Leto 1902.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCIX. — Izdan in razposlan dne 10. oktobra 1902.
Vsebina: Št. 193. Razpis o izdaji bankovcev po 100 kron in razveljavi bankovcev po 100 gl. a. v.
193.
Razpis finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1902.1.
o izdaji bankovcev po 100 K in razveljavi bankovcev po 100 gl. a. v.
Avstrijsko-ogrska banka začne, kakor je razvi-deti iz priloženega razglasa, 20. dne oktobra t. 1. izdajati bankovce po 100 K, ki nosijo firmo „av-strijsko-ogrske banke* in datum od 2. dne januarja 1902. 1.
Hkratu prekliče avstrijsko-ogrska banka in vzame iz obteka bankovce po 100 gl. a. v. z datumom od 1. dne maja 1880.1., ki so sedaj v obteku.
Na podstavi člena 89 pravil avstrijsko-ogrske banke (drž. zak. št. 176 iz 1. 1899.), sta vlada v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ter vlada dežel ogrske krone v porazumu z generalnim svetom avstrijsko-ogrske banke določili, da naj se oznamenjeni bankovci vzamejo iz obteka po določilih, obseženih v omenjenem razglasu avstrijsko-ogrske banke.
Böhm s. r.
Razglas
zaradi izdaje bankovcev avstrijsko-ogTske banke po 100 kron z datumom od 2. dno januarja 1902. 1. in zaradi razveljave bankovcev po 100 gl. avstr, vrednote z datumom od 1. dne maja 1880 1.
20. dne oktobra 1902. 1. začne avstrijsko-ogrska banka v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti, in pa v vseh podružnicah izdajati bankovce po 100 kron z datumom od 2. dne januarja 1902. 1.
Popis teh novih bankovcev se objavlja v dodatku k temu razglasu.
Bankovci po 100 gl. avstr, vrednote z datumom od 1. dne maja 1880.1., ki so sedaj v obteku, se preklicujejo in razveljavljajo.
Vlada v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in vlada dežel ogrske krone sta gledé tega v porazumu z generalnim svetom avstrijsko-ogrske banke določili naslednje:
1.	Bankovci po 100 gl. avstr, vrednote z datumom od 1. dne maja 1880. 1., ki so sedaj v obteku, se bodo v glavnih in podrožnih zavodih avstrijsko-ogrske banke vzprejemali do 30. dne aprila 1904. I. v plačilo in zamenjavo.
2.	Od 1. dne maja do 31. dne oktobra 1904.1. se bodo ti bankovci sicer še vzprejemali potom plačila in zamene v glavnih zavodih
(SlonnlMh.)
avstrijsko-ogrske banke na Dunaju in v Budimpešti, v ostalih bančnih zavodih pa samo še potom zamene.
3.	Počenši od 1. dne novembra 1904. 1. ne bo avstrijsko ogrska banka več vzprejemala v plačilo preklicanih bankovcev po 100 gl. avstr, vrednote z datumom od 1. dne maja 1880. L, tako daje z 31. dnem oktobra 1904.1. dan zadnji rok, da se vzamejo ti bankovci iz obteka.
Od tega časa se vzprejemajo ti preklicani bankovci samo še v glavnih zavodih avstrijsko-ogrske banke na Dunaju in v Budimpešti potom zamene.
V podružnih zavodih se bode počenši od 1. dne novembra 1904. L dajalo povračilo za take bankovce le še na posebno zaprosilo z dovolilom generalnega sveta avstrijsko-ogrske banke.
Da se doseže to dovolilo, je treba bankovce, ki jih je povrniti, vložiti v podružnih zavodih s kon-signacijo.
Po 31. dnevu oktobra 1910.1. ni avstrijsko-ogrska banka več dolžna (člen 89 pravil) odkupovati ali zamenjavati preklicane bankovce po 100 gl. avstr, vrednote od 1. dne maja 1880. 1.
Na Dunaju, 6. dne oktobra 1902.
Avstrijsko-ogrska banka.
Bilinski,
guverner.
Schreiber,	Pranger,
generalni svetnik.	generalni tajnik.
(Dodatek.)
Popis bankovca po sto kron avstrijsko-ogrske banke iz leta 1902.
Bankovci avstrijsko-ogrske banke po 100 kron od 2. dne januarja 1902. 1. imajo obliko 165 milimetrov širine in 110 milimetrov višine in kažejo na papirju, narejenem brez vodnega znamenja, dvojni tisek, na eni strani z nemškim, na drugi strani z ogrskim besedilom.
Prava 155 milimetrov široka in 100 milimetrov visoka, v zeleni barvi tiskana podoba bankovca sestoja iz pravokotnega okvira, čigar gornji del in pa oba stranska dela so izpolnjeni z giljošami.
Gornji del nosi na treh giljošah, v beli barvi številke ,100*, kise ponavljajo v kartuši, tvoreči desni gornji ogel, prav tako v beli barvi na giljoši ležeče.
Od te kartuše visé na trakovih na nemški strani znamenja znanstva, na ogrski strani znamenja glasbe.
Dolnji del okvira tvori podnožje, ki nosi na nemški strani v ogrodni pisavi imensko vrednost bankovca, t. j. sto kron, v osem različnih deželnih jezikih, in sicer:
STO KORUN - STO KORON - CTO KOPOH CENTO CORONE - STO KRON - STO KRUNA CTO KPyHA - UNA SUTÄ COROANE.
Na ogrski strani je namesto vrednostnega določila v različnih jezikih to določilo samo v ogrskem jeziku z besedama ,Szâz korona* narejeno dvakrat.
Sredino tega podnožja tvori zvišana napisna ploča, ki ima v ,antiqua*-pisavi na nemški in ogrski strani kazensko določilo: ,Die Nachmachung der Banknoten wird gesetzlich bestraft“ oziroma ,Abank-jegyek utânzâsa a tôrvény szerint büntettetik*.
Na levi od zgoraj omenjene napisne ploče obeh strani podobe je vidna na podnožju po ena iz ene ženske odete in ene gole otroške podobe obstoječa skupina podob, v kateri sedi ženska podoba na kamenih klopi, koje desno naslonjalo za roko se jasno vidi v obliki glave in noge krilatega leva.
Na nemški strani sedi ženska podoba bliže roba, svoj pogled uprt na pergamenasti list, čigar konec drži z desnico na krilu, njena druga roka pa počiva na levi rami otroka, ki se naslanja nanjo. Ta otrok, hoteč pisati na pergamenastem listu, ki ga drži z levico, ima glavo dvignjeno z vprašajočim pogledom k ženski podobi. Pri otrokovih nogah se vidi globus.
Na ogrski strani sedi ženska podoba bolj proti notranjemu delu, glavo obrnjeno ven s trdnim pogledom, v levi roki opirajoč na krilu odprto knjigo po koncu. Na njeno desno stran se naslanja otrok, ki ga drži desnica ženske podobe, ter zre v knjigo. Desnica drži pero, levica pa se opira na stegno ženske podobe.
Ozadje teh skupin tvori draperija, ki pada v gubah čez poprej omenjeno kamen ito klop in nosi v svojem gornjem delu, v levem oglu bankovčeve podobe na nemški strani avstrijskega orla, na
ogrski strani grb dežel ogrske krone, oba v obliki festona obdana s sadno girlando.
Desno stran notranjega prostora zavzema po ena moška podoba; na nemški strani kovač vzravnan po koncu in obrnjen proti gledalcu, s kladivom oprt na nakovalo, ki ga obdajajo znamenja, primerna kovaštvu. Moška, hrbet kažoča podoba na ogrski strani, kaže žanjca, ki se vzravnan po koncu opira na svojo koso in pri čigar nogah ležč znamenja kmetijstva.
„Die Oesterreichisch-ungarische Bank zahlt gegen diese Banknote bei ihren Hauptanstalten in Wien und Budapest sofort auf Verlangen
Hundert Kronen
in gesetzlichem Metallgelde. Wien, 2. Jänner 1902.
OESTERREICHISCH-UNGARISCHE BANK. Bilinski,
Gouverneur.
Schlumberger,	Pranger,
Generalrath.	Generalsecretär.“
Sredino bankovca zavzema besedilo bankovca na enakomernem reliefnem dnu, ki oklepa nežno giljošno rožico.
Temelj v rdečerjavi barvi pokriva bankovec v vsej njegovi razsežnosti in kaže samo v srednjem delu prostora, ki ga pokriva besedilo bankovca svetlejšo barvo. Na nemški strani je nad napisom v rdeči barvi tiskano oznamenilo serije, na ogrski strani oznamenilo številk.
Besedilo bankovčevega teksta s podpisom firme se glasi na nemški strani:
na ogrski strani:
„Az Osztrâk-magyar bank e bankjegyért barki kivânsâgâra azonnal fizet bécsi és budapesti fôintézeteinél.
j^Szâz korona
tôrvényes érczpénzt. Bées, 1902. januar 2*y_-
’ OSZTRÂK-MAGYAR BANK.
Bilinski,
kormànyzd.
Mechwart,	Pranger,
fôtanàcsoa.	vezértitkir.“
Na Dunaju, v oktobru 1902.