-
danje brvi, struga pa je lepo, varno spel-
jana in zavarovana.
Čeprav se breg nad vasjo, tisti, ki je med
poplavo povzročil tako močno plazenje
skal in blata, dviguje strmo in daje videz
neprehodnosti, pelje iz vasi dobro pre-
vozna cesta proti planini oziroma plani-
nam nad Ukvami. Tam se svet odpre,
razširi, po dolgem
strmem vzponu ob
strugi in skalah, ki da-
jejo pokrajini strog in
divji videz, se nenado-
ma odprejo travniki in
ravni. Ni naključje, da
se ena izmed ukljan-
skih planin imenuje
prav Rauna. Skale, pre-
visi, reber, da komaj
zadihaš, in potem raj,
ki se odpre tam zgoraj,
kamor so povabljeni le
izbranci. In bogovi,
pravijo nekateri. Na
teh planinah je vse, kar
je človeku potrebno za
življenje, voda, les, obi-
lo gozdnih sadežev,
zemlja, ki jo za silo lah-
ko obdelaš in dobiš ne-
kaj povrtnin, predvsem pa sonce in ne-
bo, ki nimata konca. Tudi vrhovi nad Uk-
vami, Ojstrnik na avstrijski strani s svoji-
mi 2052 metri ter nižja, zato pa ne manj
zanimiva Kok ali Kovk (Monte Coco) ter
Lepi Vrh ali, kot mu pravijo domačini,
Lepi Vršič (Cima Bella), niso strmi in
skalnati, temveč lahko dostopni in pri-
merni za gorsko poletno pašo. Pozimi je
to raj za turne smučarje, ki kar navalijo v
divjino nad Ukvami, ko zasneži, seveda.
Snega je namreč v zadnjih letih vse manj.
Po navadi, tako kaže letos, zapade jeseni,
potem pa ga pozimi ni. Ljudska modrost
pravi, da, ko sneg pobeli vrhove pred
dnevom Brezmadežne, je potem zima ze-
lena in suha. Menda naj bi se nam tako
muhasto vreme obetalo tudi letos. Jeseni
ta prelepi gorski svet, na katerega kot mo-
gočni čuvaji zrejo, z druge strani Kanal-
ske doline, Julijci z mogočnima Mangar-
tom in Montažem, postane magičen in
tih, odet v barve, samoten, skrivnosten.
Tu je poleti živo zaradi živine, pozimi pa
kraljuje samoti naša največja zver, med-
ved. Baje jih je kar četvero, ki se občasno
potikajo po planinah nad Ukvami in po
Kanalski dolini. Prijatelj mi je pripove-
doval, da je eden izmed teh pomotoma
zašel v past, namenjeno preštevanju je-
lenov. Gozdni čuvaji so presenečeni in
nekoliko prestrašeni poklicali veterinar-
ja, ki ga je uspaval, da so mu lahko nadeli
ovratnico. Ker pa v teh krajih niso vajeni
medvedov, so bili pri delu nekoliko plahi
in nerodni. Čez nekaj dni je signal ob-
tičal nekje na skalnatih obronkih nad
Lužnicami, gozdni čuvaji, ki so se tja od-
pravili v strahu pred ponovnim srečan-
jem z medvedom, pa so ovratnico našli
obešeno na neki suhi veji. O prebrisa-
nem medvedu, seveda, niti sledu.
Čeprav se bo marsikomu to zdelo nena-
vadno in čeprav o tem nerada pišem, ker
vem, da je veliko ljudi, ki divjine ne
spoštuje, še manj pa redke, zaščitene živa-
li, pa naj vseeno omenim, da so ponekod
visoko nad Ukvami naselja svizcev in da
je poleti večkrat slišati njihove glasne
opozorilne žvižge. Domujejo tam, kjer je
narava še pristna, neokrnjena. Visoko na
planinah, med nebom, travniki in san-
jami. Na vrhovih, ki kraljujejo nad Ka-
nalsko dolino in njenimi prebivalci.
/ konec
Suzi Pertot
U
  red tednom dni, v četrtek, 27. okto-
bra, so v kulturnem domu Jožefa
Češčuta v Sovodnjah ob Soči svečano
podelili 26. nagrado Šport in šola višješol-
cem slovenskih zavodov z Goriškega in
Tržaškega, ki dosegajo odlične uspehe tako
med šolskimi klopmi kot na športnih tek-
movališčih. Prireditev uresničuje Združenje
slovenskih športnih društev v
Italiji v sodelovanju z Zadružno
kraško banko in Zadružno ban-
ko Doberdob in Sovodnje.
Letos je prejelo nagrado 36 di-
jakov, 20 deklet in 16 fantov, 25
iz tržaških šol, 11 pa iz goriških.
Poleg denarne nagrade, čeka,
ki ga prispevata bančna zavoda, so dijakinje
in dijaki prejeli tudi kipec, ki ga je izdelal
umetnik s Kontovela Robin Soave. Večer je
povsem uspel, ob scenografiji, za katero je
poskrbela Loredana Prinčič, je nagrajevanje
povezoval Evgen Ban. Prireditev je uvedla
glasbena točka, ki jo je zaznamoval nastop
pevke Erike Labiani ob klavirski spremljavi
Roka Dolenca. Organizatorje so s svojo pri-
sotnostjo počastili številni gostje, dvorano
pa so napolnile tudi ponosne družine mla-
dih nagrajencev. Predsednik ZSŠDI Ivan Pe-
terlin je v svojem nagovoru poudaril
uspešnost in daljnovidnost zamisli, s katero
je v začetku 90. let prodrl profesor telesne
vzgoje in trener Franko Drasič. Skeptično
javnost je prepričal, da je uspešen študent
lahko dober športnik in da obstaja pozitiv-
na korelacija med tako različnima dejavno-
stma. Na osnovi pa so delovne navade, na-
skakovanje točno začrtanega rezultata in
organizacija časa, sploh pa sprostilna gibal-
na aktivnost idealno dopolnjuje življenje
učečega mladega človeka. Na postavljanje
ciljev se je navezal tudi dežurni govornik,
mladi šolnik Jernej Šček, ki je spregovoril
kot nekdanji nagrajenec. Blizu mu je filo-
zofija, zato se je spomnil na Schopenhauer-
ja, ki ugotavlja, da se človek stalno grebe za
dosego nekega ugodja, ko pa ga doseže, ni
potešen, pač pa si bo vedno znova poiskal
nove izzive. To nas žene naprej, je dejal Šček
in citiral tudi vrhunskega slovenskega alpi-
nista Nejca Zaplotnika: “Kdor išče cilj, bo
ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa naj-
de pot, bo cilj vedno nosil v sebi”.
Res je letos med nagrajenci z zelo visoko
srednjo oceno kar nekaj de-
klet in fantov, ki jih po rezul-
tatih in volumnu vadbe lah-
ko uvrščamo med za naše
pojme vrhunske športnike.
Kot novost so letos podelili
tudi dve posebni priznanji za
odlikovanje na šolskem,
športnem in kulturnem po-
dročju. Izpostavili so odboj-
karja in glasbenika Simona
Cotiča ter karateistko in kul-
turnico Mijo Ukmar.
Peterlin je kot bolečo noto
omenil že redno odsotnost
šolnikov na podelitvi na-
grad, nad čimer bi se bilo
vredno zamisliti in se
vprašati, zakaj je temu tako.
HC
P
Pridejo leta, ko greš za spomini ...
Planine nad Ukvami (2)
Jernej Šček (foto JMP)
Martina Bearzi, Erika Bric, Simon Čav-
dek, Simon Cettolo, Alenka Cossuta,
Simon Cotič, Andraž De Luisa, Katrin
Don, Luka Gregori, Janoš Gruden,
Maša Kocijančič, Ivan Kocman, Maja
Kojanec, Simon Komjanc, Metka Kuk,
Manuel Lupoli, Nika Pahor, Tadej Pa-
hor, Luka Paljk, Peter Persoglia, Neža
Petaros, Katarina Polojaz, Nika Pregarc,
Petra Sossi, Meta Sterni, Danjel Švab,
Giorgia Trevisan, Mija Ukmar, Jasna
Vitez, Sanja Zagar, Lenard Zobec, Neža
Zobec, Sara Zuppin, Andrej Žerjal.
Nagrajenci
Ob sklepu lutkovnega gledališča v Devinu
Uspešno uresničena
zamisel naj se nadaljuje!
  dor spremlja kulturno in
prosvetno dogajanje v
našem prostoru, se vedno
razveseli, ko sliši za novo, svežo za-
misel, ki v naše kraje prinaša nove
izkušnje in nove izzive. Tega se ve-
selimo še zlasti, če so za takimi no-
vostmi mladi. To lahko prav gotovo
trdimo ob koncu prve sezone lut-
kovnega gledališča Pristanišče, ki so
ga v minulih tednih izpeljali lutkarji
iz Devina v sodelovanju z MoPZ
Fantje izpod Grmade, OPZ Ladjica
in Devinskim mladinskim krožkom
ter s pomočjo Slovenske prosvete,
Zadružne kraške banke in pod po-
kroviteljstvom Občine Devin Na-
brežina.
Odločitev za ta korak ni bila lahka,
čeprav so lutke v Devinu doma že
več kot deset let in vsako leto
doživljajo svoje viške ob koncu šol-
skega leta, ko se otroci in mladi zbi-
rajo na enotedenskih delavnicah
Devinskega vrta ustvarjalnosti. Da
se nam letos obeta nadgradnja teh
delavnic, smo lahko spoznali že ob
premierah obeh letošnjih lutkovnih
igric, ko so otroci nastopili na no-
vem premičnem odru, ki so si ga
omislili na sedežu zborov v Devinu.
Nakup takega odra namreč pomeni,
da se tamkajšnji prosvetni delavci
zavedajo, da je potrebno tudi inve-
stirati v strukture, če pričakujemo
kakovostno rast dejavnosti.
Devinska mladina je očitno poleti
uresničila načrt in konec septembra
(v petek, 30.9.) se je dvignil zastor
lutkovnega gledališča Pristanišče.
Starejša skupina devinskih lutkarjev
je namreč uprizorila predstavo za
mladino in odrasle O roparskem vi-
tezu Jaromiru na rimano besedilo
Nika Kureta v režija Jelene Sitar
Cvetko. Že naslednje jutro pa je lut-
kovni otroški abonma Čoln vabil na
dve predstavi najmlajših lutkarjev
iz Devina, ki so uprizorili Mišje poti
Arnolda Lobla ter igro O zaljublje-
nem žabcu Maxa Velthuijsa v režija
Jelene Sitar Cvetko. Sami predstavi
pa je sledila lutkovna delavnica, na
kateri so si otroci izdelali vsak svojo
žabico. V dvorani pa so na simpa-
tičen način utrjevali znanje slo-
venščine s spoznavnajem novih be-
sed, ki so jih slišali na odru. Podob-
no živahno je bilo tudi v soboto, 8.
10., ko je gledališče Zapik iz Ljublja-
ne nastopilo z Rdečo kapico, nasled-
njo soboto, 15. 10., pa so otroci
spoznali japonsko gledališče Ka-
mišibaj, se pravi posebno zvrst ce-
stnega gledališča, ko pripovedovalec
zgodbo ‘ilustrira’ z risbami, ki jih
sproti kaže v nalašč pripravljenem
prenosnem gledališču za ‘ilustraci-
je’. Veliko so se nasmejali ob po-
slušanju pravljice o čarovnici, ki je
izgubila metlo, oziroma zgodbico o
mali vešči, ki je znala s svojim zvo-
kom spremeniti svet, ter o ovčki Ol-
gi, ki bi se rada igrala z oblaki. S temi
tremi zgodbicami je otroke prikova-
la na stol Jerca Cvetko iz ljubljanske-
ga Ateljeja Slikovedke. Delavnica, ki
je sledila, pa je bila priložnost, da so
si otroci izdelali svojo najljubšo
žival. Zadnja predstava tega prvega
abonmaja je bila na sporedu v torek,
25. 10., ko so v sklopu Koroških kul-
turnih dnevov na Primorskem v go-
ste prišli otroci društva Suha z ime-
nitno predstavo Vila Malina Svetla-
ne Makarovič v režiji Riharda Grilca.
Odlično uigrana skupina je v živah-
nem in napetem tempu navdušila
občinstvo, ki je kljub kislemu vre-
menu in večerni uri prišla na sedež
zborov v Devin.
Ob koncu lahko torej pobudnikom
in uresničevalcem te lepe zamisli le
čestitamo in želimo, da bi po tej poti
tudi vztrajali, saj so otrokom, a tudi
odraslim, omogočili, da doživijo ne-
kaj lepega in novega za naš prostor.
V. J.
K
  Nagrada Šport in šola
Porast odličnjakov
v šoli in športu
ZSŠDI 
Foto JMP