DreTesnica in vzgojevanje dreves. Spisal F. Matijašič. deželni potovalni učitelj za sadjerejstvo. (Dalje.) Premiaolo je vže več, kakor eaoleto, odkar delujem kot potovalai učelj za aadjerejatvo. Ze prej ko aem aastopil to službo, pozaaa mi je bil večji del Stajarske ia poaebao spodajega Stajarja ia sicer glede sadjereje, viaoreje ia sploh gospodarstva. Nekoliko let prej imel sem priložaost, več let kot goapodarski čiaovaik delovati aa velikih poaestvih v drugih deželah. Pozaavam tedaj goapodaratvo sploh ia ajega razmere ia pomaajkljivosti. Kot rojea Štajarec delam tedaj veliko aa to, da grem svojim roiakom, poaebao kar se tiče sadje- ia viaorejstva, aa roko, ia to mi je tem ležje, ker sem, kakor omeajeao, imel priliko, ae samo domače, temveč tudi goapodarake razmere tujih dežel pozaavati. Ni me tedaj aikakor oveaelilo, ko aeai v preteklem letu moral izpozaati, da štajaraki sadjerejci še aikakor aiso tako aavdušeai za aadjerejstvo, kakor bi po tem, da smo ravao pretekla leta imeli dobre 8adae letiae ia je aaše aadje atalo visoko v ceai — bilo upati. Veadar pa, kamor sem bil pozvaa, aašel aem pomaajkljivosti maogo ; aajveč pa, kar ae tiče izreje sadaega drevja. Ker mi tedaj ai bilo daao, aa maogili krajih v tem dajati soveta, primoraa aem prijeti za pero, ia sadjerejcem to, kar bi ajim aajraje pokazal z aožem ia s škarjami, — kolikor se da aa kratko — opisati; morebiti ae bo veadar-le kdo po tem ravnal. Okulira aje je glede drevesaiškega goapodarstva važaejae od vseh dozdaj imeaovaaih cepljenj; oao ae vrši meaeca julija ia avguata, kadar se drevje nahaja v drugem toku, ia se mu skorja da dobro odlupiti. Ne spada tedaj med apomladaaako cepljeaje, zato iaieaujemo ga: poletao cepljeaje. Za okuliraaje morajo se rabiti divjaki, če so le dosegli debelost aavadaega aviačaika. Popki, s katerimi se cepi, morajo biti od mladik, ki ao ravao tieto leto zrastle, ia so tedaj še zeleae. Gledati je treba aa to, da se za cepljeaje vzamejo le zadosti doraatli ia zreli, tedaj ae premladi popki. To se da aajbolje po goditi, ako ae za cepljeaje vzamejo mladike, ki aiso še morebiti preveč zeleae ia aočaate, pa tudi preveč lesaate ia pretrde ae smejo biti. Prava doba se pozaa aa tem, če mladiko sredaje močao pripogaemo ali v krog zviaemo, in se oaa pri tem aiti ae stere, aiti samo ae pokae. Takim mladikam se porežejo listi tam, kjer se liatai pecelj liata dotika, ia se mora skrbeti za to, da se ti cepiči pri delu ae izaušijo. Moramo jib rezati tedaj ali že sproti, ali jih pa hraaiti v vodi. Toliko glede priprav za okuliraaje. Okulira ae pa tako le: Na divjaku, ki se ima okulirati, poišče ae gladko meato, aajbolje kje pod kakovo straasko vejico, ker je tam gibaaje soka aajmočaeje ia oko aajležje priraste. Tam se tedaj v skorjo do leaa aapravi poprečni rez, in od arediae tega reza drugi, podolgasti rez navzdol, tako, da oba reza akupaj atorita podobo tiskaae latiaske črke T; tako prerezaao akorjo odlupimo s cepaluikom okuliraega aoža ia jo odgraemo toliko aa atraa, da je mogoče žlahtao oko pod skorjo poriaiti, tako, da se popreeui rez očeaaega ščita, ia poprečai rez aa divjaku popolaoma krijeta. Ko je to atorjeao, treba je to cepljeaje trdao z rafijo ali pa z lipovim ličjem povezati, ae da bi bilo treba rabiti za to cepilai vosek. Zlahtao oko se paaajležje nepoškodovaao dobi, ako ga z malim koaoni okrog ajega ležečega leaa izrežemo, ia to tako, da se poprečaa rez aahaja aad okom, ae pa pod ajim. To povdarjam zarad tega poaebao, ker aekateri učijo tudi aasprotao, ali pa, da aaj se oko z aekoliko akorjo odlupi, kar vae ima, pri praktičaem delu maogo pomaajkljivosti. Na tak aačia dobi oko z omeajeaim koaom leaa podobo ščita, ter imeaujerao tudi uai del leaa, ki se izrezaaega oka drži: očesai ščit. Ako za osem, do deset dai pereaai pecelj, ki ae je bil, kakor je že zgoraj omeajeao, pri očesu puatil, — aam, ali pa, ako ae ga samo aa lahko dotakaemo — odpade, je to zaameaje, da je oko priraatlo; če pa ae odpade, temveč se očeaa trdao drži, ia tudi oko ae kaže ajemu laatne čvrate barve, ter je poatalo črao ia se potegailo akupaj, tedaj je to zaameaje, da oko ai priraatlo. ter je vže mrtvo; tak divjak more se tisto leto koj še eakrat, po že aavedeaih pravilih okulirati. V šeat do osem tedaih po okuliraaji moramo povoje pri okulaatih odvezati, ker drugače ae zajedajo v ateblo, ia mogel bi ae divjak aa tem meatu odtreti. V dreveaaicab. okulira se aavadao na apeče oko, t. j, žlahtao oko, ako je priraatlo, požeae še le prihodajo spomiad ia v aavadaih razmerah že v prvem letu avoje rasti atori mladiko V/%—2 m. visoko. Zategadelj se tudi divjak po izvrseaem okuliraaji pusti, kakor je, ter še le prihodajo spomlad moramo ga odrezati 10 do 15 cm. aad žlahtuim okom. (Dalje prih.)