IZHAJA VSAKO NEDELJO.
••••••••
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10
V-Ameriko Dol. 3. ••••••••
"I*
Inserati po tarifi.
leto i.
UREDNIŠTVO
in upravnifiv» v MURSKI SOaOTl, Slovenskaaltea 251
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
.......... ■■ li i ~ii "ii ■ umu ■ i ■ ■■, ■ ■ .,n..................
Rokopisi se ne vrač^o. Betrankt-rana pisma-se ne sprejemajo.
ŠTEV. 9.
Volilcom.
Dnes, v nedeljo so volitve. Od 7. vüre zajtra pa do 6. vüre zvečer je dana mogočnost vsak-šemi punoletnomi državljani, da lahko zvrši tisto pravico, za štero se je stoletje borilo Ijüdstvo : pravico, da si Ijüdstvo samo zvoli poslanca, to je človeke, šteroga pošlje v parlament, v narodno skupščino. VsakŠih 40 jezer ljudi pošlje ednoga zastopnika dna sküpno spravišče v glavni varoš naše domovine v Beograd, da vsi skupaj, iz cele domovine 313 poslancov, sklepajo zakone, po šterih se vlada i ravna v našoj domovini.
Vsakši zato lehko vidi, ka so volitve. Volitve so pravica vsakšega punoletnega državlana, da s svojim glasom, pri nas s kruglicov pove : te človek bo šo v parlament zastopat narod, toga človeka pošlemo na spravišče, kde se delajo zakoni, kde se ravna z domovinov i Ijüdstvom; te človek bo tam gučao za nas, bo notri glaso naše potrebe i naše želje, te človek bo naš zastopnik na tom spravišči, na njega se obrnemo v vseh naših potrebah i nevolah i on bo nam po-magao.
Kak je to pravica vsakšega punoletnega državlana, da lahko da svoj glas tak, da nišče ne ve, na šteroga je dao, tak je tüdi to dužnost vsakoga državlana. Ne-šterni so zamerili „Kmečkoj moči" ar ona lekaj piše proti tomi, da bi lüdje šli volit. To je ne istina. Mi smo nikdar ne pisali
toga. Pač pa smo pisali, da je telko volitev nepotrebnih, ar se s tem samo trošijo i razsipavlejo penezi. Ali če so volitve že tü, je dužnost vsakšega volilca, da ide na volišče i vrže kruglico v edno škrinjico svojo kruglico. S tem, da što nejde volit, je dostakrat sam kriv, da se nam slabo godi. Kakli poslanci so v parlamenti, tak se ravna v domovini, tak se nam godi. Či pridejo vküp pošteni, razumni, pametni, delavni ljudje, bodo pošteno, pametno i dobro vodili državo : vsem se nam bo dobro godilo. Ce pa mi s svojimi kruglicami pošljemo v Beograd nepoštene Ijüdi, šterim je glavni cio vlečti lepo plačo i nikaj ne delati, potem se ne smemo čuditi, če se nam tak slabo godi.
Naš nasvet, naš tanač zato je : vsi šteri mate pravico, ite na volitve, vržite kruglice v edno kišto. Pitanje pa je v štero. Tu Vam pa — žal — nemremo nikaj več povedati. Mi smo ne strankarje. Vsakša kišta je od edne stranke, v vsakšoj kišti je skrit eden človek, šteri bo šo namesto nas v Beograd, če je dobo zadosta kruglic. V štero kišto vržete kruglico, to je po-punoma Vaše delo. Mi Vam pravimo samo sledeče: Bog nam je dao vüha, da čtijemo, ka što gu-či, Bog nam je dao oči, da vidimo, ka što dela, Bog nam pa je dao tüdi pamet, da presodimo! kakši je" što, če je pošteni, pameten i dober. Zato, ar mamo pamet, mamo možgane, ne bomo dali dosta na to, ka je što gučao ali guči i oblübla, nego
damo kruglice v tisto kišto, v šteroj sedi človek, šteri je pošteni i dober, de rasan tak delao, kak je potrebno, da bo se nam dobro godilo.
Vsi pa, šteri sedijo v kištah ne bodo zvoljeni, pač pa bode z vol j eni eden, ali dva ali trije. Tej bodo Šli v Beograd, da nas zastopajo. Dobro si jih zapomnimo što so, na nje se potem o-brnimo i če ne bo pod njüvim vodstvom dobro, pridejo opet volitve i te se razmi, da ne smemo več njim dati svoje kruglice.
Dajmo deco v šole!
Prekmurje je preveč obljüde-no. Ljüdi je dosta, a zemlje za telko ljüdi premalo» Vsi že vidimo, da s toga nemre priti nikaj dobroga. Pri nas lehko povemo, nega več vekšega, jako bogatoga kmeta, ar si deca verstvo stari-šov med sebov delijo i tak se vek-še verstvo vsikdar deli, da je že tretje koleno siromaštvo. Tak se nam obeče v kratkom časi velko siromaštvo i ž njimi pa nesreče i tüdi lakota. Drügi vzrok siromaštva naših ljüdi pa je poleg verstev tüdi to, da se naš človek ne da zdoma. Vsakši bi bio samo rad doma i če bo doma samo mantrajo brez dela i gladüvao brez jela. Redki so od nas, Šteri bi bili kde kakši delavci, redki so obrtniki (meštri), malo ljüdi se škola. Naša deca se navadno po dovršenoj ljüdskoj školi ne dajo nikam. Če je pri družini desetero dece pa bodo tüdi vsi doma Istina je da je kmetski stan naj-
lepši, najprijetnejše i najveselejše delo je na polji. Ali, če nas domača griida nemre vse preživeti, si moremo iskati v driigom stani življenje.
Pri nas je ešče premalo meštrov. Dosta več naše dece bi se ešče lehkovčilo kakše meš-trije. So potli drüge sliižbe za razne delavce, kde si človek lepo lahko zasliiži. Seveda ne v ednom meseci, te pa domov! Premalo naše dece se škola. TU je malo na boljšem zdaj, da je v Soboti gimnazija. Ne pridemo pa dosta na boljše, če ne bo višjih razredov. So pa drüge šole, ka-ma lehko damo svojo deco i joj tak prskrbimo bodočnost.
Pri toj priliki bi jaz rad našteo razne vojaške šole. Kde je človek za celo življenje jako dobro peskrbljeni. Te vojaške šole so sledeče: Razne podoficirske šole (za pešadijo, artiljerijo, mornarico) So potem vojne šolo za bol-ničare, za vojne muzičare i druge. Lepa služba je tudi žandarmerij-ska. Te šole majo to prednost, da so brezplačne, trpijo kratko časa, da lehko dečko v ranoj mladosti dobi lepo službo. I zdaj pa pomislimo; je što iz Prekmurjav kakšoj vojaškoj službi? Mogoče bi vse našteli na prste dveh rok. Istina je, da večina naših ljudi za to ne ve, zato bomo pa mi z našimi novinami posvetili malo okoli i našim ljüdem odprli pogled v svet.
(Što bi rad dav svojega sina v kakšo vojaško šolo se lehko obrne na naše uredništvo, kde dobi potrebne tanače.)
PO DOMOVINI
Razširjenje osnovnih šol v Prekmurju. Tekom šolskih počitnic je bilo v Prekmurju razširjenih večje število šol ; otvo-rili so se nori razredi. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da je to za Prekmurje velika pridobitev. Vsi, ki si želimo kulturno povzdigo Prekmurja, smo te pri-
dobitve veseli. Kdor se le količkaj razume na šolstvo, ve, da se vedno lažje doseže večji uspeh pri pouku, ako ima učitelj v razredu le eden razred, kakor pa če ima v razredu 100 otrok iz vseh osem šolskih let. Naše šole so bile pod bivšim madžarskim režimom le enorazrednice, zato pa smo beležili minimalen uspeh ljudske šole. Sedaj skoro ni več v Prekmurju enorazrednice in ravno to nam priča, da naša država polaga veliko važnost na pouk in vzgojo širokih plasti svojega naroda. Mi tu moramo razširitev naših šol le pozdraviti. Povedati pa moremo žalostno resnico, da se najdejo pri nas ljudje in to v vodilnih, ki jim razširjenje šol ni po volji in so delali proti razširjenju! Zdi se nam le resnično, da bi gotovi ljudje še vedno radi videli in „vodili" neuko maso in so radi tega najhujši nasprotniki vsakega kulturnega napredka.
Pretekli tjedenje,pa obiskao naše občine, štere ma]o urbari-jalna posestva (pašnike) g. komisar za agrarne operacije. Urbarijalni pašnjeki so tüdi pé-reča zadeva nešternih naših občin zato bi bilo želeti, da merodajni činitelje konči že ednok vredijo to zadevo.
Ministrstvo za notranje posle je dovolilo, da se smejta k nam uvažati madžarskiva pouč-niva lista „Magyar länyok" i „Az én ujsägom". Obednom pa je prepovedalo list „Uj idök", ar piše proti našoj državi.
Lipovci. Žalostna novica se je zgodila pri nas.' Drügoga te mesec, za j tra zaran se je obeso Ivan Škrjot, posestnik v Lipovcih. Kda so ga najšli je že mrtev bio. Nesrečen človik je zapüsto ženo i edno hčerko. Ka ga je gnalo v takšo smrt, nam neje znano.
Naše letalo, štero se je vra7 čaio iz Švicarske prek Alp, je zadelo v skalo i se razbilo. Na drügi den so najšli na kraji nesreče oba našiva junaškiva le-
talca. Eden je ves razmesarjeni, napol živ, drügi je pa mrtev.
V Ljubljani se je cela družina zastrupila z gobami. Mati i hčer sta od zastruplenja vmrli, drtigi pa ešče izda trpijo.
Ne pogiibimo se! Jako si pomislimo prie kak kruglico z rok spustimo. Pitajmo se, ali so nam že kaj spravili? Ali nam zdaj kaj spravijo ? Postojmo i mislimo — — —, če so vredni naših kruglic. — Gimnazijo so nam ravno tej t zaprli. — Naj njim damo krugiice ? — Strupa (cernerà) so nam ne šteli i nam neščejo dati, ka bi miši zapravili — — — Krugiice bi meli ? Silja za seme i za krüh so nam ne dali — — — Naj njim samo votume damo — — — ? Njim službo, sebi porcijo — — —. Sami si bomo krivi. — Ne po-gübimo se — — — }
Lepa Starost. 25. avgusta SO pripelali v Mursko Sobočko bolnico 103 leta staroga posestnika Vinko Jožefa iz Rogaševec. Imenovani je 4. septembra zdrav zapüsto bolnišnico.
Okrado ga je za 4000 Din.
Dne 29. avgusta letos je bio okradeni v gostilni vpri Mertüki v Lipovcih trgovec Štefan Koren iz Renkovec. Karol Heinrich iz Čepinec je bio tak bistroglave uzmovič. Bio je nekje na deli, zaslUžo pa je ne nikaj, nego so ga raztrganoga šupirali domov. Tak je prišeo srečno do Lipovec} kde je s svojimi dugimi prsti tak hitro zaslUžo tak velko šumo. Včasi si je küpo v Soboti novo obleko, klobük, čevlje i spodnjo obleko i se odpeljao proti domi. Ali orožniki so ga že drügi den aretirali i zdaj premišljuje svojo srečo v vozi sodišča v Soboti.
Nesreča pri pokrivanji.
Bedak Lovrenc, 26. let star posestnik v Boreči je 2 septembra slamov pokrivo streho. Na nekši način se je poškalo i dol sparino i si je potro levo kljtično kost. Nesrečnoga so zraven pripeljali v javno bolnico v Mursko Soboto.
Nesrečen slučaj. Glažar Karel, 19 let star mizarski pomočnik pri Rudolfi Šafrani v Murski Soboti je delao pri strur gainem stroju, šteri njemi je 7. septembra odrezao tri prste na desni i dva prsta na levi roki. Mladoga pomočnika so zraven spravili v bolnišnico, gde so njemi dali prvo pomoč.
Ka se je včinilo za otvoritev petoga i sedmoga razreda gimnazije v Murski Soboti?
Je že oblast včinita potrebne stopaje, da se že ednok miši pokončajo ?
Nedelica. Graditev nove o-krajne ceste Že dugo let smo i čakali, da bi se nam ednok zgradila ta nova okrajna cesta, štera bi sliižila prometi za našo okolico. — Imeli smo tudi volitve za oblastno skupščino, štere so stale dosta stroškov, ter zvolili smo poslance, šteri naj bi nam pomagali i predlagali naše potrebe, prošnje in želje za vse enako. Ali smo se ne prevarali? So zares prisiljeni .naši agrarci, mali kmeti darovati svoje najboljše zemljišče za zgradbo ceste, drugim bogatim občinam, ali od koristi na prometu pa so izkljü-čeni ? Ali nebi naša dosedanja občinska cesta bila sposobna za novo okrajno cesto, iz štere bi imeli vsi enako korist do prometa? Vse to bi se lahko doseglo, če bi g. g. oblastni poslanci šteli. Vsaki svetnik proti sebi prste
Občan, s
drži. (Opomba uredništva: na! željo pisca priobčimo ta dopis kot privatno njegovo mišljenje, ki je morda istovetno z mišljeu-jem ostalih občinarjev ; sicer pa brez nadaljnega komentarja, ker je zadeva preveč lokalna.)
Beltinci. Našo občino so zdaj že tri noči zandrügim obiskali tovaje. Vsoboto noč so pri Vučkovom Matjaši vözrezali križe, vdarili notri i odnesli zabio. — V nedeljo noč so spokrali kokoši pri Baša Jožefi, pri Matjašec Andraši pa fulane rece. — To njim Šče itak neje bilo zadosta,
zato so v pondelek noč iskali srečo na našem farofi. Na nekši način so prišli v župnijsko pisarno i tam so vse knjige ta razmetali po hiši, ge so najbrš peneze iskali. Če so kaj najšli nam šče neje znano, ar častit, gosp. župnika ne bilo doma. Kda že pridejo tisti časi, ka bomo lehko mirno spali, ka nas ne bodo po noči nadlegiivali uzmo-viči ? Naši žandarje bi mogli malo bole zasledüvati sumljive osebe, štere se brez opravkov klatijo po noči po naših vulicah.
B e 11 i n Č a r.
Odranci. Gospod urednik ! Večkrat sem si že mislo naročiti Vaše novine „Kmečko moč", ali ne sam vüpao, ar sam resam mislo, ka so demokratske, brez-vörske, kak so nam to dobro poznani gospodje predgali. Dnes pa sam se prepričao, ka je to vse edna navadna laž. To se nam večim najbole dopadne, ka Vi nikoga ne šinfate, či Vas glij driigi tak grdo napadajo. Samo po toj poti naprej ! Meni pa zdaj za prvo priliko pošlite 5. številk „Kmečke moči*, da je razdelim našim domačim.	Fr.
Iz lepoglavske kaznilnice
je pobegnolo 7 Arnautov, šteri so bili obsojeni vsi prek 10 let ječe. Najbrž so skočili na Ma-, džarsko.
Dosta je umobolnih ljudi. Kak pišejo novine je v Studenci i Udi v driigih umobolnicah tol-ko bolnikov, da se več niti eden bolnik nemre sprejeti.
Svojo hišo zažgao. Kmet Govrilov je bio dobre vole i je celo noč popivao. Naednok njemi je zmanjkalo penez, zato je šo k ženi domov i zahtevao od nje, da njemi da peneze. Žena se je začnola kregati i s pe-nezi odbežala od hiše. Gavrilov je nato v čemerah viižgao svojo hišo.
Napad na vlak. Na vlak, ki vozi med Ljubljano in Kočevjem se je pretekle dni izvršil roparski napad. Neznani roparji so vdrli v ambulančni voz (ki
vozi pošto) in ukradli poštne pošiljke. Do sedaj preiskava še ni mogla dognati, kdo in kako je oropal poštni voz.
Pri Sv. Lovrenci na Pohor-ji je neznan zlikovec umoril 44 let staro kočarico Marijo Javor-nik ter izvršil na njej posilstvo. Zlikovca še do sedaj niso prijeli.
AMERIKA.
Rdeči las vzrok ločitve zakona. Iz Amerike nam poročajo, da je v New-Jorku edna mlada žena, po imeni Mrs. Athel Grayle tožbo vložila proti svoje-mi moži, v šteroj zahtevle ločiti zakona od svojega moža. Edini vzrok ločitvi navaja eden rdeči vlas, — šteroga je najšla na mo-žinom prusleki. — Ženi neje šlo v glavo odked rdeči vlas, zato je najela detektive, šteri so za-sledtivali moža, kama hocHr
Gda so se prepričali fca kama hodi, že so detektivje za sve-doke mlado ženo i ženino rodbino z automobilom vsebov vzeli, ki so vsi vrati, kak je mladi mož z ednov lepov, mladov z — rdečimi vlasmi deklinov notri šo v edno lepo vilo, odked je prina-šao rdeče vlase domo. Po takšem je rdeči vlaš postano vzrok ločitve zakona.
V Pilsburgi je eden policaj na sodnijo prignao ednoga pija-noga človeka, šteroga je birov na tri dni ječe obsodo. Ali pija-nomi človeki se je to malo vidlo, zato je pravo sodniki, da je tridnevna ječa premalo za popolno vöstreznjenje, ar ne mogoče, da bi v treh dnevah telko palinke ž njega odišlo. Najmenje 30 dni bi bilo potrebno. Sodnik je po-sliihno njegovo prošnjo i njemi ječo podukšao na 30 dni, pijanec pa se njemi lepo zahvalo.
Dva človeka sta se stavila v Piltsburgi, da njeva vtipata dol skočiti z 100 fusov visikoga mosta v odstpodi tekočo vodo. Ka sta sklenola, sta tüdi izvršila šteroga posledice so bile to, ka se je eden bujo i zraven ostao

v vodi, drügoga pa so težko ra-njenoga drügi vö z vode poteg-noli i v bolnišnico odpeljali.	nez naših državljanov, Šteri je majo naložene v madžarskoj poštnoj hranilnici. Naša delegacija za jesensko zasedenje drflštva narodov je imenüvana. Vodo jo bo zvtinejš-nji minister g. Marinkovič. SVETOVNE. Med Anglijov i Francijov je dosežen sporazum, po šterom se zniža število vojaštva v Po-renji, štero mata zasedeno od bojne sem. Nemčija je zahtevala, da zavezniki sploh izpraznijo Porenje. Temo se protivijo Francozi, ki vidijo ravno v tom sigurnost, da Nemčija ne bo napadala. Po novom bodo meli Fraacozi 8050 mož, Angleži 1050 i Belgijci 600.	začetki samo nagonsko posnemanje. Dete rado dela to, kar delajo starejši Ijüdje. Od štrtoga leta naprej pa delo diteta ni več samo posnemanje, liki tüdi domiselnost vodi njegovo delo. Riše, oblikuje predmete po svoji fantaziji (po svoji moči življenja). Te diteči pogon do dela moramo vpoštevati, ugoditi. Papir, pesek gjino dajmo diteti naj dela in naj napravi kaj ; malim deklicam pa dajmo testo mesit, oblikovat, — coto v roke naj briše prah. Od šestega leta naprej resna naloga Čaka diteta. Včenja, pisanja in risanja ima zadosta. V tej dobi zahtevamo od njega resno-ga dela in potrudljivosti. Iz ljü-bezni mu nesmimo odpüstiti dela, nasprotno, če je treba, ga ešče s strogostjo prisilimo k deli. Delo je glavno sredstvo za prizgojitev trdne volje. Delo na-vči človeka, da premaga težkoče in zapreke, ki se mu stavljajo, navči ga premagati se. S tem se krepi volja. Brezi trdne volje pa človek nej sposoben za živlenje. Pravilna zaposlitev otroka vzbudi v diteti lübezen do dela. (Dalje prih.)
		
PO SVETI		
50 m globoki prepad je spadriola na Švicarskom vzpenja-ča, pri šteroj nesreči je bilo 21 mrtvih i 29 težko ranjenih. Kda je vzpenjača vozila dol po progi, se je pokvarila zavora, zato je letela s strašno hitrostjo navzdol. Na ovinki pa se prevrgla i zletela v prepad. V Galiciji je bila velka po-vodenj. Zavolò dežja so vse reke narasle i poplavile vso deželo. Več vesi je porfišenih, zavolo toga je več jezero Ijüdi brez strehe. Mnogo Ijüdi je najšlo tüdi smrt v vodi.		
		
	POUČNO	
	Domača vzgoja. 3. Oelo i odmor. Vzgojiti dete za delo se začne že v prvi dobi ditečega živle-nja. Delo maloga diteta je v	
POLITIČNE NOVOSTI		
OOMAtE. Med nami i Madžarskov je dosežen sporazum glede pe-		
•; p. Priličen Francek. Menda so si pravočasno premisliti je pravila edna; znabiti se bojijo žen, ar mislijo, ka bomo me ravno takše, kak so drüge — je pripomnila druga. Ka pa če oni niso tak blazno zal&bleni, kak mé, ar moški nikdar ne norej tak za ženskov, kak ženska za moškim, je pristavila tretja. To vse neje nič pomagalo i obe so jokale naprej. Pa što nebi jo-kao ? Vej zdaj ne do mogle vmrejti, ii ne pridejo njihovi zaročenci nazaj. (Da bi ne trije dečki znali, ka se te žnjimi zgodi, da se oženijo, gvišno nikdar ne bi šli nazaj, nego bi se pravočasno rešili.) Krali so se smilile od vnogoga joča, zato je pravo: Ne jočite se drage hčerkice! K mojem! dnevi jje dosta lepih dečkov, pa si med njimi preberete šteri se vam vidi; To imate tri zlate jabolke,	i je vrzite tistomi, šteri se vam do-padne. Starejšivi dve gospodični sta že pozabili na tistiva lepiva dečkeca, pa šterivi sta tak jokali i omedlevali. Ne sta čakali nikaj, nego sta vrgli svoji jaboki, što njima je prie pred oči prišeo. Včinile sta tak, kak delajo dnesden naše dekline. Zaliiblene so tak v ednoga, ka malo ne fertik ; drügi pa pride, pa je že njegova. Z ednov rečjov; Što prie pride tistoga je." Zato da tüdi nega srečnih zakonov, ka je deklici vse špio i no-rija. Štera pa v mladosti preveč s svojim srcom razpolaga, tista neje v zakoni nikdar stalna ; mož je polek takše siromak, prezirani i za-ničeveni, ar ženi samo Adam hodi po glavi. Tak sta prva i drüga kra-levski hčerki itak dobili zaželjene možeke. Ali najmlajša neje mogla tak friško pozabiti na svojega prvoga	zaročenca, zato tüdi neje štela zraven drügomi liičiti svojega jaboka, čakala je, ka prinese bodočnost« Kapa ti čakaš? — jo čemerno pita krao. — Ti šče znam več dečkov vküper pozvem ? Samo pozovite, dragi oča, — je žalostno pravila ta mlada i poštena deklica, ar tistoga nega tü, šteromi bi jaz liičila mojo zlato jaboko- Kda je krao vido, ka žnjov nikaj ne napravi, ka jo nemre prisiliti k niednomi navzočemi dečki, je dao vse dečke iz svojega dvora, vküper pozvati, misleč sam pri sebi, naj ed-nomi itak vrže, ka se bar omoži. Pa zaman. Tüdi zdaj je junaško obdržala zlato jaboko. Pozovite Šče Priličnoga Fran-ceka ! — je zlarmao krao. Na kralevsko zapoved so bežali dvorski slugi, ka -so si malo ne noge spotrli v log, kde je Priličen Francek
1.	Krivo se govori: „Čas je zlato". Potrebno je reči: „Čas je delo".
2.	Čas je tudi — veselje ustvarjanja.
ZDRAVSTVO
Či je koga pes vjo, njemi zveži močno ober rane tak, da se krv nemre pretakati, potem pa njemi operi rano z karbolo-vov vodov (štero naj ma vsikdar vsakša hiša !) končno pa njemi deni gor obleladek namočeni s 3 precentno karbolno kisilino.
Če se je što vtopo, ga položi dol tak, da leži na ednoj straši, nato njemi jezik malo ven potegni tak, da bo lahko tekla iz njega voda, končno pa ga pripravi do toga, da bo dihao s tem, da njemi dvigaš roke.
Če se je što zadiišo ali njemi je kaj prišlo ,v grlo, da da nemre dihati, ga ščegeči po grli, da« bo viinmetao. Če se pa je v dimi, (plini) ali gasi zadiišo, ga nesi vtin na dober zrak, aii V dobro prezračeno sobo.
svinje paseo i so njemi na^nanli, d^ naj püsti svinje pa naj zraven idè V dvor, ka ga krao zve. Ali Francek neje bio zableni, ka bi püsto svojo sliižbo pa te samo leto, nego je pravo slugom, naj povejo krali, ka on tečas nede šou v grad, dokeč krao vsakšoj svinji ne pošle ednoga pa-stera, ar on ne püsti svinj brez pazitelov.
Krao je vido, da paster nema norije, zato je poslao štiristo liidi k štiristo svinjam, samo naj bi Priličen Francek prišeo, ka bi bar denok ednok toj komediji konec bio. Kda so kralevski slugi prišli v log, prevzeli svinje i svoje paziteljstvo, je Priličen Francek stroso zlati kantar i zlati konj je v ednom megnjeni tam bio. Zdaj si je Francek gori.o-blekeo lepi, kak sunce sveteo zlati gvant, vseo na konja i viteško odjahao v kralevski grad. Za krščakom pa
Če se je što porezao, smekno, vdaro ali zvlno kak člen, strelo ali se osmodo :
če rana jako krvavi, je zatisni, dokeč ne pride zdravnik, najbolje če močno zvežeš tisti Člen ober rane. Če ne krvavi preveč, staviš krv z mrzlov vodov, snegom ali ledom. Vsikdar so pa dobri mrzli obkladki.
Či si je što potro čunto,
ga položi na pravo ležišče i dev-li na tisto mesto mrzle obklad-ke, dokeč ne pride zdravnik.
SMESNICE
DOBRA SLUŽBA.
Potiijoči pomočnik ; „Gospod majster, prosim Vas, vzemite me v sliižbo 1"
Mojster odgovori ; „Jako rad bi jVas vzeo, da pa sam nemam nik-šega dela !"
Pomočnik zveseljom dostavi ; „To nikaj ne, če nemate dela; jaz sein čče dosta raj, či ne bomo delali !"
NI RAZŽALJIVO.
Ednok pride eden Človek na sodnijo i prav žalosten pravi sodniki ; „Gospod sodnik ! Moj najbogši prijateo Kloši, me je strašno razžalo. Pravo mi je pred driigimi, naj ga v uh (viiho) pišem . . !"
Sodnik ga potolaži rekoč ; „Vej pa to ne razžaljivo < Vam toga ne trbej včiniti !"
Človek v čemeraj vdari znogov i pravi sodniki ; „Te pa je to po Vašem ne razžaljivo? — Tak me pa te Vi pišite — v . . . uh !'< — Se obrne i odide.	•/.
KAK BI SI POMOGAO.
Gospod kaplan so v šoli pri-povedavali od žgiiienoga sina, šteri je mogeo svinje pasti i dosta stradati. Kda so kaplan končali s pripovi-davanjom, so pitali Mrazovoga Fran-ceka ; „No, Francek, povej, ka bi ti včino, či bi bio svinjski pa bi mogeo šče stradati ?"
Mrazov Francek skoči na noge i brihtno odgovori. „Jaz? — Jaz bi zraven najdebelejše prase bujo."
Što ljübi svoj1 rod, podpira „Kmečko moč".
• il • : ! ; '»liso se njemi blisketali oni trije cmeri,
štere je odnesp z grada. Bio je tak
lepi, ka se ga je komaj nagledao.
Tü sam, presvetli krao, -- se je javo priličen Francek. V tom Hipi pa je že letela proti njemi zlata ja-boka od najmlajše kralevske hčeri-Naskori za jabokov, se njemi je sramežljivo približala zvesta, dobra i poštena mlada princezinja, njemi po-niidila svojo fino, malo, mehko i belo rokico, se vsa srečna naslonila k njemi . . . i . . .
No Priličen Francek, -r je ves presrečen pravo krao.' vnogo dežel sam že zophodo po sveti, ali Tebi primernoga še nesam vido. Bog s teboj I Tebi izročim mojo hčerko za ženo, žnjo pa celo moje kralestvo. Živita
v medsebojnoj zvestobi i Ijü-bezni i dobro vladajta vama izročeno imanje. Ne sam ti dao samo hčer, kak to delajo drügi —, nego žnjov
vred tüdi kriih, šteroga vama Bog
blagoslovi !
t; |f"
,UH\
Konec. '

Atentat na ministra dr. Spaho. Te dneve je meo g. minister dr. Spaho volilni shod v Bosni, na šterom so napravili njegovi nasprotniki atentat na njega, Šteri se jim je nej posre-
čo. Atentatorji so zgrableni i odpiiščeni iz sltižbe.
Podpirajte „Hmečho moč"!
„Koprive".
LOGIKA.
„Kmečka moč" je klerikalna ; 1) ker je eden njeniH „generalov" dne 20. avgusta letos z g. Kleklom dalj časa govoril ; — 2) ker njeni „generali" hodijo v cerkev ; — 3) ker so njeni „generali6 v dobrih odnošajih in prijateljstvu s cerkvenimi in posvetnimi gospodi, ki so pristaši SLS. etc, etc. — „Novine" so 1) židovske;
a)	ker se tiskajo v židovski tiskarni.
b)	ker je na zadnjem shodu SLS v Črensovcih bilo navzočih mnogo židov, etc. etc. — 2) demokratske, ker je njihov lastnik sprejel pred kratkim deputacijo iz demokratskih pristašev etc. etc. — ravnotak so radikalne, radičevske, celo brezverske etc. etc.
Ubogi Platon.
• "
Kdor govori ali piše ali sploh trdi, da je „Kmečka moč" demokratska, je navaden lažnivec.
K sreči !
Za srečo je stvorjeno naše srce..
Vsak je sam svoje sreče kovač.
I. Zdravje.
Ešče malo se naj povrnemo nazaj k treznosti, k zmernosti, k meri v jestvini i pitvini. — Isti- j na je, da moramo jesti i piti, ar ovak ne bi mogli delati, ne bi bili zdravi. Kda smo zdravi, te nam sama pamet pravi, kelko smemo jesti i piti. Da bi se bar vsikdar držali teh namenov!
Ali inači je, kda smo be-težni. Lahko trdimo, da je človek v betegi kak malo dete, kak da ne bi meo pameti ne volje. Kak da bi njemi narava vnela razum i volo, i bi štela, da naj ona sama dela po naravnih zakonih. — Znamo, kelko-krat trbe deco siliti, da naj jejo. Nešterni starišje celò bijejo dete, štero nešče jesti. To je ne pametno. To je jako nespametno. Ešče ne bilo čuti, da bi štero zdravo dete od lakote mrlo, če
je le melo kaj jesti, če pa nešče jesti, je ali trmasto, svojegiav-no i bode že jelo, že ga mine ta svojeglavost, kda bo lačno, ali je pa ne lačno, potem ga je pa itak nespametno siliti, ali pa je konči betežno, v šterom slučaji pa tak moramo postopati z njim, kak navadno z bolniki. I to jn, če naopak vzamemo, kak smo že pravili: z betežniki se postopa kak z decov. Ne siliti betežnika posili, naj je. To pa zato ne, ar je takši betežnik, šteri nema teka, navadno že precej betežen i tedaj želodec nemre nikaj prebaiati tak lahko, kak zdrav. Zakaj teda siliti, če bilnik nemre? Ne je to res nespametno? — Glejmo živino! Ako je betežno, posebno na želodci, za nikšo ceno ne bo vzela niti najboljše hrane. V njoj dela narava, nagon, instinkt. — Tak je pri človeki. Narava zna, kaj joj trebe i kaj ne. Zna, kaj more želodec prenesti i kelko more. — Naj se zato ne sili po sili človeka betežnoga s vsefelé stvarmi, nego pustiti, da narava sama pove. Le v nešternih slučajih je pač potrebno tiidi s si-lov dati betežniki telko hrane, da ne oslabi preveč, se razmi takso hrano, štera bode njemi na ha-sek. V tom slučaji pa je najbolje pitati zdravnika za nasvet.
Pisma „Kmečki moči11.
Gospod urednik ! Ne morem zato, ako pišem o volitvah, o politiki ! Saj vsi vemo, da politika stori človeka strastnega, tako kakor jecimo : tobak, karte, šport. Še lepše in boljša je primera, če primerjamo politiko in zlato vinsko kaplico. Človek se navadi in postane strasten politik, kakor lahko postane strasten " alkoholik. Oba sta pijana, oba strastna. Razlika bi bila samo ta, da je vinski brat vesel in si s petjem razveseljuje srce, a strankarski politik je čemeren in mu napolnjuje srce in dušo sovraštvo in zavist.
Pri volitvah smo in vse je razburjeno. V tej razburjenosti in občem vsenemiru pa stoji „Kmečka moč"; ko kremenit steber. Ona se ne zgane, ne zmeni se za šunke, ki jih ji za-dajejo s svojimi jeziki strankarskih „bojevniki kake edinozveli-čavne partije." Tu so volitve. Na največje zaprepaščenje in jezo politikov se je „Kmečka moč" držala čvrsto in obdržala svoje devištvo. To je hudo in v tem obstoji največja nevarnost. Zato na noge vse, kar leze in kar gre, v boj proti „Kmečki moči".
Na najmerodajnešem mestu sam slišal, da je izdano povelje: uničiti „Kmečko moč"! Cilj posvečuje sredstva; ne izbirati sredstev, samo, da se ubije ta pošast. Celo največje kapacitete so opasale sablje, nabrusile meče in nabasale puške za strašen boj proti „Kmečki moči". Danes so se znašli na formuli: „Kmečka moč" ustvarja novo stranko. Drugi se pa nejevolni sprašujejo Češ, čemu takšen strah, saj „Kmečka moč" do sedaj še nikomur ni skrivila lasg. S prijatelji „Kmečke moči" pa smo konštatirali, da bo ta grozen strah imel vendar le nekje svoj vzrok. Nekateri mi naštevajo celo več še precej tehtnih vzrokov.
„Kmečka moč" pa uživa med ljudstvom .vsestranske simpatije, ki si lih je pridobila s pisanjem. Vsi rodoljubi, moj nasvet bi bil: združimo se vsi okrog „Kmečke moči" !
GOSPODARSTVO
Težek gospodarski položaj. Naš gospodarski položaj je ne ravno preveč razveseljiv. Povojni sploh dozdaj so cene posameznih reči ne bile v nikšem sorazmerji, v nikšem ravnotežji. Vse ove stvari, stere kmet mora kü-püvati so daleč previsike, kak cene onih stvari štere kmetodavle. Letos pa je prišla nepričakiivana nesreča; zdaj bo si ešče kmet mo-
rao küpüvati kriih. Kmetje so pre-> zaduženi. Den na den se vršijo eksekucije, dražbe i prodaje posestev i hiš. Strašni intereš od pe-nez naravnost vničuje gospodarstvo. Kak bi se tomi dalo pomoči. Če'se šče rešiti gospodarski položaj našega ljüdstva je nujno potrebno, da dobijo ljtidje penez za nizke procente na posojilo, da rešijo tam, kde majo peneze vzete na posojilo po 20 in še več procentpv. Čuje se, da se že tüdi v Belgradi začnejo malo brigati za prezaduženost kmeta. Poljedelsko ministrstvo zbira podatke i misli dati posojilo kmetom na fai intereš, da se tak gospodarstvo kmetov opomore. To je hvalevredno delo od toga ministrstva. Mi bi samo tü prosili vse tiste, šteri majo kakžo reč v Belgradu, da se potrüdijo, da dobijo takše posojilo tüdi naši prekmurski kmetje. To je jako važno za povzdigo našega gospodarstva i bo greh na tistih, šteri se ne pobrigajo,fda si naš kmet opomore, kda bi bila prilika.
Gnojila. Dobro gnojilo za travnike je tüdi pepeo. Pepeo je dobro fküpspravljati i kda ga mamo* dosta, ga odpelamo na se-vnožet i ga tam raztorimo. Jako hasni travi. — S pepelom je dobro tudi posipavati na grade, kde mamo salato.
Kak preženemo živalke
vün? Za preganjanje i vničevžnje živalskih vtiši je dobra vsakša mast celi].— Dobro je zmešati leneno olje i petrolej, štero se dobro zmeša i te ž njim maže. Sam petrolej je ne dober, ar po njem izpada dlaka, posebno pri konju. — Pri goveji živini nej-lažje zapravimo vtiši, če skühamo čaj iz pelina ali tüdi orehovega listja i primešamo močen kis i s tem mažemo. — Nešterni radi mažejo s tobakovov vodov. To je dobro proti vttšem. Ali nesme mo pa s tov vodov mazati živali, štere se ližejo, ar to tem škodi.
Kak se čuje, misli naša država vzeti vekše posojilo v i-nozemstvi i to ali v Londonu a-ii v Ameriki. Posojilo bi se rabilo ža zidanje naših pristanišč pa tüdi za trdnost vrednosti našega dinara.
Vinska razstava bo ob priliki pokrajinske raztave. „Ljubljana v jeseni."Raztavljena bodo domača vina v butelkah.
Podperajte
Kmečko moč !
CENE
Penezi :
1	dolar
1	av. šiling
1	čehosl. krona
1	nemška marka
1	francuski frank
1	švicarski frank
1	italjanska lira
1	madž. pengö
Sen ja :
19. septembra v Črensovcih. 20* „ v Ljutomeru, 21 „ pri Sv. Petri na Štajerskem.
22. „ pri Sv. Jeleni pri Cakovci.
TEDEHSKI KALEM
SEPTEMBER
12
13
14
15
16 J7 18
Pondelek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedela
Ime Marije sv. Frančišek Kald. Poviš. sv. Križa D. M. 7 žalosti ■f sv. Ljudmila vdv. sv. Lambert piišp. 15 po Risalah.
Din.	56-15
»	8'-
„	1-67
„	1350
„	2-20
„	10-93
„	3-08
,.	9-90
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84'50 Državna renta za ratno šteto Din 346-—
Blago :
Pšenica nova	Din 290— —
Oves novi	„ 180— —
Kuruza staia	„ 230— —
Pšeno	„ 6—
Jaboke	kg „ 2—
Mesec september ma 30 dni V tom meseci se den skrči za 1 vöro i 40 minut.
Zadnji krajec meseca je 18. ob 4 vöri i 30. minutah. Če Ili j mine lepega dne, Se lepo jesen vüpati sme.
Dne Ì 4. toga meseca leta 1850 se je narodo dr. Anton Mahnič, veliti slovenski püSpek, šteri je jako dosta napravo za slovenski narod i jezik.
ProSienja :
18 sepf. je proščenje v Črensovcih v Lakoši i Lapičini i v Vra-tišinci-—
Glasi uredništva:
Cenjenim naročnikom damo na znanje, da bodo uradne vöre za stranke samo v sredo od 9 do 12 vöre pred poldne. — Ponovno prosimo vse gg. dopisnike, da nam v bodoče pravočasno pošlejo dopise, t. j., da mi do rok dobimo najkasnej y sredo.
Iščem 14-15 let staro dek-ličko k deci
Naslov pove Upravništvo.

Naznanilo !
Čast mi je, sporočiti cenj. občinstvu, da sem od Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, ki je na dražbi prišlo v last trgovinske zalogè Slovenske knjigarne v Murski Soboti, odkupil pòd roko vso njeno zalogo in otvoril knjigarno, trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami v prostorih prejšnje Slovenske knjigarne v Murski Soboti, Aleksandrova cesta štev. 70.
Dovoljujem si, priporočati svojo na novo ustanovljeno in znatno razširjeno podjetje ter Vas zagotavljam, da bom v vsakem ozimi ustregel Vašim željam in zahtevam.
Franc Benčec.
PREKMURSKA POSOJILNICA
v Murski Soboti Zveina ul. 222.
plača interes na hranilne vloge in vloge na tekočem računi
8 «o 10
Posojila daje proti vekslini (ke-zešom) in gortaboleranji.
Poštni čekovni račun 12628.
Kr. notar
Anton Koder
je prenesel svojo kan-celajov svojo novo hišo prek t, od hotela Slon (g.Bac)
' 'V ..	: - - 1 ■ •


onxir, t a t	V °g,asnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
t^-KN h ( H il ASI )V *	1,50 Din in »poslano« 2 Din ža vsaki cm* Popusta se da
'	Pri kratnem oglaševanju 15%, nad 5 krat pa 25%
~ " ~ — —"" —'	Cene malim oglasom 10 Din.
---—---r~
TISKARNA
Murska Sobota
ižvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno
PANONIJA
Šolska ul. št. 241
izdelujejo se vsa knji-goveška dela najlepše