Št. 55. Y Gorici, v sredo dne 12. julija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KaZipotom« ob novem letu vred po poŠti pro-jomana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6'60 pol leta...... . . 6 » 60 » » » 3-30 Četrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo y. Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarn"!*. * Ar Gabr&fei?"* ^ vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrata. Večkrat-po ddgodbi; — Večjo črke, po prost«* • — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-govornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki tdici št. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan. od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki nlici št. 7. v I. adstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravniitvu. ______ v J J »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. - »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v nasi knjigarni, v totoVarni Sclnvarz v Šolski ulici, .Tellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici St. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenči« m trgu dolla flaserma. Talefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiskp, in zal. Narodno srce .»Primorskega Lista". ^Primorski list«, katerega imenujejo po vsebini največ številk povsem opravičeno »Prismojenea«, je Sel s svojo zadnjo Številko med narodne liste, ki so borijo za naše narodne pravice, za jednakopravnost! »Primorski list« je jeden najstru-penejših klerikalnih listov na Slovenskem, prevet ultramontanskega duha, list, ki se je večkrat norčeval z našim narodnim bojem, ki stavlja zapreke takemu boju, ki stoji na Missijevem stališču, da je narodnost paganstvo, to je ultraklerikalen list, ki pozna navadno le Rim in duhovnike, brani sovražnike stovenskega naroda v duhovskih suknjah, list, ki je pisal in piše proti vsakemu pravemu napredku, unet le za procesije in Marijine hčere — ta list je pisal v zadnji Številki, da se moramo otresti hlapčevskega duha, da mora biti konec slovenski »miroljubnosti«! Piše: »Proč s hlapčevstvom, ki pri-stoja komaj psu! Proč s sramotnimi oziri, proč z brezbrižnostjo in kima-njem! — Dokler bomo Slovenci hlapčevskega duha. nas ne bode nihče spoštoval in se ne bo oziral na sicer opravičene zahteve o jeunakopravnosti«! Potem zahteva slovensko uradovanje, navdušuje občine, naj se potegnejo ža samoslovenske napise ob novi železnici, pred vsem pa naj odvržejo, kjer jih še imajo, neslovenske napise, samo slovenski imajo prostora na slovenskih tleh. Prav tako! Takih besed še nismo slišali iz ust »Primorskega lista«. — Prav zato pa, ker jih še nismo slišali, mu ne verjamemo nič. Klerikalci se vedno ravnajo po tem, kakor jim kaže. Narodni čut je v naši deželi močno razvit ; zategadel pa se včasih tudi strupen klerikalni list dela narodnega, zlasti še, če mu gre za to, da bi nalovil kaj boljših naročnikov od teh, katere ima sedaj. Tudi »Slovenec< je v zadnjih časih ognjevito naroden, zakaj bi ne bil tudi njegov goriški vojščak vsaj enkrat ?! In res, razkril je svetu svoje slovensko srce. Kar strmeli smo, ko smo čitali te »Proč« in »Proč«, to une-manje za naše pravične zahteve, za našo jednakopravnost! Kaj le pravi k temu — dr. Gregorčič, Pajerjev prodanec, ki hlapčuje s svojimi pristaši laški kliki ter jej pusti delati škodo Slovencem neovirano, kaj pravita deželna odbornika, ki se nista niti zmenila z drugimi tovariši ne v odboru ne v zboru za to, da gine kar sistematično slovenščina iz deželnega odbora, kaj pravijo tisti duhovniki, ki nemškutarijo po uradih ter se prilizujejo tujim politiškim uradnikom, kaj pravijo drugi klerikalni stebri, ki tičijo do grla v narodnih grehih?! »Proč s sramotnimi oziri, proč z brezbrižnostjo in kimanjem! Dokler bomo hlapčevskega duha, nas ne bo nihče spoštoval in se ne bo oziral na sicer opravičene zahteve o jednako-pravnosti,« To je res — zato pa to mogočno doni na ušesa vsem kolovodjam klerik alne stranke! Ta stranka je opustila ves boj za naše narodne pravice, se je prodala vladi in Lahom, je osleparila volilce, da gre za sveto vero, ko je šlo za tisto nikdar sito bisago in za nadvladje posvečenih klerikalnih matadorjev s priveski vred. Ta stranka ovira vsako pravo narodno delo, ta stranka je naravnost protislovenska, ker nje vzdrževa-telji so zvezani z vlado in Lahi ter stojijo tako proti slovenskemu narodu, iz katerega so jim dobri le volilci, da jih izvolijo! — Da so le oni na vrhu ter da komodno živijo, za to jim je, za vse drugo nič! Radi tega, pa prav nič ne damo na slovensko srce" »Prim. lista«, pa če se dela še tako navdušenega, in če še tako svežega lica gori za našo jednakopravnost. Njegovo sred je po- kvarjeno, ker je klerikalno. Zato pa: »Kaj pomaga frišno lice, če je ferdir-bano sreč!« »Primorski list« naj začne narodno delov svojih vrstah, v vrstah klerikalne stranke. — Svoj prag naj začne čistiti nena-rodnega dela — potem mu bomo verjeli, da se je res spreobrnil ter se pridružil nam v narodnem boju, v boju za naše svete pravice in jednakopravnost. Dokler pa tega ne stori, stoji ne-spodbitna resnica, da je razkril svoje »narodno« sred le s posebnimi ko* ristolovskimi nameni. (Isto velja tudi »Gorici«, ki je včeraj ponatisnila oni članek iz »Prim. lista«.) Slovenska vseučifišho vprašanje Zastopniki obeh slovenskih parlamentarnih klubov so sklonili z ozirom na razmere v zbornici poslancev, da ne vložijo v proračunskem odseku pri razpravi o laški juridični fakulteti predlogov, katere so nameravali staviti, ako izjavi vlada, da vzdržuje v polnem obsegu to, kar je obljubila glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Glede* na to je poslanec Robič v proračunskem odseku izjavil, da spremljajo Jugoslovani prizadevanja Lahov po svojem vseučilišču s simpatijami, ali zahtevajo ob jednem in pričakujejo, da bo vlada njihove opravičene zahteve po slovenskem vseučilišču dobrohotno uvaževala; nadajo se, da ostane vlada pri svoji izjavi, oddani v proračunskem odseku, ter jo tudi izvrši. Poslanec Hoffman-Welenhof je protestiral proti ustanovitvi slovenske pravne fakultete, na kar ga je Robič primerno zavrnil. Na to pa je vstal naučni minister ter izjavil, da bo po- stopala vlada ne gledč na narodnostne boje vedno objektivno, in zato prosi, da se ne dvomi o lojalnosti vladnih izjav. Poslanec Steimvender se je tudi obračal proti ustanovitvi slovenske ju-ridične fakultete s puhlimi izgovori, češ, da ni za ustanovitev take fakultete potrebnih pogojev, da bi slovenski ju-risti preplavili i'azne kraje ter bi se kalil mir v deželi! Robič je citiral tudi del Schvveglovega govora v kranjskem deželnem zboru, v katerem je rekel Schwegel, da predlog glede slov. vseučilišča zasluži upoštevanje, ter da njegova stranka ne nasprotuje stvari, ki bi koristila deželi duševno fn materi-jelno, ter ne mara, da bi se jej moglo kedaj očitati; da je ovirala interese dežele. Ko je na to poslanec Schwegel rekel, da nemške, stranka na Kranjskem se ni izrekla za slovensko vseučilišče, je omenil Robič, da je citiral dobesedno Sclnveglov govor zato, k*' se vidi iz njega, da nemška stranska na Kranjskem spremlja dobrohotneje ustanovitev slov. pravne fakultete v Ljubljani nego oni Nemci, ki sedaj divjajo po odseku in parlamentu. Robič je zavrnil tudi Steinwenderja, rekoč končno, da Slovenci odklanjajo vse nasvete, da bi se odrekli svoji opravičeni zahtevi. Tu moramo omeniti še, da so tudi izven proračunskega odseka Nemci besneli proti slov. vseučilišču. Derschatta je protestiral v imenu vseh nemških strank proti vladni izjavi glede slovensko juridične fakultete v Ljubljani ter grozil z najhujšim odporom, in sicer pri ministerskem predsedniku. Gautsch mu je odgovoril, da vlada ne more prezirati sklepa kranjskega deželnega zbora, sicer pa ni obljubila nič drugega nego to, da začne s potrebnim! pred-poizvedbami. Iz vsega tega se vidi, kako težek boj za kulturne potrebe bijejo v Avstriji manjši narodi. Gotovo je, da se vseučilišče ali tudi le jedna fakulteta ne Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Po obedu je odšel Morrel navadno v kavarno ter čital časnik ,Semaphore'; danes je odšel naravnost v svoj biro. Kokles je bil ves pobit. Del dneva je sedel z razkrito glavo na kamnu v kotu dvorišča; solnce je sijalo nanj, in toplote je bilo trideset stopinj. Emanuel je poskušal tolažiti ženski; toda ker je bil potrt todi sam, mu je manjkalo zgovornosti. Mladi mož je dobro poznal vse zadeve Morrelove trgovine in vedel za bližajočo se katastrofo. Napočila je noč. Mati in hči sta upali, da jih Morrel še obišče, in nista odšli spat. Toda mesto tpga slišita, kako pride po prstih mimo sobe, gotovo, da bi ga ne poklicali. Poslušata in on odide v svojo sobo te zaklene vrata od znotraj. Gospa Morrel reče hčerki, naj gre spat. In pol ure po-2"ieje se dvigne, obuje čevlje in se splazi po hodniku, da bi P°gledala skozi ključavnico, kaj dela njen mož. Na hodniku zagleda umikajočo- se senco. Bila je Julija, J° je skrbelo prav tako, ia je prehitela svojo mater. Deklica se približa svoji materi. »Oče piše," pravi. Mati in hči se razumeta brez besed. j Gospa Morrel se sklone do luknje v ključavnici. Morrel ki je res pisal, toda česar ni opazila hčerka, opazi mati: papir, na katerega je pisal, je bil kolekovan. Pride ji strašna misel, da piše njen mož morebiti oporoko. Po celem telesu se strese, toda premaga se ia molči. Drugi dan je bil videti Morrel čisto miren. Šel je v svoj kabinet kakor navadno in kakor vedno prišel k zajutreku. Pri obedu je morala sedeti njegova hčerka poleg njega, in objel je njeno glavo v svojo roko ter jo dolgo pritiskal na svoje prsi. Zvečer je rekla Julija svoji materi, da je kljub navideznemu očetovemu.miru njegovo srce utripalo nenavadno silno. Prihodnja dva dneva mineta skore prav tako. Četrtega septembra zvečer reče Morrel Juliji, naj mu vrne ključ od njegovega kabineta. julija se strese pri tej zahtevi, kajti takoj se ji adi, da to naznanja nesrečo. Zakaj zahteva oče od nje ključ, ki ga je imela vedno in so ga ji vzeli samo v njenem detinstvu, kadar so jo hoteli kaznovati. Deklica pogleda Morrela v obraz. ,,Kaj sem zagrešila, oče," pravi, „da mi jemlješ ta ključ?" „Nič, dete moje," pravi nesrečni mož, ki se mu pri tem prlprostem vprašanju orosijo oči; „nič, ampak jaz ga potrebujem. Julija ga pričfte iskati. „Pustila sem ga v svoji sobi," pravi nato in odide. Toda mesto da bi šla v svojo sobo, odhiti k Emanuelu. ,,Ne dajte mu ključa," pravi ta, „in če vam je le mogoče, ga ne izpustite jutri iz svojih očij.'' Še več hoče izvedeti od Emnnuela, toda ta ni ali nič drugega vedel aH pa ni hotel ničesar izdati. Vso noč od četrtega na petega septembra je prisluškovala gospa Morrel pri steni, ki je ločila njeno sobo od moževe. Do treh zjutraj ga je slišala hoditi po sobi. In ob treh se je vrgel v posteljo. Mati in hči sta prečuli noč skupaj. Izza sinočinega večera sta pričakovali Maksimilijana. Ob osmih zjutraj pride k njima gospod Morrel Bil je popolnoma miren, toda njegove bledo obličje je kazalo sledove nemirne noči. Gospa Morrel in hčerka si ga ne upata vprašati, kako je spal. Morrel je bil s svojo ženo ljubeznivejši in z Juljjo než-Inejši kakor po navadi. Naprej in naprej je gledal in objemal [svojega otroka. Julija se spomni Emanuelovega opomina, in ko oče odide, [ga hoče spremljati. Toda ta jo zavrne. „Ostani pri materi!" ji pravi. Julija ga prosi, naj ji dovoli, da sme iti z njim. „Jaz hočem, da ostaneš tu!" ji odvrne Morrel. „To je bilo prvo pot, da je rekel Morrel svoji hčeri: Ljaz hočem!' Toda izrekel je tudi zdaj te besede z glasom, v katerem se je zrcalila očetovska miloba in ljubezen. Julija si ne upa naprej. Nemo in nepremično obstoji na mestu, kjer jo je zavrnil loče. Trenotek pozneje se odpro vrata, in Julija začuti, kako jo objameta dve roki in nekdo poljubi na čelo. Dvignivši svoj pogled, krikne veselja. ^Maksimilijan, brat moji" zakliče.. : Pri tem vskliku pribiti gospa Morrel in objame svojega \. — „Mati," pravi mladi mož ter se ozre zdaj v mater, zdaj daod$l»f| jfitr^ajCf se sklene danes ustanovitev, jasno pa je tudi, da se pri nas Bavlacujejct Jake, .reči prav vsled narodnostnih bojev. Dasi je očitno, da se je ozirala vlada na grmenje Nemcev, je vendar priznala potrebo, katero je uvaževati, ter se sklicevala na lojalnost svojih izjav. Ce imajo Lahi, ki so proti nam v Jako majhnem Številu, svojo juridicno fakulteto, zakaj bi je tudi mi ne imeli. Seveda je potreba, ce ni vseh pogojev, poskrbeti, da pridemo do njih čimprej, da se tako ustvari položaj, ko se lahko poreče: Parlament, daj nam danes fakulteto, odpremo jo lahko v najkrajšem času! Da se bodo zagrize-nejSi Nen>«i upirali vedno temu našemu kulturnemu postulatu, je jasno, ali v zbornici so še drugi poslanci, ki bodo sodili drugače, tako, da končno vendar le pridemo do svoje juridične fakultete. Boj za njo mora biti na prvih mestih pri naSih poslancih vedno, in nobene prilike se ne sme zamuditi, da se ne bi cula glasna naša beseda po slovenskem vseučilišču. Boj bo brez dvoma še trd. Sedaj smo šole pri predpoiz-vedbah - da se otvori, poteče še dolgo časa. Dotle pa vedno in povsodi: Na straži! DOPISI , 9./7. 05. V zadnji »Soči" je bilo v dopisa o uradni učit. konferenci omenjeno med drugim, da sta pri volitvi učit. zastopnikov dobila Ig. Križman 102 in Fr. Bajt 74 glasov, ker je bilo učiteljstvo glede zadnjega v nesoglasju. — Da se to poročilo ne ume krivo, moramo pojasniti, da Fr. Bajt je vrl tovariš, zaslužen učitelj, na polju učiteljske organizacije najmarljivejši in tudi kot zastopnik v okr. š. svetu vrši popolnem svojo dolžnost, ker ima za to tudi potrebne zmožnosti, dobro voho in veliko prakso. Da je v glasovih zaostal za svojim tovarišem, je vzrok, ker je ob periferiji šol. okraja iu se iste rado voli le v .bližini mesta. Tudi ni bilo nikake agitacije zanj, ker se je vedelo, da napredno učiteljstvo stoji za njim v zadostnem številu. Pač pa so nekateri poskušali kot kandidVi svojo srečo proti njemu. No, napor je bil zastonj in zlasti kak klerikalni Švigašvaga je dobil tu zasluženo lekcijo! — Zastopnika naj se i nadalje skažeta vrednima zaupanja trpečega uči-tejjstva! |Z Rjkeilerga. (Strah očka Pavlice.) Mladeniči, oziroma posestniki iz Rihemberga-Vas, smo predložili c. kr. namestništvu v Trstu pravila za ustanovitev novega pevskega in bralnega društva. Očka Jože se je kar stresel, ko je prišel na sled ter* predrznim „VašČa-noma, vsede se za mizo ter takoj napiše s svojo trepetajočo roko pritožbo na gosposko, češ, fantje delajo edino na to, da jim bode mogoče prirejati veselice in plese brez uklona v „Frlanici". Pri plesih se demoralizuje mla-dež, a v gostilnah, v katerih ^harmonikarji" Čez noč v listju vmirajo, se morala p«wpe-Šuje. — Mi sme uverjeni, da vzame visoko c. kr. namestništvo naša predložena mu pravila na znanje ter nam jamči pravice kakor ustanovnega zakona tako tudi onega z dne 15./11. 1867. drž. zak. št. 34., v katerih ni niti govora, kako besedo imajo županstva pri združenju. Popolnoma smo uverjeni tudi, da je bobe, ako pohaja mladina o prostih urah v čitalnice se poučevat, nego v gostilno gosp. Pavlice popivat. Glede morale pa, očka Joško, ni treba da mislite dolgo nazaj, da se spomnite »prizorov". Za sedaj dovolj! Vedite pa, očka Jože, da ne bodemo zamudili prilike vam predočiti slike „Don Juana", Do vidova! Domače in razne novice. Zl plSltlljI PotaKSkegi so nabrali slovenski gimnazijski abiturijjentje na svojei ,Tečeru dne 8. t. m. K 6-60. ZnlOStli liplt II fltalHlJU. — Z odliko je napravil izpit Hygin Valdemarin iz lio-mansa. Zreli: Avg. Belin g ar z Ravnice, Leop. Bobik s Peči, Evgen Brandl iz Trsta, B, Bressan iz Pevme, Emil Brezi-gar iz Doberdoba, Leopold C igo j z Ma-lovš, Ernest H o Iz er iz Gorice, Vladimir K 0-mavli iz Deskel, V. Louvier iz Gorice, K. M al y iz Celovca, K. Michlstudter iz Gorice, Rudolf Močnik iz Medulina, Josip Peternel iz Pluženj, Ign. Rys iz Bude-jevic, Iv. Semich iz Pulja, Josip Srebrni č iz Solkana, R. Zach iz Gradca, Al. Zei iz Gorice, Al. Žigon iz Volčjegngrada in P e 11 is. Slovencev je med temi 9. —- Eden je reprobiran na 2 meseca, 2 pa na celo leto. Zrelostni izpit 11 c, kr. učiteljišču 1 Kopru so napravili sledeči gospodje: Anton Fakin iz Škrbine, Franc Ferjančič iz Lokavca, Alojzij Hreščak iz Sežane (z odliko), Albert Poljšak iz Šmarij, Janko Samec iz Kopra, Viljem Toma-žič iz Kanala, Fran Turk iz Gabrij pri Ajdovščini, Janko Vovk iz Kopra (z odliko), Zma-goslav Zgonik iz Dobravelj. Zrelostni izpiti na Ženskem učiteljišču v Gorici. — Napravile so izpit z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom g.čne Bajt Roža, Koser Pavlina, Lee ker Štefanija, Majde Josipina, Maku c Pavla, Milost Ljudmila, Pahor Viktorija, Škoflanc Zofija, Zal a r Marija; Trpin Antouija s slovenskim učnim jezikom. — Z dobrim vspe-hom so napravile izpit s slovenskim in nemškim uč. jezikom g^čue: Jonke Melaniia, Kavčič Marjja, Lazar Marija, Legovič Oliva, Mrevlje Gabrijela, Praprotnik Pavla, Smerdu Katica, Smole !?<-, T r o š t Lojzika, Zupane Mara; s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom je napravila izpit g.čna: Merhar Jožefa. — S slovenskim učnim jezikom pa so napravile izpit g.čne: Cigoj Viktorija, G orni š ček Ra-faela, Hmelak Pavla, Jeleuec Marija, Kavčič Kristina, Kacafura Ljudmila, Komavli Štefka, Omahen Ivana, Silič Justina, Stucin Štefka, Št ur m Alojzija, Trampuž Amalija. Zrelostni izpit M reilkl. — Zrelostni izpit so napravili: F. baron Bianchi, A. Bratus, Fr. Hemmich, Ed. Mendler in K. Perndanner. 5 jih sme ponavljati za 2 meseca. Veselici društva »Lijak" 11 Vogerskem. — Zopet lep list v zgodovini vaških društev 1 — Društvo „L\ijaktt je mlado društvo — šest mesecev šteje njegovo življenje — in vendar si je pridobilo v tem kratkem času svojega obstank. že prav dobra in trdna tla-svojega razvoja in napredka. Da pa znajo ceniti tudi druga društva pomen prvih jasnih nastopov svojih mlajših bratcev, da dejanski pokažejo svoje simpatije napram najmlajšemu bratcu ter ga na ta način vspodbude k podvojenemu delovanju, njemu samemu v korist, domači vasi pa v čast, prihitelo je šest društev in povzdignilo veselico bralnega iu kmet-skega aruštva „Lijak" v pravcato veliko ljudsko veselico. Mnogo časa pred veselico že seje zbralo na veseličnem prostoru, v hladem in prostornem gozdiču za gradom, vse polno ljudij. Ob času veselje jih je bilo nad 800. Fr«, <; točko je izvršilo t občno zadovoljnost druiiivo „ Lijak", namreč pesem: »Slovan na dan"! Sledil je pozdrav g. Antona B e 11 r a m a, ki se je zahvalil z vznesenimi besedami zbranemu občinstvu za tako udeležbo in za vspodbujo. Rensko društvo »Svoboda" je dokazalo s svojim mešanim zborom „Oj planine", da ima dobre, izurjene pevke in pevce, ki so kos tako težki točki, kakoršno so precizno proizvajale same domače moci.Gd.Mici Krageljje na to z občutkom deklamovala „Jeftejevo prisego" iu nudila občinstvu res lep užitek. Društvo iz Bilj je tudi dobro zapelo „Poputnico hrvatskog doma". Edino to nam ni po volji, da se izbira za nastop pri vaških veselicah le prerndo hrvatske pesmi, med tem ko ostanejo slovenske skladbe bolj v ozadju. Mogoče temelji to v dejstvu, da so hrvatske pesmi po veČini navduševalne, junaške, in zato kakor nalašč primerne za vaške pevce, ki se jih lažje na-uče, kakor pa slovenske, toda bodi temu tako ali tako, v tem oiiru se mora marsikaj spremeniti, zlasti ker je med slovenskimi toliko znanih, preznanih zborov, katere se odklanja ravno vsled prevelikega poznanja. Možki zbor iz Št. Petra, sestavljen nalašč za ta dan, je dokazal z lepo pesnijo „Na boj", kako živo potrebuje omenjena vas stalnega pevskega društva; dana je imenitna podlaga v dobrih pevskih močeh — staro društvo v Št. Petru pa je mirno v Gospodu zaspalo! Upamo, da pride do novega društva, da ne zaostane Št. Peter za drugimi okoličauskimi vasmi glede temeljitega gojenja petja in samoizobrazbe po- tom prepotrebnih pevskih in bralnih društev. Pri predzadnji točki so nastopili pod vodstvom gospoda Emila Komela združeni mešani zbori pevskih društev iz Pevme, Št. Andreža in Vrtojbe (okoli 100 pevcev in pevk!), zapeli so Komelovo skladbo »Pobratimija". — Lahko se reče. da so častno izvršili svojo težko nalogo, da-si so imeli pevski zbori iz med sabo tako oddaljenih vasij samo eno skupno vajo na Voljčji-dragi tik pred veselico. V teh treh zborih se je videlo jedro prihodnje zveze okoliščanskih društev, katera bo imela namen, da se podpirajo med sabo društva, in da skupno nastopijo, kjer le mogoče v tako impozantnem Številu. Komičen prizor, kateri je proizvajal občinstvu po deželi že precej znani g. Molek iz Gorice, je vzbudil mnogo smeha; predstavljal je svojo: „Pot okoli zemlje". Veselica je končala s plesom Iu umetnimi ognji. Društvo »Lijak" je lahko zadovoljno s svojo prireditvijo, in gmotni in moralni uspeh naj ga naudušita k neumornemu delovanju, ne oziraje se na domače sovražnike, katerim so taka izobraževalna društva trn v peti. V korist fondu zi Prešerno? spomenik napravi pevsko in bralno društvo „Miren" v Mirnu veselico dne (i. avgusta t. 1. Društvo se je že obrnilo do razn.h bratskih društev za sodelovanje. Namen veselice je res lep, zategadel pa je tudi pričakovati na omenjeni dan prav obile udeležbe. Zahvala. — Visokorodni gospod Henrik grof A t tem s- Sveto križ ki, c. kr dvorni svetnik v Gorici, je daroval 50 K za pet ubožnih družin tuk. občine. Imenom obdaro-vancev izreka iskreno zahvalo mestno županstvo Sv. Križ. »Učiteljskemu Tovarišu". — V zadnji številki piše ta učiteljski list: »Soča" bega goriško učiteljstvo, češ naj si zgradi svoj konvikt v Gorici. Hm! Ali „Soči" ni znano, da so se primorska učiteljska društva izjavila, da se združijo s kranjskim iu spodnještajerskhu učiteljstvom ter zgiadijo z združenimi močmi skupen konvikt v Ljubljani ? Le ne po uopotrebnem begati in razdruževati slovenskega učitoljstva, zakaj le v družbi je moft iu napredek." To, se nanaša na reklamno notico za koncert v prid učiteljskemu konviktu. Mi izjavljamo na to, da je potekla ona notica iz Učiteljskega peresa ter je priobčena taka, ka-koršDa nam je došlr Tudi v „Gorici" je bila slična notica. — Mi torej čisto nič ne begamo goriškega učiteljstva. Zato pa zahtevamo od „Učit. Tov.", da svojo vest popravi v navedenem smislu — glede konvikta pa naj se pomenijo sami med seboj 1 Slovanska velikodušnost. -- Tukajšnji prJ„ mojeni laški listič „Corriere" pripoveduje nekam ostentativuo, da je protestiralo ne:.. pijanih nemških buršev proti slovenskemu a' učilišču. Namesto da se ta listič posr '" (Dalje o prilouj.) n.TL„ v sestro, »kaj je?. Kaj se je zgodilo? Vajino pismo me je prestrašilo, in prišel sem, kar najhitreje sem mogel. „Julija," pravi gospa Morrel, Še vedno sloneča na prsih svojega sina, »povej očetu, d>i je prišel Maksimiljan." Deklica odhiti, toda ko pride na stopnice, najde moža, držečega v reki pismo. »Ali niste vi gospica Julija Morrel?" vpraša mož z ita- »Da," odvrne Julija vsa zmedena. »Toda kaj mi hočete ? Jaz vas ne poznam." „Čitajte to pismo," pravi mož in ji ponudi pismo, katero je držal v roki Julija se obotavlja. »Tiče se sreče vašega očeta/ pravi sel. Deklica mu iztrga pismo iz roke. Nato je hitro odpre in čita: »Pojdite takoj v Meilhanski drevored, stopite v hišo štev. 15, zahtevajte pri hišniku ključ od sobe v petem nadstropju, pojdite v sobo, vzemite s peči mošnjo iz rdeče svile ter jo nesite svojemu očetu. »Vsekakor morate storiti to pred jednajsto uro. „Obljubili ste mi slepo pokorščino, in na to obljubo vas opominjam. »Pomorščak Simbad." Mlada deklica vsklikne veselja ter se ozre po možu, ki je prinesel to pism^r da bi izvedela od njega kaj več, toda ta je izginil / Še enkrat hoče preCitati pismo, in ko je razgane vnovič, zapazi pripis: ^Velike važnosti je, da opravite to sami. Če bi imeli še koga pri sebi ali bi poslali koga drugega, Vam hišnik ne da ključa." Ta pripiB veselje mlade deklice zelo zmanjša. Ali se nima I ničesar bati? Ali ni to morebiti samo nastavljena zanjka? V svoji nedolžnosti sicer ni slutila nevarnosti^ ki lahko pretijo mladi deklici na takem potu, toda da se človek boji nevarnosti, mu ni treba vedeti, kakšna je. In baš nepoznana nevarnost oplaši človeka mnogokrat najbolj. Julija premišlja in sklene vprašati za svet. Toda neko Čudno čustvo jo privede do tega, da ne gre iskat nasveta niti k svoji materi, niti k svojemu bratu, ampak k Emanuelu. Poišče ga, pove mu svoj pogovor z zastopnikom tvrdke Thomson in French in z možem, ki ga je srečala pravkar na stopnicah, ter mu pokaže pismo. „Vsekakor morate iti tja, gospica," pravi Emanuel. niti tja?" pravi Julija, ,,Da, jaz vas spremim." „Toda ali niste čitali, da moram priti sama?" „Saj tudi pridete sami," pravi Emanuel, „ Spremim vas do ogla ulice du Musee in vas počakam. Če se predolgo ne vrnete, pribitim za vami, in če vam stori kdo kaj zalega, je izgubljen, to vam prisezam. »Torej Emanuel," odvrne mlada deklica, „vi menite, da naj se temu povabilu odzovem?" „Da. Ali vam ni rekel sel, da se tiče vašega očeta ?" „Da, Emanuel. V kakšni nevarnosti pa je pravzaprav moj oče. Emanuel se trenotek obotavlja; toda želja, pregovoriti mlado deklico, da bi ubogala besede pisma, odloči. »Poslušajte!" pravi. »Danes je petega septembra, aH ni res?" —* »Da." „Danes ob enajstih ima vaš oče izplačati blizu tristotisoč frankov." »Da, to vem." % „Torej dobro," pravi Emanuel. ,Iu v blagajni ni niti petnajst tisoč." »In kaj se lahko zgodi ?" „Če vaš oče še pred jednajsto uro ne dobi nikoga., 'Mura pomaga iz zadrege, mora: še pred dvanajsto napovedati bankrot." „0 pridite, pridite!" vsklikne deklica in potegne mladega moža za seboj. Med tem je gospa Morrel povedala vse svojemu sinu. Mladi mož je vedel, da so morale nesreče, ki so sledile druga drugi, provzročiti premoženju njegove rodbine veliko škodo. Toda da je prišlo že tako daleč, tega ni niti slutil. Nel:aj časa ostane čisto potrt. Nato naenkrat plane kvišVu in odhiti po stopnicah, mene, da najde svojega očeta v njegovem kabinetu. Toda zastonj. Potrka na vrata. Stoj«? pred vrati kabineta, sliši, da se odpro vrata očetove sobe. Obrne se in vidi prihajati Morrela. Ta je Šel namreč mesto v kabinet nazaj v spalnico in je prihajal v kabinet šele zdaj. OpazivSi Maksimilijana, vsklikne Morrel vsled presenečenja. Čisto ničesar ni vedel o prihodu svojega sina. Nepremično ostane na mestu, s katerega je zagledal sina, pritiskajo z desnico na se neki predmet, ki ga je imel pod suknjo. Maksimiljan pohiti k njemu in ga objame, toda naenkrat stoj A za korak nazaj. »Oče," pravi bled kakor smrt, »zakaj nosite pod suknjo dve pištoli?" A0. tega sem se bal," pravi Morrel. »Oče, oče, za Boga," vsklikne mladi mož, »zakaj vam je to orožje?" „Maksimilijan," pravi Morrel in se trdno ozre v svojega sina, rti si poštenjak. Pojdi torej z menoj, hočem ti povedati.' Morrel odide proti svojemu kabinetu, in Maksimilijan mi sledi. Nato gre skozi prednjo sobo, vstopi v svoj biro, polofc pištoli na mizo in pokažeš prstom na odprto knjigo. Tu je bilo vknjiženo stanje njegove blagajne. rnioga »mir it. m. t dne IZ. julija 1905. tako proti slov. vseučilišču, je imel rajše povedati, kako velikodušno so nastopili slovanski poslanci v proračunskem odseku glede laškoga vseufcilišcncga vprašanja, zlasti pa pri § 5. vladine predloge. Par. 5. vladine predloge namreč določa, da imajo, čim se ustanovi nova laška fakulteta, prenehati vse olajšave in udobnosti, ki jih uživajo laški dijaki v jezikovnem pogledu t pri izpitih na vseučiliščih v Gradcu in Inomostu. Laški poslanec Malfatti je stavil predlog, naj se ta paragraf 5 briše iz predloge, to je, da naj olajšava in udobnosti za laške dijake na vseučiliščih v Gradcu in Inomostu ostanejo tudi potem, ko se ustanovi laška fakultete. Slovani ne le da so glasovali za skupno vladno predlogo, to je za ustfilffc * vitev fakulteta, glasovali so tudi za navedeni predlog posL Malfattija, torej za važno olajšavo laškim dijakom, ki bodo študirali v Gradcu, oziroma v Inomostu! To je pač lep čin, tak čin, kakoršnega sicer Lahi v svojem velikem sovraštvu do Slovanov ne zaslužijo — ali Slovani so storili ta čin ter s tem pokazali, kako visoko stojijo v kulturi ter kako so daleč proč od narodnega sovraštva! To je lepa lekcija za sinove dvatisočletna kulture!! Namestnik princ Hohenlohe je obiskal predvčerajšnjim obrtno šolo v Marijanu, potem pa se je napotil v Brda, ogledat si škodo, nastalo tam vsled toče. Spremljali so ga okrajni glavar iz Gradišča vit. Vabita, deželna odbornika dr. Marani in Klančič ter poslanec Jakončič. V Medani, Kožbani, Dolenjah, Golembrdu in Bracanu je bil sprejet namestnik od stranij občinskih zastopov in duhovnikov. Informiral se je o potrebah tega prebivalstva glede cest ter glede priprav za pitno vodo. Popoludne ob 3. uri je dospel v Krmin, kjer ga je sprejel župan Locatelli in starašinstvo. Ob 6. zvečer se je vrnil v Trst. 0 vodovodnem vprašanju za Gorico je poročal v sinočni seji mestnega sveta dr, Pinavčig ter predlagal, da se dovoli zopet 5000 K za nadaljnje študije v svrho naprave vodovoda. Predlog je bil sprejet. — To bo zopet brezplodnih komisij I! — In te naravnost zavlačujejo rešitev vodovodnega vprašanja. Kdaj bo konec izkoriščanju, kdaj vendar pridemo do tako potrebnega vodovoda?! Otvoritev nove železniške zveze. — Poročajo zopet, da bo proga Trst-Gorica otvorjena 1. oktobra, ostali del pa 1. decembra t. 1. BOSI botra, — V Št. Andrežu so prinesli v cerkev krsto s truplom žene, katero je zadela solnčarica. Ob jednem pa je prinesla babica dete za krst. Določeno je bilo, da bo krsL po pogrebu. Ker je pokopališče blizu, bi se to lahko kmalu zgodilo. Ko je prišel du-ho|jujk, ga je prijela volja, najprvo krstiti široka, potem šele opraviti pogreb. Očeta ni l"\(,poIeg, botre tudi ne, ali vsejedno se mu s' ;*dilo krstiti dete. Dete je bilo zdravo in Pi rj*torej ni bilo nobene sile tako hiteti s >fc • Gospod nune pokliče neko boso pu-««:*, — je prišla gledat '-pogreb, in ta punica je morala biti za botro. Ko sta prišla oče in botra ob času, kakor rečeno, je bilo dete že krščeno, in prisiljena punica upisana n botro 1 Oče Beveda se je opravičeno jezil radi takega nunčevega ravnanja! KakG delajo Z vojaki V PuljU. — Poročajo nam, da je stalo ti možtvu za krepko obnašanje ter izkazano mu zaupanje, moral gvakrat ustaviti v govoru, ker so ga prisilile vito solze ganjenosti. Zadnja vaja je bila od petka na soboto iz Bovca čez gorske prelaze na Kranjskogoro. — Pri odhodu iz Bovca so delila tamošnja dekleta krepkim vojakom šopke cvetja. — Pripomnimo le Še, da sanitetna patrulja ni imela prilike niti enkrat poseči vmes; pač pa je v Bovcu obvezala 60 let starega zidarja, ki si je padši raz oder zlomil nogo. Društvo „Z i slovenskih odvetnikov v Ljubljani" sklicuje letošnji občui zbor na dan 10. julija J905. (dan Prešernove slavnosti) ob 10. uri dopoldne v Ljubljano v mesto dvorano s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo o koroških justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (g. dr. Brejc); 3. poročilo o štajerskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (gg. dr. Rosina in dr. Hrašovec); 5. poročilo o primorskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (g. dr. Rybaf); 6. volitev odbora (predsednika, 8 odbornikov, 2 preglednikov); 7. slučajnosti. Tovorno blago na kolodvoru. — Ker se kopiči blago na tukajšnji postaji južne železnice, se je s privoljenjem ministerstva skrajšala doba, v kateri sme blago brezplačno ležati v skladiščih, na 2 dni, doba za izlaganje iz tovornih vozov na 12 ur. Ta naredba je stopila v veljavo z 10. t. m. Občinske volitve V Krminu so se izvršile te- dni v miru, brez boja. V prvem in tretjem razredu so izvoženi »konservativci", v drugem pa liberalci. Uštevši namestnike šteje krmin-sko starašinstvo 27 konservativcev, 14 liberalcev in 4 socrjaliste. IZ kaznilnice v Gradišču ob Soči so prepeljali v kaznilnico pri Gradcu na Štajerskem vse one, ki so bili kaznovani radi znanih nemirov v prvo imenovani. Kakor smo ž«'poročali, se imenujejo ti: Jereb, Trevizi, Lazzarich in Pi-ciga. Tako bi bil punt v gradiški kaznilnici Vojaško-veteranske in pevsko društvo v Biljah priredi dne 10. septembra veliko veselico z bogatim vsporedom. Slavna bratska društva iz bližnjo okolice prosimo, da bi vpoštevala ta dan pri prireditvi svojih veselic. Točen vspo-red sledi pravočasno. - _________Odbor.— Izpred SOdnije. — Na zatožni klopi je sedel 21 letni Ivan Pogačar iz Kranja, kaznjenec iz Gradišča, ker je ukradel nekaj rečy, ki so last kaznilnice, ter jih dal vojaku Vin-cenen Marko, ki mu je izročal za to tobak. Vojak je že obsojen na tri mesece garnizij-skega zapora s tremi posti, Pogačarju pa so prisodili 6 tednov ječe z jednim postom. 8 mesecev težke ječe s tremi posti si je prislužil 21 letni Ferdinand Peršolja iz Trsta, ker je kradel na raznih krajih; ukradena svota znaša 150 K. Angelo Piccoli, 23 let star, je laški delavec iz Italije. Delal je pri novi železnici. Obtožen je razžaljenja Veličanstva in pa 3 di-namitne patrone je bil zmaknil iz zaloge. Prisodili so mu 4 me ječe težke ječe, potem pa ga pošljejo čez mejo, kamor edino tiče. Javna dražba za dva lova, — Dne 15. t. m. bo . » tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu dražba lovov v Banjšicah in Lokvah, katera se nista oddala pri splošni dražbi lovov. Vsklicna cena za lov v Banjšicah znaša 50 K, v Lokvah 100 K. Lova se oddasta pri tej dražbi lahko tudi po nižji ceni. »Slovenska Čitalnica" v Dornbergu priredi v nedeljo plesno zabavo. Pri plesu bo svirala vojaška godba c. kr. pešpolka Št. 47. iz Gorice. Tudi vlak so naprosili, da bo vozil okoli 10. ure zvečer iz Ajdovščine v Gorico. Odbor vabi k obilni udeležbi. III. skupščina »Zveze slov. pevskih društev se je vršila v nedoljo popoludne v Ljubljani. Skupščino je otvoril predsednik prof. Anton Štritof. Izmed 36 pevskih društev, ki se nahajajo v »Zvezi", jih je poslalo 19 svoje zastopnike na skupščino. O delovanju »Zveze" je poročal tajnik g. Drag. Šebenik. V preteklem letu je pristopilo „ Zvezi1" 11 novih društev, da združuje torej »Zveza'' sedaj pod svojim okriljem 36 pevskih društev. Odbor je zlasti razpravljal o vprašanju, da li bi ne kazalo, da bi »Zveza« izdajala svoje glasilo »Glasbeni list", a je prišel do prepričanja, da je to iz gmotnih ozirov sedaj Še nemogoče. Da se pa vemlarle pomnoži glasbena literatura, je odbor vplival na »Glasbeno Matico", da je razpisala nagrade za 5 moških in za 3 mešane zbore. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. O gmotnem položaju »Zveze" je poročal g. Ivan Draži1 Dohodkov je bilo 712 K 13 vin., stroškov pa 345 kron 20 vin., torej prebitka 366 K 87 vin. Koncertni vodja g. Matej Hubadje poročal o uspehu konkurenčnega razpisa »Glasbene Matice" za 5 moških in 3 mešane zbore. Na ta razpis je došlo 26 konkurenčnih skladb, in sicer 14 moških in 12 mešanih zborov. Nagrada se je prisodila tem-le zborom: »Ljubezen«, »Izpremenjeno srce" in »Popotnik«, uglasbil Josip Prochaska, »Vranica«, uglasbil Emil Adamič m »Na poljani", uglasbil Oskar Dev. Dolgotrajna debata se je vnela pri točki »Določitev kraja in časa prihodnje redne skupščine". Predsednik g. Štritof je izrazil željo, naj bi se prihodnja skupščina vršila kje izven Ljubljane. Dr. A. Sclrtvabje stavil predlog, da bi se naj prihodnja skupščina zopet priredila v Ljubljani, in sicer ob priliki kakega velikega koncerta. Po živahni debati se je z večino glasov sprejel dr. Schwabov predlog. Ob sklepu skupščine pa je gosp. koncertni vodja M. Hubad apeliral na skupfiči-narje, naj pridno nabirajo in zapisujejo napove narodnih pesmi, kažoč na neprecenljivo važnost in vrednost tega narodnega gradiva. Zvečer ob 8. uri so priredila ljubUanska pevska društva »Glabena Matica", »Ljubljana«, »Merkur« in »Slavec« koncert v Švicariji. Pevski zbor, M ne eksJstiije, je bil zastopan na III. skupščini »Zveze slov. pevskih društev" v Ljubljani l Pevskega zbora »Slov. Čitalnice« v Gorici ni nikjeri, pa vendar je bil zastopan. Vrhu tega je še »zastopnik« tega neek-sistujočega zbora izvoljen odbornikom za Goriško! — »Pevsko in glasbeno društvo", ki je tudi član »Zveze" ter razpolaga s krepkim zborom, pa ni bilo zastopano... Narobe svet? I Pogoreli JS opekarna Snrcinollijeva v Červinjanu. fkoda je velika. Ob Oko je skoro prišel 24 letni čevljar Vinko Durnik, Govoril je s svojim tovarišem Al. Koglotom v gostilni v Bukovičl. Koglot ga je nehote s cigareto, katero ga je držal v roki, v živahnem razgovoru zadel v oko, da je Durnik zakričal, kar je mogel. Prišel je v goriško bolnišnico. Težko, da inu ohranijo oko. — Kako se zapfečl solnčarica. — Profesor Lu-catello, ki predava patologijo na vseučiP" ? Padovi, trdi, da človek, predno ga .i solnčarica, ogluši. Zdravniki v nemški vojski svetujejo podčastnikom, da kakorhitro zapazijo pri vojakih znake nemira, na jih pokličejo po imenu, in sicer glasno, če se ne odzovejo, morajo stopiti iz vrst, in zdravnik jim da nujno hitro pomoč. Nad Rlcmanjce se je bil spravil v jedrn zadnjih številk umazani list laških zbesne-lih farjev, „L'Eco del Litorale", radi notice, katero je priobčil »SI. Nar." in »Soča«, kjer Morrel je imel plačati v pol ure dvestosedeminosemdeset-tisoč petsto frankov, a v svoji blagajni samo petnajsttisočdve-stosedeminpetdeset frankov. »Čitaj!" pravi Morrel. Mladi mož' čita in ostane nekaj hipov čisto omamljen. Morrel ne reče ničesar. Kaj naj bi imel pač pripomniti k neizprosnim besedam, katere so govorile številke. »In visce storili vse, oče," pravi mladi mož po nekaj trenotkih molka, »da bi odvrnili nesrečo?" „Da," odvrne Morrel. »Ali ste poskusili vsa sredstva?" „Vsa." s,In v pol ure," pravi Maksimilijan z zamolklim glasom, | *' pol ure bode naše ime onečaščenol" ,,Kri omije sramoto," pravi Morrel. »Prav imate, oče, dzaj razumem vse." Nato seže po pištolah. 8Za vsakega izmed naju je torej jedna. Hvala, oče 1" Morrel ga prime za roko. „Iu tvoja mati, tvoja sestra ? Kdo naj skrbi za ti dve ?" *h o.?a obide mladega moža, da zatrepeta po celem telesu. *'.%," pravi, »ali hočete s tem reči, da naj živim?" tM, to ti pravim,1' odvrne Morrel, »kajti to je tvoja iost. Tvoj duh, Maksimilijan, je miren in močan; ti nisi navaden človek. Ničesar ti ne ukazujem, ničesar ti ne svetu-)% pravim ti pa, da razmisli svoj položaj kakor bi bil tujec ,"»sodi potem sam." Sin trenotek pomišlja, in nato dobijo njegove oči izraz ^naravne resignacije. In žalostno odloži znake svojega dosto-|i%tva. BPrav je,a pravi in poda Morrelu rovo, »umrite v miru, % jaz ostanem pri Življenju." Morrel hoče pasti svojemu sinu pred noge, toda Maksi-*%'an mu to zabrani, in plemeniti srci bijeta nekaj časa drug t* drugem. ,,Ti veš, da nisem kriv naše nesreče?" pravi Morrel. Maksimilijan se nasmehne. »Vem oče, da ste največji poštenjak, ki sem ga poznal v svojem življenju." »Dobro, s tem je povedano vse. Pojdi zdaj k svoji ma teri in svoji sestri." »Oče," pravi mladi mož in poklekne, z jednim kolenom, »blagoslovite me!" Morrel prime z rokami glavo svojega sina, se sklone k nji in se je dotakne večkrat s svojimi ustnicami. „0 da," pravi, »blagoslavljam te v svojem imenu in v imenu treh generacij, ki se jim ne more očitati ničesar. Poslušaj torej, kaj ti povem. Stavbo, katero je nesreča porušila, lahko zgradi božja previdnost vnovič. Ko izvedo onL ki so bili zdaj neizprosni, za mojo smrt, za smrt, ki mi je ljubša od sramote, me bodo pomilovali in morebiti dovolijo tebi to, kar niso dovolili meni. Skrbi potem za to, da se naše ime ne bode izgovarjalo v zvezi z besedo sramota. Pojdi na delo in delaj, mladenič, in bojuj se lirepko in pogumno; živi s svojo materjo in svojo sestro kar najskromnejše ti bode mogoče, da Se premoženje onih, kot katerih dolžnik moram zapustiti ta svet, pomnoži v tvojih rokah bolj in bolj. Misli na to, da pride dan3 lep, velik, slavnosten dan, dan povračila, dan, ko boš prav v tej sobi lahko rekel: ,Moj oče je umrl, ker ni mogel storiti tega, kar je danes mogoče storiti meni, toda umrl je mirno in veselo, ker je vedel, da pride današnji dan.u »O oče, oče," vsklikne mladi mož, »če bi mogli živeti kljub temu!" »Če bi živel, bi bilo vse izgubljeno; če bi živel, bi se izpremenilo sočutje v nezaupnost, usmiljenje v sovraštvo; če bi živel, bi ne bil drugega kakor človek, ki je prelomil dano besedo, pozabil na svojo dolžnost, prozročil bankrot. In če umrjem, Maksimilijan, bodo smatrali moje telo za telo po-štenjakovo, ki ga je strmoglavila nesreča v prepad. To mi lahko verjameš: Če bi živel, bi se moji najboljši prijatelji ogi- bali moje hiše; če umrjem, me spremi ves Marseille plakaje k mojemu poslednjemu počitku. Če bi živel, bi se moral ti sramovati mojega imena, Če umrjem, lahko ponosno dvigneš glavo in rečeš: ,Sin onega sem, ki je umrl zato, ker je prvič v življenju prelomil dano besedo.'" Mladi mož bolestno zaihti, toda udan v to, kar se ima zgoditi. »In zdaj me pusti samega," pravi Morrel, »ter glej, da odstraniš materin sestro." »Ali ne želite še enkrat videti Julije?" vpraša Maksimilijan, Poslednje, nejasno upanje je vstalo v mladeničevem srcu pri misH na to sestanek, in zato ga je predlagal. Toda gospod Morrel zmaje z glavo. »Videl sem jo zjutraj," pravi, »in ji rekel z Bogom." »Ali mi nimate naročiti še kaj posebnega, oče?" pravi Maksimiljan s tresočim se glasom. »Da, sin moj, naročiti ti imam še nekaj svetega." »Govorite, oče." »Trvdka Thomson in French je jedina, ki je postopala z menoj usmiljeno, morebiti iz človekoljubja, morebiti iz1 sebičnosti - toda moja stvar ni, da bi presojal človeška srca. — Njen pooblaščenec, isti, ki pride v desetih minutah, da bi mu izplačal menico za dvestosedemiuosemdesettisočpetsto frtuikov mi je podaljšanje roka za tri mesece ne samo dovolil; ampak celo ponudil. Izplačaj najprej to tirjatev, sin moj, in ta mož naj ti bo svet." »Da, oče," pravi Maksimilijan. »In zdaj še enkrat z Bogom!" pravi Morrel; »Pojdi, pojdi, zdaj moram biti sam. Oporoko najdeš v sekreterju moje spalnice." Mladi mož ostane na svojem mestu. »Čuj, Maksimilijan, misli si, da bi bH jaz vojak kakor ti, in bi dobil povelje, da osvojim neko utrdbo. Ti bi vedel, da grem v gotovo smrt, toda ali bi mi ne rekel, kakor si mi rekel 8 je bilo povedano, kako je prišel tržaški Škof skrivaj v Eicmanje ter kaj ga je doletelo, ko se je vračal, ko so ga spoznali. »»I^Eco" zabavlja Ricmanjcem, jih zmerja prav po katoliško, zraven brca tudi po naprednih listih ter meče z »buffoni" okoli. Seveda nam je vzbudilo rogoviljenje pobožne „L'Ecott le posmeh, združen z veseljem, da so se vendar našli prav med Slovenci ljudje, ki so pokazali, da se ne dajo imeti za norce od laške cerkve in njenih laških in nemških hlapcev. „ Sprejem* škofov v Ricmanjih je bil le še preveč mehek — tak človek, kakor je Nagi, zasluzi vse kaj drugega! Utonil Je v Vipavi okoli 40 let stari železniški delavec Josip Cigoj iz Malovš. Prijel ga je krč, in voda ga je odnesla. Truplo so čez čas potegnili iz vode. TniplO Andreja Križnica, kije bil utonil v Soči blizu Plavij. so potegnili iz vode šele po 0 dneh, v nedeljo. Pevsko in bralno društvo „Lira" i Kmmu priredi v nedeljo dne 30. julija 1905. javno tombolo z dvema dobitkoma: Činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek ob 5. uri pop. Pred tombolo in po tomboli bode ples, pri katerem svira veteranska godba iz Mavhinj. Vsak plesni komad stane 20 vin. V slučaju slabega vremena se odnese tombola na prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta 1905. Ker je Čisti prebitek tombole namenjen ubožuim občanom, uljudno vabi slavno občinstvo na mnogobrojno udeležbo - odbor. StirOSlONHSto bogoslužje. — Vatikanski dopisnik „Polit Korrespondenz« zatrjuje, da niso točna poročila onih listov, ki pričajo, da v kratkem izide papežev dekret v stvari staro-slovenskega bogoslužja. Pravi, da morata sklepe škofovske konference potrditi še kongregacija za cerkvene stvari in kongregacija za obrede, ki se nista še bavili s to zadevo. V kolikor so zatrjuje iz najzanesljivejega vira, se papežev dekret omeji na dekret iz leta 1898., da se ohrani glede bogoslužja status ouo, to je, da bo dovoljeno staroslovensko bogoslužje le onim župnijam, ki morejo dokazati, da so jo rabile nepretrgoma skozi zadnjih 30 let! SlaVSOSt M** v ^st« Pri Iv- Ivanu v nedeljo v proslavo društvene desetletnice se je obnesla kar najlepše. Na vrtu „Nar. doma" je bilo zbranih nad 4000 ljudij. Bralno 1» pevsko dreštve „Yeneett na Prese- rjah priredi v nedelo dne 16. t. m. društven ples za ude in vabljene goste. Bralno petsto imštie »Ladlja« s Deiiny priredi v nedeljo 16. t. m. javno tombolo v korist otroškega vrtca v Devinu. Dobitka sta dva: činkvina 70 kron, tombola 150 kron. Srečke po 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši tombola dne 23. t. m. Učenca za knjigarno. — Knjigarstvu je kon-cesijonovana trgovina, za katero se zahteva doroljno znanje. Slovenci v Gorici doslej nismo imeli prilike, izučiti dečke za to trgovino. Poslej je možno tudi to. — Naša knjigarna išče učenca, ki je hodil v m. gimnazijo ali realko. Kdor ima dečka, ki ne more naprej hoditi v šolo, naj ga izuči knjigarstva. Dekliški dom. — Učenke vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v hiši. Ponudbe sprejema gospe. Marija Draschler roj. pl. Gariboldi, v Gorici, Via Trigemina št. 7. I. nadstr. Top M HM in Japonci. Vprašanje o miru. Minister Komura je 8. t. m. popoldne z ostalimi pooblaššenci odpotoval na ladij „Mi-nesota" v Ameriko— ___ ________ Ruski mirovni pooblaščenci gredo 14 t. m. na pot. Baron Rosen izroči predsedniku Rooseveltu lastnoročno pismo carjevo. Top $o pripravila, da odpiove v baltiško morje? Tudi ruski listi „Svjet" poroča, da dela Togo obširne priprave, da odpiove s svojim brodovjem v baltiško morje. Togo bi s pomočjo Angležev to plovbo začel čez dva meseca. Dokov in ladjedelnic za popravljanje ladij bi imel dosti. Okoli Anglije bo imel mnogo izvrstnih opirališč. „Svjet" pravi, da Togo lahko obstrelja vse baltiško obrežje, in če blokira Kronstadt, je Rusija kot velevlast uničena. Rusija naj se pripravlja na najhujše! Položaj ruske armade, „Dailv Telegraph" poroča, da so Line-vičevi vojaki sila klaverni. linevič jim je pravil, da Japonce prežene iz Mukdena in jih premaga. Sedaj Linevič dela povsod velike utrdbe. Če mu napade Japonce, se mu bo slaba godila, ker prav nič ne ve, kje je Ojama. Najbolj je potrla vojake.vest o porazu brodovja in razburil jih je upor črnomorskih mornarjev. Častnikom je vseeno, ali zmagajo ali ne, vojaki se pa odkrito izražajo proti vojni. Če se le kje spopadejo prednje čete z Japonci, se kar udajo, ne da bi streljale. Med častniki je tudi prekucijska stranka. Generel Linevič je že več častnikov obsodil na smrt. Japonski primanjkuje vojakov. Vojni poročevalec „Vjedomosti'! konšta-tuje, da kličejo Japonci v bojne vrste že svoje brate v inozemstvu v dobi 20—26 let, kakor tudi 50.000 manj sposobnih, potem profesorje, vseučiliščne slušatelje, ter druge za orožje sposobne inteligentne ljudi. Vidi se, kako primanjkuje tudi častnikov! Japonci na Sahalinu. Iz Viadivostoka: Na južnem delu otoka Sahalina so zapazili japonsko eskadro, ki je plula proti vztoku. Eskadra je obstojala iz bojnih ladij: „Fosu", BČiu-Juan", enega križarja tipa „Haje", 6 križarjev drugega razreda, 4 topni-Čark, 36 uničevalk torpedovk in 10 transportnih ladij. Dve torpedovki sta križali zapadno od ceste La Perouse. General Linevič je brzojavil dne 8. t. m., da so Japonci dne 7. t. m. vzeli vtrdbe pri Kozakovu. Dne 8. ob 8. uri zjutraj sta dve torpedovki pripluli v zaliv Lososoi ter so pričeli streljati na fort Solovjev. Oddelek v Kor-sakovsku je zapustil fort Solovjev ter se pričel umikati proti severu. Japonsko konjeni-štvo je zasedlo Solovievko. Japonci so v Kor-sakovsk« izkrcali pehoto, konjeništvo in topništvo. Iz Tokia 10: Japonci so v soboto vzeli Korsakovsk. Rusi so zažgali mesto ter se umaknili proti severu. Z bojišča v Mandžurji. Poročajo o spopadih, ki se vrše med patruljami na obeh straneh ravnine in na cesti Sengtua-Kajpuan-Keneangpjeng. Rusi se umikajo polagoma proti severu. Razgled po suetu. Zadnje testi. — Poglavarja v Moskvi Šu-valova je nekdo ustrelil, ko je sprejemal prošnje. Šuvalov je ostal mrtev. Morilca so prijeli. - Seje za mirovne konference se bodo vršile na nekem otoku blizu Newjorka. — Na ,,Potemkinu" so našli v neki kabini zaprtega častnika. — Nemčija je prodala Japoncem vojaško železnico, kakor se poroča iz Šangaja. Poslanska ZbOfflica bo sklicana bržčas šele meseca novembra. Vlada izda poseben komunike, v katerem to naznani. - Ako bi se zgodilo ta čas kaj posebnega na Ogrskem, utegne biti sklicana zbornica meseca septembra. Poslanska Zbornica. — Zbornica je 8. t. m. nadaljevala razpravo o kreditih za alpske železnice. Posl. Kiibeck je odobraval postopanje vlade ter naglašal potrebo, da se dogradi tržaška Inka. Ko sta govorila posl. Mastalka in Svlvester, je zbornica prešla v specijalno debato. Zbornica je na to po kratki debati vsprejela pincgavsko železnico r državni obrat, ter je izvolila permanentni obrtni odsek. S tem je bil končan dnevni red. Zbornica je pričela razpravo o nujnem predlogu čeških ra-dikalcev glede draginje živil. Posl. Klofač je utemeljil nujnost, ki je biia odklonjena brez debate. Nato je zbornica razpravljala o nujnem predlogu Vsenemcev, v katerem poživljajo vlado, naj skliče parlament, ko bo sestavljena nova ogrska vlada. Poslanec Steiuje utemeljeval nujnost. Po daljši debati je zbornica vsprejela ..ujnost predloga. Nato je zbornica rešila nujnim potom poročilo odseka za olajšanje bede. Koncem debate sta minister za deželno brambo in minister za trgovino odgovorila na več interpelacij. Predsednik je zakljačil sejo ob 0. uri ter je želel poslancem vesele počitnice. Deželni Zbori bodo sklicani jeseni na kratko zasedanje. — Tudi goriški?! Železnični krediti — dovoljeni. — Korberjeva vlada je L 1901. predložila zbornici dva velika načrta, za katera mora država najeti pri-blžno milijardo kron. To so takozvane odnev ceste na Moravskem, Češkem in v Galiciji, druga žeLznična zveza s Trstom skozi Bohinj in v zvezi s to železnica Lvov-Tambor-Usok. O vodnih cestah sploh še ni sledu, a pri že- leznicah so se uračunali inženirji, ki so delali načrte in proračune. V smislu zakona z dne (}. junija 1901. je bilo dovoljenih 224,409.000 kron. Vlada pa je sedaj nujno zahtevala še 91,685.000 kron, in sicer kot dodatni kredit za tekoče leto v znesku 60,662.000 kron in za naslednja leta še 31,023.000 kron. — Vsled ostrih napadov v zbornici je odstopil bivši železnični minister dr. vitez Wittek. Zadnji čas so se dodatnim kreditom ustavljali Čehi in Poljaki ter pretili z obstrukcijo, ako vlada ob enem ne obljubi, da podržavi nekatere železnice. Min. predsednik baron Gautsch je slovesno obljubil, da v svrbo podržavljenja stori vse primerne korake. Po dolgih obravnavah med strankami in vlado so se vendar odločili češki poslanci, da dopusta razpravo, ki se je vršila v soboto,- kjer so bili krediti dovoljeni. Olajšave V vojaški Službi. — V brambnem pari. odseku je tedni povdarjal brambovski minister Šchonaieh, da vojna uprava gotovo izpolni svoječasno obljubo ter odpravi orožne vaje v 11. in 12. letu vojaške obveznosti. Dveletna aktivna služba pa je itak že zagotovljena v novem brambnem zakonu ter se uveljavi z zakonsko novelo, ako politične razmere kmalu še rte dopuste, da se novi brambni zakon predloži državnemu zboru. Prof. A. Klmerlfl, ki je služboval več let im goriškem gimnazija, je ponesrečil na turistov skem izletu na »Hochtor vom Sehneeloch", kamor je šel z Dunaja. Padel je ter zadobi! rane, katerim je končno podlegel. Bil je star 52 let. Anarhist - učenjak Reclus umrl. — v Brusijo je umrl slavni geograf Elvsee Reclus, rodom Francoz, star 75 let. Reclus je bil velik učenjak pa tudi velik anarhistični socijalist. Napisal je mnogo znanstvenih del; knjiga „U| terre" je prevedena v razne jezike. - Po državnem udarcu Napoleona III. leta 1851. jej zbežal iz Francoske ter prepotoval vse evrop-j ske države. Leta 1873. je bil zopet v Parizu, ko je bruhnila revolucija na dan. Stal je v prvih! vrstak komunarda ter bil obsojen v dosmrtni;] prognanstvo. Po proglašeni amnestiji leta 18; je nastopil zopet v Parizu. Radi anarhistične] propagande pa so ga začeli zopet preganjati, toda posrečilo se mu je pobegniti v Švico.j Leta 1882. je bil pozvan od vseučilišča n Bruslju na geografsko katedro. Živel je v Bruslju osamljeno in zmerno. Zlate medalje. katere je dobil za svoje delo „ObČna geografija1', je prodal ter razdal denar med reveže! Katoliški pogreb za židovski denar, — HrvatsH napredni listi poročajo, da se je pripetil J nekem njihovem podravskem kraju ta-le M čaj: Seljaku je umrlo dete na Škrlatici. Oče grl k duhovniku, du bi mu pokopal dete. Župnij (furtimaš-frankovec, torej politik najslabši vrste) reče, da stori to, ali takoj mu mori dati 4 goldinarje. Ubogi seljak je rekel, dj takoj ne more plačati. Ali tu je ostal župnij trd kakor skala: — ali denar ali pa ne M pogreba z duhovnikom! Seljak je šel na to židovskemu rabinu, naj mu pokoplje det Rabin je povedal, da mu to zabranjujejo pr«] piši njegove cerkve, dal pa je seljaku dem 4 gld., katere je nesel katoliškemu duhovnik da je pokopal dete. -— Vse za denar! Tiij molitve na grobu so le za denar l pred nekaj hipi: ,Pojdite, oče, kajti če ne greste, ste oneča-ščeni, in smrt je boljša kakor sramota Vfc „Da, da," pravi mladi mož, „da." In krčevito nbjame svojega očeta. „Pojdite oče!" pravi. Tn nato plane iz kabineta. Ko odide mladi mož, ostane Morrel nekaj hipov sam, vpiraje oči nepremično proti vratom. Nato iztegne roko ter pozvoni Prikaže se Kokles. To ni bil več prejšnji človek. Trije dnevi prepričanja, da je tvrdka Morrel in sin pred bankrotom, so ga čisto uničili. Misel, da ta tvrdka ustavi svoje plačevanje, je vpognila njegov hrbet in mu sklonila glavo bolj kakor bi bilo storilo to osemdeset let. „Moj dobri Kokles," pravi Morrel z glasom, ki ga ni mogoče popisati, »ostani v prednji sobi. Kadar priče mož, lri je bil tukaj danes tri mesece, namreč pooblaščenec tvrdke Thomson in French, kar 7eš itak, mi ga naznani." Kokles ne odgovori, ampak sar o pokima z glavo, sede v prednjo sobo in čaka. Morrel omahne v svoj naslonjač. Njegove oči se vpro na uro. Manjka le Še sedem minut. Kazalec, se premika nenavadno hitro; Morrelu se zazdi, da njegove oči to premikanje lahko zasledujejo. Kar se je zgodilo v veliki duši tega moža ta poslednji hip, tega ni mogoče popisati. Da bi imel človek pojm o tem, bi bil moral videti njegovo potno in vendar resignirano čelo, njegove solzne, in vendar proti nebu dvignene oči. Kazalec se premika jednakomerno proti odločilni minua, pištoli sta nabiti. Morrel iztegne roko, prime za jedno in za-šepece ime svoje hčerke. Nato položi morilno orožje nazaj na mizo, vzame pero in napiše nekaj besed. Zdelo se mu je, da se od svojega ljubljenega otroka še ni poslovil dovolj. Nato se zopet ozre na uro. Manjksue niso več minute, ampak le še sekunde. Zopet vzame pištolo in vpre oči v uro, sede z napol odprtimi usti. Napenjaje petelina, vstrepeta po celem telesu. V tem trenotku začuje, kako se odpro vrata v prednjo sobo in potem vrata v *«j"gov kabinat. Ura haa biti vsak hip iednajst. Morrel se ne ozre, pričakuje, da se oglasi Kokles z ^Pooblaščenec tvrdke Thomson in French." In počasi nastavi orožje pred svoja usta. Naenkrat začuje krik; bil je to glas njegove hčere. Obrne se in zagleda Julijo. Pištola mu zdrsne iz roke. „Oče," vsklikne mlada deklica brez sape in skoro vmi-raje veselja, Brešeni, rešeni štel" In vrže se v njegovo naročje, drže z roko visoko v zraku mošnjo iz rdeče svile. „Rešen, dete moje ?" pravi Morrel. „Kaj hočeš s tem reči?" „Da, rešeni! Glejte, glejte * pravi mlada deklica. Morrel vzame mošnjo in zatrepeta, kajti nedoločen spomin mu pove, da je bila to nekoč njegova lastnina. Na jednem koncu je bila menica za dvestosedeminosem-desettisočpetsto frankov. Na menici je stalo potrdilo, da je plačana. Na drugem koncu je bil demant, debel kakor lešnik, in poleg njega majhen kos pergamenta z besedami: „Za Juujino doto." Morrel se prime za čelo. Zdi se mu, da sanja. Ta hip vdari ura jednajst. In Morrelu se zdi, kakor bi bil vsakvdarec jeklenega kladiva ob njegovo srce. „Govori, deta," pravi „Kje si dobila to mošnjo." „V Meilhanskem drevoredu, v hM štev. 15. na ogiupri| v revni, majhni sobi petega nadstopja/ „Toda," vsklikne Morrel, „ta mošnja ni tvoja 1" Julija pokaže pismo, katero je dobila to jutro. „In ti si bila sama v tej hiši?" vpraša Morrel, ko prečita. „Emanuel me je spremil, oče. Hotel me je počakatN oglu ulice du Musee, toda Čudno: ko sem prišla tja, ga ni* našla." »Gospod Morrel," zakliče na stopnicah glas, „gos', Morrel 1" „To je njegov glas," pravi Juhja. Isti hip vstopi Emanuel z obličjem, žarečim radosti. n .Pharaon'," vsklikne, „ ,Pharaon*! * „Kaj? ,Pharaon'? Ali ste blazni, Emanuel? Saj vrt* veste, da se je potopil." „,Pharaon/ gospod, ,Pharaon' pluje v pristanišče/ Morrel omahne na svoj stol. Moči so ga zapustile, & njegov duh ni mogel pojmiti vsega tega, ki je prišlo tako i pričakovano. Bilo je tako neverjetno, tako čudovito, t* bajevno. Ta hip vstopi tudi njegov sin. „Oče," vsklikne, „rekli ste mi, da se je ,Pharaon{ P° pil. Toda pravkar ga je naznanila straža, in ta hip plW pristanišče." „Prijatelji,u pravi Morrel, „če to niso sanje, mora čudež božji. Nemogoče, nemogoče I" Kar pa je bilo resnično, a vendar nič manj neverjel to je bila mošnja, ki jo je držal v roki, to je bila menit'8 je bil dragoceni demant. „0 gospod," pravi Kokles, planivši v sobo, „,Pbarao »Pojdimo, otroci, pravi Morrel in vstane, »pojdimo gledat, in Bog nam pomagaj, če je bil le prazen hrup." (Dalje pride.) Na gift«tZ)jli » Plrtl" je bilo 48 Nemcev, 39 Hrvatov in Slovencev in 96 Lahov. Z zadovoljstvom se mora konštatirati, da je med odličnjaki več bivših učencev puljske zasebne gole »Ciril Metodove družbe". Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi je izvolilo na II. red. obč. zboru dne 1. julija t. 1. sledeči odbor: tehnik France Jenčič, predsednik; modroslovec Adolf Turek, podpredsednik; mo-droslovec Josip Mam, tajnik; tehnik Viljem Kukec, blagajnik; tehnik Josipa KiemefiSelr^ knjižničar: tehnik Peter Brelih, arhivar; prav-vik Anton Kacjan, gospodar; modroslovec Zvo-nimir Beraot in tehnik Ivan Prešel, revizorja. Na tržaške« državnem glmaizllu.—k a tr ž a- Skem državnem gimnaziju je* bifr začetku šolskega leta 501 učenec, koncem leta jih je ostalo 456. Iz Trsta jih je bilo 309, iz Primorske 49, iz Kranjske 17, iz drugih kronovin 56, Slovencev in Hrvatom je bilo 152, Lahov 152, Nemcev 141, 6 Grkov, 3 Francozi in 3 Angleži. Odličnjakov je bilo 40, i prvi red jih je dobilo 323, ponavljavni izpit 30 drugi red 42 in tretji red 20. Slovenskega pouka sta se vdeležila 102 dijaka. Angleška eskidra na Reki. — Dne 20. t. m. pride na Reko angleška sredozemska eskadra, ki ostane tam dva tedna. V imenu cesarjevem jo sprejme nadvojvoda Štefan. Tem povodom pride na Keko tudi admiral grof Montecuccoli. Nova VBta papirja. — V trgovino je prišla nova vrsta papirja, o katerem pravijo, da je jnko dober. Ta papir napravljajo iz perja krompirja, ki je jako prikladno za tvorenje papirja. Ta industrija se je že razširila po Holandiji, kjer je mnogo tvornic papirja. Bo) Cigaretam. — Dve državi v severni Ameriki, Indijana in Visconsin, sta sprejeli pred kratkim zakon, ki preti z globo in zaporom trgovini cigaret, globa je določena na 25 2500 frankov, zapor na (» mesecev. Sedaj se bavijo s takim načrtom zakona tudi v lili-novs, Michigan in Minesote. Tragedija v laški rodbini. — iz Benetk poročajo o tragc^ji v rodbini delavca v arse-nalu po imenu Samlguo. V bolnišnici je umrla hčerka na neki operaciji. Radi tega je hotela mati skočiti skozi okno, pa m jej to zahra-ntli So pravočasno, oče pa si je prerezal vrat ter ostal mrtev. Vodena kaplja - posledica vročina. — V Stolni cerkvi v Florenci so začele sedaj v veliki vročini padati kaplje s stropa in s sten, sploh se vidi, kakor da bi bila cerkev nekako oprana. Razni učenjaki so si šli ogledat to iz-vanrednost. Tudi v Paviji se je zgodilo tako v glavni cerkvi. Pri zrelostnih Izpiti na linaazlju v Dubrovniku je „padel" dijak Jelič, o katerem se trdi, da je bil dober in priden. Sošolci so bili radi te^a tako razjarjeni, da so napravili demonstracijo proti ravnatelju gimnazija Posidelu in dek. šolskemu cadzornikn Zavadlavn. Oče sina je srečal izpraševalno komisijo na cesti, jo apostrofiral ter je baje celo dal zaušnico ravnatelju. Potem je demonstrirala množica pred kavarno ravnatelju in nadzorniku ter ju obmetavala celo z jajci in gnilim sadjem. Morala je priti na pomoč policija in žandarrcerijn, da sta odgnali demonstrante. Sina in očeta je množica aklamirala ter ju pozdravljala in po-Ijubovala. korensko gledališča v Trsta. — Občni zbor društva „Nar. dom." v Trstu dne 2. t. m. je bil zaključen z željo, da se posreči doseči v doglednem času novi postavljeni cilj: slovensko gledališče v Trstu! Protlniska demonstracija v Lvovb. — iz Lvova javljajo, da je v nedeljo več stotin delavcev in dijakov hotelo imeti shod radi dogodkov v Husiji, toda to jim je zabranila policija. Množica se je vsled tega podala pred Mickijevi-*ev spomenik in tu je bila demonstracija. Nekoliko izgrednikov je razbilo šipe na oknih uredništva „Slovo Polskie". talilna na kolodvora Juine ialeuice v Trstu. — ^a kolodvoru južne železnice v voznolistnem uradu se je pripetila tatvina. Zmanjkalo je nemščini. Grof Lev. Tolstoj. . Die Kosaken. . Smvastopol. . Zwei Husaren. Erzahlungen eines Markors. . Geld. . Der Tod. — Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Hitsch. —' Der Leinwand- 6. Albert. — Luzern. — Die Dekabristen. 7. Soldatengeschichten aus dem Kaukasus. 8. Polikuschka. 9. Unsere Armen nnd Elenden. 10. Die Kreutzer Sonate. 11. Herr und Knecht. Die Auferstehung der Hblle. Ueber Gott und Christentum. (Gedanken uber Gott. — Leben und Lehre Jesu. — Wie soli man das Evangelium lesen und worin besteht sein Wesen?) Die sexuelle Fh^j. Jermak und andere Geschichten. Ivan der Dummkopf. Die Sklaverei unserer Zeit. Grausame Geniisse. Meine ersten Erinnerungen. Christentum und Vaterlandsliebe. 21. Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. 23. Was ist die Kunst? Maksim Gorki. 1. Tschelkasch. — Bolesy — Lied vom Falken. 2. Blaue Funken. — Grossvater Archipp u. Ljonka. 3. Koin und Artem. — Jemejjan Pilay, 4. Ehemalige Leute. 5. Das Opfer der Langvreile. — Die Sporne der Kerkerlinge — Der rote Waska. 6. Freunde. — In der Steppe u. a. 7. Malwa. ^ r,• ¦: 8. Sasubrina. — Ausfahrt — Das Lied vom Sturmvogel — Einmal im Herbst — Die 9. Warenka 01essow. 10. Der Landstreicher. 11. Ein Verbrechen. 12. Konowalow. 13. Der rote Waska. 14. Das Ehepaar Orlow, Anton Čehov. 1. Sunde und andere Geschichten. 2. Ein Gliicklichor und andere Gesch. 3. Eine gottgefallige Anstalt. 4. Eine Kunstliebende Frau und andere Geschichten. Vsevolod GarSIn. 1. Die Baren. (ilustrovano). 2. Ein kleines Gaspnich und andere Novellen. N. M. Karamzin. 1. Pariš in der Revolution. 2. Reisebriefe aus Deutscbiand. Grof V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. Knez V. V. MeSSerski. Petja Skuratov. K. P. Masalski. Zwei Leutnats. Maksim Mlinski. Die Stadt der Toten und andere Er- F. M. Dostojevski. Herr Prochartschia. Aufeeichuungen einei Unbekannten. F. M. Rešetnikov. Die ]»odlipowzi. N. V. Kukolnik. Sergeant Ivanov. N. A. Lejkin. Lustige Eaufmannsgeschichten. A. Marlinski. Erzahlungen. novo izdanje. Izvirna cena 1 marko (R VZO), — prodaja fl. k po 90 win' *1& Slouanska knjigarn GABRSCCK d Gorici. Sprejme se več trgovskih sotrudnikov manufakturne stroke. Pogoji: znanje slovenskega, laške jezika. — Ponudbe je pošiljati na naslov: eventuelno tudi nemškega Slovensko trgovsko društvo „MERKUR" v* Ljubljani. Razpis natečaja. V Cezsoči pri Bovcu, v Borjani pri Kobaridu, v Ca-drgu in Zala z a pri Tolminu, zidalo se bode nova šolska poslopja. Načrti in proračuni so razpoloženi ob uradnih urah od 24. do 29. julija t. 1. pri podpisanem uradu. Dražba se bode vršila dne 29. julija t. L ob 11. uri pred-poludne. C. kr. okrajii ioltki svet v Tolminu, dne 2. julija 1905. Predsednik: Prinzig. MMM—«n»MMM«MMMM««Mj Andrej Fajt | pekovski mojster ] v kriči Gtrsi Frač. Gins. *t. 2. | filiJAlkA V isti ulici št. 20. S Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove X maše in godove, kolače za bir-f mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji § naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plnce, potice Itd. iMtlMNIHMMUMIIMMUtti A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 prve vrst« najbiljJIh tvHk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: L -<54, --72, —-80, -88, -96, 1*12, 1-20, 1-36, 1-44, t-60, 180, 2" . ------- Na debelo cene ugodne. ------- PoiiHa poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vpornbi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenn" v trgovskem srefY.ču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s tercso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. -— Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. jfajtori Jvanov pečenko - 6orica TEKALIŠČE JOSIP* VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih batih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov* Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. jfuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke »ffleššanske pivo- Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debele od 100 kg naprej. Cans zrnoma. Poatraina poitana In fiodna. Ako hočete zares - kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica št v. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vreh potrebščin za g. šivilje in krojače. —- Tr^oVjko-obrtrja re^i$tro\/aqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranila« »Ion« obrestuje po 4'/,%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilno knjižice drugih zavodov brez iz gnbe obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tuui na 10-letno odplačavanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletjn znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 190*; Dalažl: a) podpisani. b) vplačani . Daaa posojila . . Vloga...... . K 1,058.400-. » 319.681'— . » 1,901.302'— . » 1.991 340-— Papir za smotčice (cigarete.) ^Na drobno in na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in lailu) flida flristo-cratique Club ha fleur Dob Riual Regal. Zaloga higijeniSkih „R0SSljSkih giljz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. f^rcljupceit) izdaten popust. Knjigarna in papirnica /\. Gabršček v Gorici Odlikouana pekarija In sladčičarna. Hai^ol JDi*ašč% pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birinance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Išče se učenca = za knjigarno in trgovino z muzikalijami in umetninami. ZZZZ^Z Ponudbe na: Goriška tiskarna fl. Gabršček. kampijone, krožnike, prtift iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček.