KUPUJTE yOJNE BONDE! "•NDS .STAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni ^ xxvm.- EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ICTORY BUY flTATBS WAR %ONDS SUMPS -LETO xxvin. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 7, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 183 efi; ■ ruman naznanil rabo atomske bombe nad Japonsko! ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Eksplozivna sila ene same bombe je enaka 20,000 tonom dinamita TNT m ir ■' javi' 6. avgusta — Iz Bele hiše je bilo danes ob- kri' predsednika Trumana, ki se vrača na krovu Ijil^ ® Augusta" s konference velikih treh v Potsdamu, da je ki D urami nad Japonsko prvič rabljena atomska bomba, eksplozivno moč 20,000 tonov dinamita TNT. razvidno iz predsednikove izjave, je bila vržena prva v 2 * |)o%ba, ki predstavlja eno največjih znanstvenih odkritij na važno japonsko armadno bazo Hirošima na otoku kot bomba poseda dvatisočkrat toliko eksplozivne sile ^ritska bomba "Grand Slam." ki je bila do danes naj-ORiba, ki je bila kdaj rabljena v zračnem vojskovanju. ^^OBci so začeli vojno iz zraka v Pearl Harbor ju." je izjavil "Za ta napad so že drago plačali, ampak vse to je šele ^ bombo smo dodali naši oboroženi sili novo in revo-leg J Gilo uničenja. Produkcija teh bomb je sedaj v teku, po- ^9^ pa se dela na razvoju celo silovitejših bomb." ki jg J*** predsednika, ki podaja zgodovino znanstvenega dela, "■ji ^^'ralo to strašno orožje, potem nadaljuje: atomska bomba. To se pravi, da je v tej bombi upre-la ^Gsoljstva. Sila, iz katere solnce dobiva svojo moč, je bi- "t) ^ onim, ki so prinesli vojno na Daljni vzhod. teorgjjv ® ^®tom 1939 so znanstveniki v splošnem soglašali, da je del, Mogoče sprostiti atomsko energijo, ampak nihče ni ve-"L t "^o^lo to praktično izvesti. pa smo zvedeli, da so Nemci mrzlično na delu, v da bi iznašli pot za uporabo atomske energije, poleg strojev, s katerimi so upali zasužnjiti svet. Lahko 8o usodi, da so Nemci iznašli V-1 in V-2 tako pozno in ^ogli rabiti v tako omejenem številu, in celo bolj hva- ležni moramo biti, da sploh niso prišli do tega, da bi iznašli atomsko bombo. "Bitka laboratorjev je bilš vsa polna nevarnosti za nas, baš kot je bila bitka v zraku, na kopnem in na morju, sedaj pa smo iz-vojevali zmago v bitki laboratorjev, prav kakor smo izvojevali druge bitke. "V začetku leta 1940, še pred Pearl Harborjem, smo strnili sile znanosti, ki bi se dala uporabiti v vojni, v Zed. državah in Veliki Britaniji in ta strnitev nam je dala številne neprecenljive pripomočke za zmage, ki smo jih priborili. Pod to uredbo se je tudi začelo raziskovalno delo za ustvaritev atomske bombe. Ameriški in britski znanstveniki so se delujoč skupaj spustili v tekmo proti Nemcem." Predsednik Truman je v svoji izjavi odkril, da se je vse znanstveno delo za iznajdbo atomske bombe vršilo v Zed. državah, kajti Anglija je bila tisti čas tarča velikih zračnih napadov in obstojala je stalna nevarnost, da bodo Nemci poizkusili z invazijo Anglije. Iz tega razloga sta predsednik Roosevelt in premier Churchill smatrala, da je najbolj pametno, ako se vse znanstveno delo vrši v Zed. državah. "Sedaj imamo v Zed. državah dvoje velikih in več manjših obratov za produkcijo atomske sile." pravi predsednik v svoji izjavi, ki potem nadaljuje: "Ko je bilo to delo na višku, smo v teh napravah imeli zaposlenih 125,000 oseb, medtem ko je danes pri tem delu zaposlenih 65,000 oseb. Mnogo teh ljudi je zaposlenih v teh napravah že dve leti in pol. Med njimi jih je malo, ki vedo, kaj producirajo. Vidijo samo, kako gredo velike količine materij ala notri, toda iz teh naprav ne vidijo ničesar prihajati, kajti dejanska velikost eksplozivnih nabojev je izvanredno majhna. "Potrošili smo dve milijardi dolarjev v največji znanstveni Igri, ki je bila podvzela kdaj v zgodovini, in smo igro dobili. "Ampak največji čudež pri vsem ni velikost podvzetja, niti tajnost, s katero se je to delo vršilo, ali pa stroški, temveč čudež je, kako so možgani znanstvenikov na raznih poljih delali skupaj in s sestavo brezprimerno kompliciranih drobcev znanja dosegli praktičen rezultat. "In skoro nič manj čudežna ni bila sposobnost industrije, ki je napravila načrte, in delavcev, ki so operirali še nikoli prej rabljene stroje in metode, posledica česar je bila, da je to, kar so si zamislili možgani mnogih duhov, dobilo fizično obliko in poslovalo tako, kakor je bilo zamišljeno. "Znanost in industrija sta delala pod vodstvom armade Zed. držav, ki je dosegla svojevrsten uspeh v izvedbi takega neizmerno težkega problema v tako presenetljivo kratkem času. "Dvomljivo je, da bi se mogla še kje na svetu ustvariti taka kombinacija. Kajti, kar se je doseglo, je največji triumf organizirane znanosti v zgodovini." "Predsednik Truman je v svoji izjavi odkril, da je bil ultimatum na Japonsko iz Potsdama 29. julija naslovljen vsled tega, da se ji prihrani silno uničenje, ki je neizogibno v očigled iznajdbe atomske bombe. Toda vladarji Japonske so poziv za vdajo odklonili in sedaj bodo morali za to plačati. Predsednik je tudi odkril, da se naprave, kjer se je vršilo znanstveno delo, ki je produciralo atomsko bombo, nahajajo v Oak Ridge blizu Knoxvilla v državi Tennessee, v Richlandu blizu Pasco v državi Washington, in pa v bližini Santa Fe v državi New Mexico. Opozoril je tudi, da to revolucionarno odkritje, s katerim se je odklenila energija vesoljstva, pomeni, da bo mogoče atomsko silo rabiti mesto premoga, olja in padajoče vode, akoravno bo treba še mnogo nadaljnega znanstvenega dela, predno bo to dejansko izvedljivo in industrijsko praktično. Hiram umrl 'aties 3a 6. avgusta. 3® tukaj umrl tekom kjer se je ■ep' senator Ik ^ iz Califomije, :^il boi svetovni vojni v LiV vstopu Zed. dr-7^ in tudi se- V ■ . V. Brr\„,. ^^ovencev J\Y. __ Tukaj je ženo (žnidaršič). ^ce, sestro in tri bra- Dia ir°^ovc ^^kaj je umrl (K ^ Ceru^.' tar 83 let in do-do^^ice---- '^a& ts Notranjskem Sutnov). Diixv '''I OH 1 ^ V Ameri- Gne hcere in si- liar iz V ^^nk Martinjak "Ti;,. ^(levni 111., na ^o^^^cik svoji hčeri 71 St. že- ^ itietv ^^ave in razve-^^^opolii društvenem " ___________ «ej, [!®^skei se vrši zelo ^ štev. 14 OF I **coj. ^Ocoj_ da ga porav- V veliki dvorani juristične fakultete, kjer se obravnava vrši, je bil zaseden vsak stol in čim so obtoženci bili pripeljani v dvorano, so se slišali klici; Smrt mesarjem! Izdajalci! Na vislice z morilci! Doli z podrepniki okupatorja! Po dvorani so odmevali raztrešeni vzkliki: Obesite jih! Prihod članov vojaškega sodišča je bil pozdravi j an z navdušenjem in klici; Živio ljudsko sodišče! Ko je vzklikanje poleglo, je predsednik sodišča podpolkovnik Mihajlo Djordjevič prečital imena obtožencev. Glavni narodni tožitelj je prečital izjavo, ki so jo napravili obtoženci, kakor tudi drugo evidenco proti njim, katera ilustrira izdajalske aktivnosti za časa okupacije in po osvoboditvi dežele. Po preči tanju obtožnice, kar je trajalo 2 uri, je javni tožitelj za Srbijo podpolkovnik Minič bil z navdušenjem pozdravljen. Med obtoženci so; tajnik odbora dr. Djuro Djurovič; podpred sednik odbora Mustafa Mulalič, publicist in bivši narodni poslanec; član odbora Aleksander Al-sentijevic, penzijonist in bivši narodni poslanec; Aleksander Pavlovič, belgrajski odvetnik; dr. Božidar Popadič, bivši svetnik pri ministerstvu za poljedelstvo; Aleksander Popovič, bivši načelnik ministerstva za socialne zadeve; Branislav Ivkovič (Nadaljevanje na 2, stranU Nov grob ANTON USS ^ Včeraj popoldne je umrl v veteranski vladni bolnišnici v Brecksville, O., Anton Uss, star okrog 52 let, ki je predno je zbolel, vodil konfekcijsko trgovino na južno-vzhodnem vogalu E. 65th St. in Superior Ave. Bil je samski ter je bil doma iz vasi Podravo, fara Moravče na Gorenjskem. Bil je veteran prve svetovne vojne in član društva št. 1228 T. M. in Lake Shore Post št. 273 American Legion. V starem kraju zapušča tri brate in sestro. Stanoval je na 1193 E. 60 St. Pogreb se bo vrši} iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. ZRAČNI PRVAK MAJOR BONG UBIT V LETALSKI NESREČI BURBANK, CaJ., 6. avgusta. — Danes se je tukaj smrtno ponesrečil major Richard Ira Bong, največji ameriški zrakoplovski junak, ki je našel smrt, ko je preizkušal novo iznajdeno "žetno" letalo. Maj. Bong je bil šele 24 let star in je v vojni na Pacifiku zbil 40 japonskih letal. Prejel je 24 odlikovanj, med njimi tudi najvišje odlikovanje Kongresne kolajne. Sloviti letalec je bil namenoma poklican domov, da bi ne bil več izpostavljen nevarnostim vojne zone. Ubiti zrakoplovski prvak je doma iz Poplar-ja, Wis., in se je šele pred par tedni poročil. Priznanje gre Rooseveltu, pravi Winston Churchill ARGENTINA ODPRAVILA OBSEDNO STANJE BUENOS AIRES, 6. avgusta, — Argentinska vlada je nocoj preklicala obsedno stanje v deželi in odstranila restrikcije proti svobodi govora, zborovanja, tiska in politične aktivnosti. To se je zgodilo vpričo rastočega pritiska od znotr-aj in zunaj za povrnitev ustavne vlade. STALIN SE JE VRNIL V MOSKVO LONDON, 6. avgusta, — Moskovski radio je danes naznanil, da sta se premier Stal-lin in zunanji komisar Molotov včeraj vrnila s konference v Potsdamu. DRZEN NAPAD JE USTAVIL NEMŠKO ATOMSKO BOMBO? RHUKU, Norveška, 6. avgu sta. — Pred skoro tremi leti so se trije norveški mladeniči, čla ni podtalnega gibanja, ponoči vtihotapili v to krasno dolino in pognali v zrak neko tovarno. Njihova drzna sabotaža je najbrže premenila tok vojne, kajti njih napad je povzročil zastoj v mrzličnem prizadevanju Nemcev, da bi producirali atomsko bombo. Zgodbo o drznem napadu sta danes prvič povedala dva izmed udeležencev, Kjell Nielsen in Claus Helberg. Sabotažno delo, katero je bilg izvršeno s pomočjo Angležev, je bilo vprizorjeno po štirih mesecih bivanja v gorah arktične pokrajine, kjer skozi pet mesecev v letu solnce nikdar ne zašije. LONDON, 6. avgusta. — Bivši premier Churchill je nocoj izjavil, da je "božje usmiljenje" naklonilo, da so ameriški in britski znanstveniki poprej odkrili tajnost atomske sile, ki je bila tako dolgo milostno prikrita človeku, kakor pa so jo odkrili Nemci. Bivši premier je dostavil, da gre za zgodovinski uspeh večna čast pokojnemu predsedniku Rooseveltu, ki je omogočil sodelovanje ameriških in britskih znanstvenikov pri eksperimentih z atomsko energijo, dasirav-no Zed. države tedaj niso bile v vojni. Churchillovo izjavo je dal v javnost njegov naslednik premier Attlee iz uradne rezidence na 10 Downing St., ki je v tej zvezi posvaril Japonce, da pristanejo na brezpogojno predajo, ali pa čakajo, da jih zadene popolno uničenje. Uporaba atomske energije pomeni konec vojne ali pa konec sveta Naznanilo, da se je iznašla atomska bomba, pomeni začetek novega znanstvenega veka, izjavljajo znanstveniki, ki bo svetu prinesel mir in blagostanje, ali pa se bo človeštvo samo uničilo. Vse odvisi od tega, kako bo človek rabil neizmerno silo vesoljne energije, kije bila s tem prvič odklenjena. *-. Ameriški letalci, ki so prišli s se je zemlja stresla 250 milj da- Naši fahtje-vojaki S/Sgt. Frank A. Primožnik, preje iz Euclida, ki se sedaj nahaja v Bad Ishel, Avstriji z 11. oklopno divizijo, je 28. maja prejel bronasto zvezdo za hrabrost v zvezi z vojaškimi operacijami proti sovražniku v času od 2. avgusta 1944 do 9. maja 1945. pozorišča, kjer so vrgli prvo tako bombo, poročajo, da je bila vs» pokrajina na milje daleč zavita v dim, vsled česar niso mogli razločiti uničenja, katerega je povzročila. Ena bomba bi porušila od vzhoda do zapada Cleveland David Dietz, znanstveni urednik Scripps-Howard časopisja, sodi, da atomska bomba, ki je bila vržena na japonsko bazo v Hirošimi, ni tehtala več kot en funt, da pa je bila njena eksplozivna sila tako strahovita, da bi padec enake bombe nu Cleveland imel enak učinek kot če bi mesto zadel potres, in da bi bila porušena sleherna hiša od Euclida pa do Rocky River. Omenjeni znanstvenik pi-avi, da so znanstveniki že leta 1940 vedeli, da ako bi mogli iznajti metodo za koncentriranje elementa, ki je znan kot čisti uranium 235, bi en funt tega ele menta posedal eksplozivno silo 15,000 tonov TNT dinamita. PISMO V našem uradu ima pismo Mrs. Pauline Yantek, katera je preje bivala na 1557 E. 43 St. Cpl. Anthony Gruden je prišel s svojo ženo Mary na dopust iz Seattle, Wash. Nahajata se na domu staršev Mrs. Gruden, pri Mr. in Mrs. Leo Grajzar, 1237 E. 169 St. Cpl. Gruden sej Kakor se je zvedelo sedaj, je nahaja v vojaški službi štiri le- bil napravljen prvi eksperiment leč naokrog. Znanstveniki in vojaški izvedenci, ki so eksperiment opazovali iz daljave 10 milj, ležeč z glavami navzdol, poročajo, da je bila sila eksplozije tako strahovita, da jim je obraze obrnila na drugo stran. Videli so gorečo kepo, ki je bila svetlejša od opoldanskega solnca, nakar je sledila razstrelba, ki je poslala v petih minutah silen oblak dimu v stratosferične višine 40,000 čevljev nad zemljo. Jekleni stolp je izginil brez sledu Dva moška, ki sta se nahajala več kot pet milj od pozorišča eksplozije, sta bila vržena na tla, in jekleni stolp, kjer se je eksplozija primerila, je izginil brez vsakega sledu. Na kraju samem je zijala ogromna jama, podobna žrelu ognjenika. Kakor se je nocoj prvič odkrilo, je bil eksperiment napravljen na Alamogordo vojaški rezervaciji 120 milj južno cfd mesta Albuquerque, N. M. j Prvi eksperiment bil naprav- I Ijen v New Mexico ta ter je sin Mr. Joseph Gruden, Meadowlands, Pa. Prijatelji so vabljeni, da ju obiščejo na zgornjem naslovu. z atomsko bombo 16. julija nekje v New Mexico, kjer se nahajajo velike pustinje. Sila eksplozije je bila tako strašna, da VEST IZ DOMOVINE Mr. John Arko, 1063 Addison Rd., je pretekli teden prejel telegram od svoje žene Marije Arko, bivajoče v Dolenji vasi št. 102 pri Ribnici na Dolenjskem, v katerem mu sporoča, da so doma in vsi zdravi. Stran 2. ENAKOPRAVNOST 7. avgusta, 1943 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by I DHH AMEKICAN JOGOSLAV PKINTINO AND FUBUSHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON" 5311-13 Issued Every Day E^ccept Sundayi and Eolldayi StTBSCRIPTION RATES-#CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo razna&alcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto) _____---J0.60 Vox Half Year — (Za pol leta)-------------850 For 3 Mentha — (Za I mesece)_______:-------— 8.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevolandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) - For HaM Year — (Za pol leta) ______— for » Months — (Za • mewce)-- „17.60 _ (.00 - 1^6 For Europe, Boutb America and Other Foreign Oountrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske drtere): For One Year — (Za celo leto)-- For Half Year — (Za pol leta) ----------------------------- -11.00 - 4.60 Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije entered m Becond Olas« Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. EDVARD KARDELX podpredsednik jugoslovanske vlade O današnjih glavnih nalogah Jugoslavije IV. Vzemimo na primer naše rudnike, tvornice, ki sploh ne delajo, ali pa ne delajo s popolno kapaciteto zaradi birokratskega vodstva. Ali je zagotovljena polna iniciativa delavcev v podjetju in njihova kontrola v pogledu maksimalnega izkoriščanja kapacitete? V zelo mnogih slučajih ni! Ne računa se dovolj na iniciativo delavskih sindikatov, niti delavskega odbora Narodno osvobodilne fronte v podjetju. Bolj ali manj aktivno delo v naših tovarnah ni danes samo stvar tehničnega vodstva ali lastnika, temveč tudi stvar države, stvar delavskih sindikatov in stvar Narodno osvobodilne fronte. Treba je v vseh podjetjih pritegniti predstavnike sindikatov in Narodno osvobodilne fronte, kot svetovalce k tehničnemu vodstvu podjetja. Podobno se more in mora postaviti vprašanje tudi na drugih sektorjih našega gospodarstva. 4. Vso našo aktivnost pri obnovi dežele zavirajo in ji delajo težave ostanki starega aparata, starih birokratičnih oblik, starih načinov mišljenja. Ni dvoma, zelo mnogo starega moremo in moramo sprejeti, zelo mnogo se moremo in moramo naučiti. Toda potrebno je razumeti, da so se pri nas dogodile take velike spremembe v strukturi-oblasti in v pogledu federativne ureditve, da stari uradnik, če se mu stalno ne pomaga in če se ga vsak dan ne kontrolira, ne more pravilno vršiti svojih današnjih nalog. Z ozi-rom na to delajo naši voditelji veliko napako, ko prepuščajo uradnikom, da vodijo tam, kjer bi morali voditi oni sami. A v prvi vrsti je treba razumeti, da uprava našega gospodarstva ni uradniški posel, temveč skozi in skozi politična naloga. Samo tisti naši voditelji, ki to razumejo ne bodo podcenjevali naše gospodarske naloge. 5. Ena od največjih slabosti naše borbe za obnovo dežele je dejstvo, da mnogi organi in celo vodstva Narodno osvobodilne fronte čestokrat smatrajo, da je gospodarstvo stvar, ki se njih ne tiče, d"a je z odloki raznih gospodarskih poverjeništev že vse opravljeno, čim so natisnjeni v časopisih in da je konec konca treba, da se z gospodarstvom ba-vijo ljudje, "ki so za ta posel določeni." Med tem pa gre za obnovo in izgradnjo naše domovine, gre za to, da se našim ljudskim množicam ustvari, človeka vredno življenje, gre konec konca za to, da se utrdi demokratična narodna,oblast. Ali more biti, z ozirom na to, kdo, ki se ga vprašanje naše gospodarske obnove ne tiče? A kako se ta vprašanja šele ne bi tikala Narodno osvobodilne fronte! Ni vprašanja, ki bi ga Narodno osvobodilna fronta mogla prepustiti samo izvrševanju NKOJ-a, Narodnih svetov ali Narodno osvobodilnih odborov ali posameznih komisij. Vsak odlok ali odredbo, vsak sklep, vsak poziv, ki ga izdajo organi naše oblasti, mora Narodno osvobodilna fronta prenesti v množice. Aktivisti Narodno osvobodilne fronte morajo pred ljudskimi množicami oživiti mrtve paragrafe odlokov, jih razjasnjevati, tolmačiti in odpirati perspektive. Vsak važnejši odlok naših vrhovnih, centralnih in federalnih oblasti se mora spremeniti po iniciativi organizacij Narodno osvobodilne fronte v splošno ljudsko kampanjo, v tekmovanje, v še trdnejše'zbiranje ljudskih množic okoli naše demokratične oblasti« 6. Hkrati je potrebno ustvariti pogoje za razvijanje zdrave in konstruktivne kritike in kontrole od spodaj. "Ne smete se odrekati," — je rekel tovariš Tito v svo jem govoru na prvem protifašističnem mitingu srbskih žena — "kritike, če vidite, da stvar ni dobra. Zdrava kon struktivna kritika lahko samo pomaga. In tisti, katerega se tiče, če je pošten, se ne bo jezil, temveč mu bo kažipot, da bo pravilno delal in vodil narodno stvar. Tisti, ki ga zdrava narodna kritika žali, ni naš prijatelj, to ni narodni prijatelj, to je sovražnik naroda." Evo, zaradi tega je zdrava kritika in kontrola od spodaj najmočnejše orožje demokratične, resnične ljudske oblasti. Taka kritika bo pokazala vse, kar je nezdravo in trhlo v našem aparatu. Kritiko ljudskih množic je treba poslušati in se po "hjej ravnati. Med tem pa naši voditelji ne ščitil je čelo ' Mitral jez Kuter je bil eden tistih skromnih, tihih partizanov, ki jih srečamo in ne opazimo, ki pa nenadoma zažare in nam je sladko prt srcu, ko ponovno poslušamo o njihovih dejanjih. Tisto jutro je bilo prav vsakdanje. Tudi v četi je bilo vsakdanje razpoloženje. Smejali so se, prepevali in govorili navadne stvari, ko so se odpravljali v zasedo. Kuter je dal mitral jez na ramo in brezbrižno stopal v koloni. Morda je občudoval polja, ki so se razkazovala v majniški lepoti. Na Osolniku pri Turjaku so bile že večkrat zasede. Položaj zanje je kot nalašč. Cesta je kot na dlani. Kuter je postavil mi-traljez, pripravil s pomočnikom m uničijo, se vlegel v travo in zrl v nebo. Tako delajo skoraj vsi mitraljezci, ko čakajo sovražnika. Nič niso nestrpni in tudi strahu ne poznajo. Šele takrat, ko je treba udariti in imajo na muhi kopico švabov, jim tako čudno zagorijo oči. Ko so izvidniki naznanili kamione iz Lašč, se je Kuter mirno prevrgel na trebuh, naravnal cev in se uzrl h komandirju. Oči so mu zagorele. "Ogenj!", se je razlegel komandirjev glas. Ku-terjeva strojnica je zadrdrala za spoznanje pred drugimi. Ka mion je obstal. Nekaj švabov se je skotalilo po njem, ostali so poskakali v jarek. Toda bolj so naši tolkli, več švabov se je zgrinjalo, in kmalu se je okoli čete stisnil obroč. I Tedaj je Kuter poklical komandirja. "Prebiti se bo treba Ti pojdi s četo, jaz vas bom kril z mitraljezom. Kmalu bom za vami." Pokazal mu je še smer in takoj nato spustil dolg rafal v gručo naskakujočih Nemcev. Četa se je pričela prebijati. Kuter je ostal sam. Težko je vedeti, kaj je mislil takrat? Gotovo pa je, da je jasno vedel, da bo padel in da se žrtvuje za tovariše. Kuter se je spremenil iz navadnega, skromnega mitra Ijezca v velikana, v junaka. Švabi so takoj vedeli, pri čem so. Ves ogenj so usmerjili na Kuter j a. Toda njegov mitral jez ni utihnil. Prikoval je švabe k tlom. Tedaj je zabolelo Kuterja v nogi in kmalu za tem v pljučih. Ozrl se je za tovariši, ki so jih sovražnikove krogle še dosegale. Z zadnjimi močmi je dvignil svojo ljubico - strojnico in jo napolnil s poslednjim okvirjem. Četa se je brez izgub že razvrstila na novih položajih, ko se je jasno slišal poslednji, dolg Kuterjev rafal. Pravijo,' da Kuterjevi tovariši od takrat izstrelijo vsako svinčenko z mislijo nanj. In njihovo sovraštvo do Nemcev je poslej brezmejno. Zaseda 2. bat. »XV. brigade na Malem Osolniku maja 1944 Rešila }e ranjenca Ko se ie mlado dekle iz rudarskega središča Trbovelj, Zofka Repovž, odločila zapustiti prijeten dom i^i oditi k partizanom, 60 ji druga dekleta govorile: "Zofka, ne boš zmogla!" Toda Zofka je' šla. Vstopila je v Gubčevo brigg,do. Borila se je kot drugi. V vsem je bila enaka stotinam svojih tovarišev. Z njimi je delila dobro in slabo. Postala je bolničarka. Kadarkoli je šla brigada v borbe in je v koloni stopala vedno ve sela Zofka s torbico z rdečim križem, puško na rami in z bombami ob pasu, so preizkušeni in neustrašeni dejali: "Fantje, danes se nam ni treba bati krogel, Zofka je z nami." Bilo je v juniju 1944, ko je imela brigada težke borbe na Ilovi gori. V hiši ob gozdu je Zofka previjala ranjence. Zunaj, kakih sto metrov od hiše, so Gubčevci zadrževali napade premočnega sovražnika. Zofka je v svoji skrbi za ranjenega tovariša preslišala, da se je pokanje vedno bolj oddaljevalo. Brigada se je polagoma umikala pred ve hko premočjo in Zofka je ostala sama pri ranjencu, šele glasno nemško govorjenje jo je opo zorila na nevarnost. Tudi ranjenec je moral slišati te glasove, kajti s široko odprtimi očmi je pogledal Zofko. Do bra bolničarka je razumela ta pogled. V njem ni bilo strahu, bilo je le vprašanje: "Zofka, kaj zdaj?" "Potrpi tovariš, da pogledam okoli hiše", in ranjeni tovariš je bil z odgovorom zadovoljen. V mirnih besedah bolničarke je slutil, da se mu ne more zgoditi nič hudega. Vedel je, da bo poizkusila vse in le, če pade ona, je izgubljen tudi on. Zofka se je vrnila. Nežno, kakor da bi sama čutila silne bolečine velike rane na nogi, je prijela ranjenca v naročje in opoteka je stekla z njim proti robu gozda. Sovražnik ju je opazil in streljal za njima. V trenutku je ranjenega tovariša položila za drevo in se sklonila k njemu. Dobro merjeni rafal je siknil tik nad njeno glavo. Mirno sta čakala. Zofka je pripravila bombi in puško, pripravljena sprejeti vsako neenako borbo. Krogle so sikale okoli njiju, toda zadela ju ni nobena. Ko se je nekoliko umirilo, si je spet naložila ranjenca, da bi se umaknila globlje v gozd. V tem hipu zagleda ostudnega švaba, ki teče proti njej in vpije: "Halt! Halt!" Zofka se ni ustavila. Iskala je primeren zaklon. Našla ga je: "Tukaj, tovariš." Nemec je spuščal rafale iz brzostrelke in se jima bližal. Zofka je bila mirna. S tistim globokim, ■ dobrim pogledom oči skrbne bolničarke je dajala ranjenemu tovarišu zaupanje. V rokah je držala bombi in čakala. švab je stal le nekaj korakov od nje. Oziral se je, kakor da bi ju bil za hip izgubil izpred oči. Medtem, kd je polnil brzostrelko z novim okvirjem, se je Zofka dvignila in zagnala vanj obe bombi, švab je brez besed omahnil. Zofka je spet pograbila ranjenca in stekla še globlje v gozd. Še je videla, kako je močna eksplozija bomb privabila še nekaj Nemcev, potem pa se je umaknila pod zaščito debelih debel. Opotekala se je, od utrujenosti se ji je meglilo pred očmi. Zgrudila se je in globoko sopla. Ranjenec jo je hvaležno pobožal po laseh. Vedel je, da se ima zahvaliti junaški' Zofki za svoje življenje. Za pečjo je sedel sedemnajstletni mitral jezeč Pižmoht Stane, Ta dan ni mogel zaspati. Naslonjen na svojega šarca, ki ga nikdar ni dal iz rok, je gledal po spečih tovarišev in premišljeval. Na borbe zadnjih dni je mislil, na svojega pomočnika, ki je bil pri teh borbah ranjen, obiskal je svoj dom, ki so mu ga požgali, grob svojega očeta na Rabu, tudi na sestrico, ki so jo odpeljali izdajalci ni pozabil. "Prokleti" in stisnil je šarca. Vojska na Mali Ilovi gori je še vedno spala, ko so počili pred vasjo prvi streli. Pižmoht jih je takoj slišal in že je hitel s šar čem v eni in z zabojem z muni-cijo v drugi roki v smer, od koder je čul strele. Pri zadnji hiši je zagledal sovražno kolono Za vogalom je postavil strojnico in se pripravil. Ko se je kolona približala, jo je sprejela toča svinčenk. Potem je zakričal "Juriš", spustil ves rafal in sovražnik se je zmeden razbežal na vse strani. Pižmoht pa s šar-cem za njim. Tedaj je zagledal drugo kolono. Skočil je za drevo in nameril strojnico proti koloni. Sovražnik se je razvrstil in že je žvižgalo nad njegovo glavo. Obojestranski ogenj je bil silovit. Pižmoht se je zaskrbljeno oziral na municijo, ki mu je že primanjkovala. Potrebno je bilo preprečiti sovražnikov proboj preko čistine v vas. To si je zabičal in streljal dalje. Bil je ranjen v roko, toda ni se zmenil in se boril naprej proti tristotim, ki jih je njegov mitral jez prikoval k tlom. Poslednji trak s sto naboji je vložil v svoje orožje. "Če mi zmanjka muni-cije, bom naskočil s poslednjimi naboji", je sklenil. Tedaj je iz vasi že hitel bataljon. Borci so se spustili v juriš, Pižmoht je pograbil svojega šarca in med prvimi gnal šva-bobrance proti Grosuplju. Po dveh urah se je bataljon vrnil v vas. Bolničarka mu je povezala roko, potem je šel zo pet za peč in skrbno prislonil k sebi svojega šarca. kovskih brzostrelnih topov. Na slemenu jim zažari nasproti vsa veličastna podoba nočne bitke: svetlikajoči se naboji, ko svetle svilene nitke v temo. Odsevi izstrelkov minometov se bliskajo, bele rakete iščejo naše položaje. Tiho in spretno se razporede čete na obeh straneh ceste v zasedo. Korenčanova četa je zasedla prve položaje pred mostom. Ima dobre zaklone. Načrt njihove borbe je enostaven: sovražnik se bo moral ustaviti pred mostom, da ga popravi Brez mostu ne more noben tank naprej. Korenčan leži na zemlji m premišljuje. Nocoj se je prijavil za bombaša in ob pasu ima osem težkih angleških bomb. Z brado otiplje topel svilen šal, ki mu ga je včeraj dala Ljuba za spomin. Nič si pravzaprav nista povedala, toda čutila sta oba, da se imata rada. "Dober fant si, Peter! Nate bom mislila", mu je dejala ob slovesu. (Dalje prihodnjič) Obravnava proti Mihajlovicevi skup'"' se je pričela (Nadaljevanje s 1. strani) "Brana," belgrajski sodnik; bica Trifunovič, belgrajska vokatinja in bivša narodna P slanka; Nikola RaspopoviČ. vetnik iz Belgrada; tudi niki Mihajlovičevih čet Voki^' Lukacovič, bivši zasebni us benec tvrdke "Bakinjol"; Kljesčevič; četniški major gutin Keserovič; major bivsy,, , goslovanske armade ^ novič, belgrajski odvetnik niški komandant za Kolubar ' trikt. Obtoženi so odgovor'' ^ kot člani Mihajlovičeve oTi ^ zacije za izdajalska početja'" in po okupaciji. Borbe Gubčeve brigade na Ilovi gori, junija 1944 Presenečenje ni uspelo Bataljon je po dolgem pohodu v dežju prispel na Malo Ilo-vo goro. Borci so bili zaradi večdnevnih borb in neprespanih noči utrujeni. V hišah so odložili opremo, nekateri so sezuli čevlje in legli k počitku. smejo biti občutljivi za kritiko ljudskih množic temveč morajo biti sami do sebe neusmiljeni, kontrolirati morajo sami sebe, naučiti se morajo spoznavati svoje lastne napake in jih hitro odstranjevati. Borba Gubčeve brigade na Ilovi gori junija 1944 Ljubin šal Ves januar je bil izredno sončen, tako, da so se že napele mačice na vrbah in na južnih obronkih je že v čereh cve-tel teloh. čudovita zima! Naši fantje so se sončili pred Vrbovskim, prepevali in harmonika je pela, pomladne nade so rasle v srcih, štab devete brigade se je razmestil po hiš&h zavzete ustaške trdnjave. Trije njeni bataljoni so bili daleč spredaj pred Ogulinom na položajih. Prvi bataljon je pravkar počival. Pred dvema dnevoma je imel hude borbe z ustaši, ki so rinili iz Ogulina proti Gomir-ju, zdaj pa se fantje sončijo na prisojah, pojo, kadijo cigarete, ki so jih zaplenili ustašem in se predajajo veselim mislim. Korenčan iz prve čete sedi na štoru in jih gleda. Pod grmom je našel zvonček in si ga zataknil v partizanko. Z očmi išče med dekleti in najde Ljubo, čr-nolaso Srbkinjo iz Drežnice, ki so ji. ustaši zaklali očeta in mater. Tudi ona ga išče z očmi. Nenadoma se dvigne in gre k njej. S partizanke vzame zvonček in ji ga pripne v lase. Potem gresta oba v sonce in predeta besede. Kmalu po polnoči je pozvan komandant bataljona v štab. "Okoli tisoč ustašev in Nemcev je pričelo prodirati iz Ogulina proti Gomirju s šestimi tanki. Drugi in tretji bataljon sta že v borbi t njihovo predhodnico. Tvoj bataljon naj nemudo-ba zasede obe višini nad cesto pri razrušenem mostu, ki ga bodo hoteli na vsak način popraviti." Fantje marširajo, hite. Ponoči je mrzlo, noč je jasna in mihjon zvezd je na nebu. Od daleč je slišati odjek rafalov in puškarenje ter ostre strele tan- Urednikova pošta "Zvonarji" vabijo na piknik V nedeljo bo prav prijetno pri Zvonarjih! Kdor si želi prijetne zabave in razvedrila naj pride v nedeljo, 12. avgusta na piknik, ki ga prireja društvo "Zvon" na prijaznih prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Vkljub težkočam, katere prevladujejo danes, se je odboru Zvona posrečilo dobiti vsega dovolj, da bo vsak lahko povoljno in gostoljubno postrežen. Ker smo pa pri "Zvonu" za nekaj časa prekinili z pevskimi vajami, prijazno opozarjam vse pevce in pevke, kateri ste kdaj pri "Zvonu" peli, da ste navzoči na tem pikniku, da bo slovenska pesem zadonela nam v ponos in razvedrilo. Rojaki in rojakinje, od. blizu in daleč, pridite, da se skupno poveseUmo in tako malo pozabimo na težkoče, katere nas tarejo danes. Mihajlovicevci priznavajo pomoč nacijem Obravnava proti takozva^^' Centralnemu narodnemu ein' elj ru Draže Mihajloviča in nikov njegovih čet se je ^ nadaljevala (29. julija) "I fienj fokc pošt Ured T( iti p, "Ha Siti Poka kel: fica V Tc oči Sol "P vtfi ,4 'la, jem sodiščem jugoslovanske ske. Včeraj je bilo zasliša"^^ n članov Centralnega odbora, med njimi tajnik Jurovič (D j uro Djurovič)- Izjave obtožencev so politično platformo Draža hajlovičevega gibanja. Mi" ^ vičevi najožji sodelavci znali, da je njihova orga^i^ ^ služila sovražniku v borbi P . svojim lastnim ljudem. nec Mustafa sednik Mulalic, p odf Centri takozvanega ga narodnega odbora, j®/. < Videl sem nemške ofici j muftiji, ki so prišli v čev glavni štab, in vedel so četniki dobili orožje, str® in drugo opremo od Jure Jurovič, obtožen nov, katere je sodišče neovrs^j^j' 2 dokazalo, je po obravnavi jasno in kar naravnost: Hč '®'ja M, Ve avt) fui 3: Vas prijazno vabi za odbor S. Paulin. mi je popolnoma jasno, da 3^ hajlovičeva organizacija ^ rirala z sovražnikom ^ — Drugi obtoženci so opis® laboracijo Mihaj lovičevi stopnikov z Nemci in (srbskim kvizlingom). Ob ku obravnave je Jurovic ^ zavezn Seja odbora slovenskih vojakov Prihodnja mesečna seja odbora slovenskih vojakov v okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se bo vršila v soboto, 11. avgusta v Slovenskem delavskem domu. Prošeni ste vsi zastopniki kakor tudi posamezniki, da se seje gotovo udeležite, ker na dnevnem redu imamo več važnih stvari za rešiti, Razmotrivalo se bo tudi glede naše prve veselice, katera se bo vršila dne 23. septembra. Naša tajnica mi je povedala, da tisti listki za dobitke gredo tako hitro izpod rok, da se boji, da jih v kratkem zmanjka. Sama tajnica jih je razpečala več kot pet ducatov knjižic in pravi, da ni še zaključila z njenim delom. Prošena so tudi društva, ki so prejela knjižice, da jih čim preje razpečajo. V slučaju, da jim ni mogoče razpečati jih, pa so prošena, da jih tajnici vrnejo pred veselico. Občinstvo je že sedaj vljudno vabljeno, da poseti našo prvo veselico, ki se vrši 23. septembra. Vabljeni so še posebno starši sinov v armadi. Ves dobiček te veselice bo šel v sklad za postavitev spominske knjige in plošče. Ko se naši fantje povrnejo domov, se jim bo pa priredilo veliko zabavo. Naša srčna želja je, da se vsi fantje v kratkem povrnejo. Še enkrat, ne pozabite naše seje v soboto, 11. avgusta. Theresa Gorjanc, zapisnikarica & gi 4, 'H; h 'Pis €vi zaplesti zapadne Mihaj lovičevo zadevo, sodišče vstavilo. Da se niki lahko pripravijo, j^ ^ ^ zaključilo preiskati te ok" pri tajnem zasedanju. OD ^ ' va se danes nadaljuje. Slovenska osvobodilo® la prva pri volitvah LJUBLJANA, 30. litve za Narodne osvobodi ^ bore ter mestne, dez^ . k. ■leV okrajne zbornice so se P (jt Sloveniji včeraj, 29. ^ državanih je bilo na p# dov. Udeležile so se množica ljudstva ter ic"' zale, da se Slovenci važnosti svojih demokc^^^gji uspehov. Prva poročila da je nad 90% volivcev kandidate Osvobodilne Ljubljani, Mariboru, stu in drugod. Slovenci izvolili dele^®' v Narodni svet LJUBLJANA, 27. J konferenci slovenske oS ^ ne fronte, ki se je vršila ----- -----' " . -Vi 1) Ijani, je bilo izvoljen^ stopnikov v svet zedii^j^ juf', rodne osvobodilne . jg ' slavij e. Med izvoljenii^^^^jj,' članov Centralnega g f zastopnikov iz Slovensk^^ morja, 4 iz Koroške, Ijane, 12 iz Ijubljanske^^^g);!' ture, 14 iz novomeške re ter 15 za prefekturo Kupujte vojne 7. ^^ta, 1945 ENAKOPRAVNOST 8TRAR 8 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič ^Nadaljevanje) Ulrika!" Iz-'foko sklonil čez njeno pošto er^° poljubil. "Samo na moram tam ,jf Teta Tjirii, loj "^žaia za J ^ zmerom čel- kneaada iT' j® aiJ '"privlekla^ ^ žep UiU gj^ . ^jega revolver, ki "Ha! pomolila pred nos: otroki!'stra-*15*; Okoli iwillr* ** P'*""''* kel: j® v ustnice in re- in 2 f® da grem, gro-iti vp" ^ me! Ne mo- 1«"* Toda t t Gor, ne morem!" !^Qčjo ^ Ulrika je z obupno obipn, ^ njem, kakor bi "^ojdit^ ^ uganila? '^^ka sebe, moja 13^' "ali mu je šep- %k 1% bom poklicala Har- luP Se tole igračo. "Taijo- ° prestrašila." ,jli|^^ ^ Pridem, grofica, ta- jo ■ voi' ®®i>titu glede ^raci- J^nifanja' konzervirane dpf^i Hde^e ta mleko tral^^ljavjj J^amke F-l do K-1 so pJ^&azalOpoUdmr. jedila lajl^jveij^ znamke P-i do T-1 ein. j vsaka za 10 'oointov. s. ceV' J^Vug ^ • 1) 2,3 in 4 z zrako-P'^sklica. Sladkor i ^ J znamka štev, 36 za. J,,|: i« •"S »>je ki V^' 2, 3, 4 in 5, vsaka za ' &R?»WdV2/°'^™ ® ' 'fc, B-s ^ • GGpt. Znam-Vsak' C-8 so ve- ^ neJkSJ?'* Sailoiiov fia- nil^® X/'te vsai' **k: ; or hourly »l*am#r from Sandutky. S. S. THEO. ROOSEVELT 9 a. m. dolly from Claveland. Steamer: aUo from Detroit&ToUdo CEDAR POlNT-on-LakeEila SANDUSKY, OHIO Open June 16 thru labor Day uljudna, mi je rekla, da ob tem času prihajaš domov. Zato sem počakal, ker sem hotel zajtrko-vati s teboj. Medtem pa sem si nekoliko ogledal stanovanje. Zelo lepo je, — Moja gospodinja, gospa dr, Srnec, je zelo izobražena dama; neusiljiva, pri tem pa uljudna, tako da si ne želim nič boljšega stanovanja, — Se popolnoma strinjam s teboj. Poizvedljivo gleda Wolf očeta. To ni bil več oni potrti mož od sinoči. Toda to je že na svojem očetu poznal in na bratu. V težkem položaju obupan in si ne zna pomagati, kot otrok, ko pa je končano, pa je zopet brezskrben in Vessel. Wolf s svojo resno in nad vse premišljeno naravo ni bil dostopen za veselo lahkomišlje-nost. Pri očetu danes ni opazil n&akih duševnih bojev. Vedno je še bil stari elegantni posvet-njak, gladko obrit, počesan in v zlikani obleki. Ravno tako je izgledal kot pred desetimi leti. In vendar ga je tako zelo ljubil, svojega lepega očeta. Imel je tudi nekaj na sebi, da je privlačilo vsako srce. Sedeta k zajtrku. — Prosim, papa, posluži se. Za danes sem si tudi vzel dopust in sem ti na razpolago. Razgrne servito, pod katero je ležalo drobno pisemce. Ko pogleda naslov, mu vsa kri udari v lice. Marijina pisava! S trer SOČO roko potisne pismo za svoj rokav. Oče ga smehljaje opazuje. — Ali nočeš brati? — ga vpraša. — Jaz ne bi mogel str-peti. Verjamem. Toda nimam posebne volje, — pravi kratko Wolf. Veselega obnašanja svojega očeta ni mogel prenašati. Delalo ga je nervoznega. To pismo mu je gorelo na duši kot ogenj. Po zajtrku vstane in stopi v sosednjo sobo. Pismo je moral prebrat brez prič. Marija je pisala: Moj ljubi, edini! Ne bodi hud, da nisem tako dolgo odpisala. Bili so tehtni vzroki. — (Verjamem, se smeje žalostno). — Po tebi sem hrepenela z vso svojo dušo, moj ljubi in sem štela ure, ko te bom zopet videla in v tvojih očeh brala, ako si še vedno dober proti meni. Nocoj boš gotovo mogel priti ob navadnem času? Pričakujem te prav gotovo! Ali si bil včeraj zopet pri Ulriho-vih? Ne, nisem ljubosumna, moj Wolf, saj vem, da me ljubiš. Za seboj imam težke ure, moj dra-^i; mogoče bom v tvojem objemu našla mir, Bog s teboj Wolf! V vročem hrepenenju te pozdravlja Tvoja mala ženica, Z britkim nasmehom se Wolf zlekne na stol. Kaj, ali je bila to resnica, ali pa zopet laž? Videl VIII. Ko pride Wolf okoli pol devetih domov, najde očeta pri zajtrku in ga je čakal. — Dobro jutro, papa. Ali si dobro spal? — Izborno; In ti? — Hvala! — Pa kot vidim, še nisi ničesar jedel. — Ne, čakal sem na tebe. — Tvoja gospodinja, ki je zelo jo je pred seboj, kako je pisala pismo — plavolasa glava sklonjena in njene sladke oči iskreno uprte na papir, saj je vendar pisala njemu! Vroče hrepenenje ga obide, da bi jo poljubil in stisnil na svoje prsi. Za trenutek zapre oči in globoko vzdihne. Nato poskoči. — Ne, tako ne more več dalje! Končam vse in takoj! Bila je kriva brez dvoma, to je bilo pribito — in izvedeti mora, da je vedel, kako grdo ga je prevarila. Zopet se vrne v sobo, da ji takoj odpiše. No, Wolf, gotovo je bilo pismo od tvoje drage? — reče smehljaje oče. — Da, papa, pismo je od dekleta, ki mi je nad vse ljuba. Prosim, da mi dovoliš, da takoj odgovorim nanj. — Seveda, saj si morem misliti, kako ta sladka stvarica težko čaka na odgovor. Skoro ti zavidam.^ — Da ji takoj odgovorim in sporočim, — nadaljuje Wolf, ne da bi se oziral na očetovo pripombo, — da mora od sedaj naprej biti med nama vse končano. , Osupel ga pogleda oče. Toda v Wolfovih očeh je bil izraz, da se ni upal izreči še kake opazke. Oče bere časopis, ko piše sin pismo, v katerem ji pove, da jo je sinoči videl z drugim, da je do skrajnosti užaljen vsled njene nezvestobe in da sedaj svojo dano besedo prekliče. Naglo je teklo pero po papirju; ravno tako naglo tudi pismo zapre in ga izroči slugi, da ga takoj nese v nabiralnik. Nato prime Marijino sliko, jo vzame iz okvirja in jo zapre v predal svoje pisalne mize. — Kaj delaš? — igpraša oče. — Kot sem ti že povedal: pospravil bom vse spomine. Saj gotovo nisi pozabil, da bom danes dal drugemu dekletu svoje besede; dekletu, ki bo imela pra vico, če že ne na mojo ljubezen, pa vendar na mojo zvestobo in spoštovanje, — pravi Wolf resno in s poudarkom. Oče ga molče' opazuje. Gleda v njegov bledi obraz, kot bi hotel z njega brat njegove misli. Povsem drugačen je bil kot oče ali brat. Popolnoma drug človek. Oče ne bi tako naglo zavrgel tako depega dekleta — za njo bi navzlic nevesti ali celo ženi še vedno imel dovolj časa. Wolf se vse preveč strogo drži svojih dolžnosti; to je dobil po materi, ki je bila lepa, toda mlada žena in je imela neupogljivo voljo. Oče se pri resnem sinu ni počutil prav nič domačega. Najrajše bi bil takoj odpotoval, ker je bila ona neprijetna zadeva tako hitro poravnana. Toda moral je počakati, kaj bo sin sklenil. — Oprosti mi, papa; zdaj se moram preobleči. Zabavo boš našel v omari knjig. — Prosim, Wolf, ne bom 'te zadrževal, — odgovori oče. Nato pa stopi k omari, toda ne najde nobene knjige, ki bi mu bila ugajala. — Čuden človek je moj sin. Pri Ervinu je vse drugače. — Konečno se zadovolji z nekim šaljivim listom. Za delavce Za delavct THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 d- ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasi*® Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9" od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone^ SEZNAM S KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vaSemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE ŠTABE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE ŠKATLJICE — Operite jih — Strite jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelanda: na vzhodni strani; prvo nedeljo v mesecu: na zapadnl strani: tretjo nedeljo t mesecu MOŠKI ZA SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Strojni delavci Elekiričarji — Millwrights Press operatorji Dobra plača od ure in od komada Triiscon Steel Co. 6100 TRUSCON AVE. od Broadway in E. 55th St. Fishes in His Private Pool Strojni operatorji BULLARD, GISHOLT DRILL PRESS Povojno delo Visoka plača od ure in od komada Dnevni in nočni šift WEST STEEL CASTING CO. 805 E. 70 St. Kovaški pomoc Kurjači Drop Plača od ure in Steel Improvef^^ & Forge Co- 970 E. 64 ST. severno od St. EN 8200 i ogla! Mali oglasi VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. >rci+® i % Beauty ope dobi dobro službo; izurjen#. Dobra plača^ pri Gloria's Beauty Addison Rd., HE. 6466. Ženska ilii^ B. J, RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni srednje starosti dobi , dober dom, kjer bi gospodinjska dela in ® / dva otroka. Plača po _ , Katera želi, naj slov v uradu tega list^ It is not every boy that has his own private fishing pool. Tliis young farm boy baits hook hopefully and prepares to fish in the family pond.'Private waters like these can be used the year around, and hundreds of inland farm kids who never had a chance to fish are growing up into a larger generation of sportsmen. The government has encouraged building of private ponds. Some states, such as Missouri, offer special inducements for farm pools, not only stocking with fish but supplying at cost shade trees and water plants for the pools. Even in postwar, the addition of fish to the farm diet will be welcomed. Stalin, Truman, Churchill Open Big Three Meet KUHINJSKE PEČI Imamo lepo izbero Grand, Roper in Quality kuhinjskih peči na plin. Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči. Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.95 naprej. Pri nas dobite tudi druge predmete za vaš dom NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK Delo na farmi Išče se delavca, da bi delal na farmi. Dobra plača in dobra hrana. Pokličite ali pišite in pridemo vas iskati. Joseph Kovach, Stevens^Blvd., Willoughby, Ohio, tel.: WIl-loughby 771-M. Naprodaj je preša za grozdje. Poizve se na 1123 Norwood-Rd. Izreden eii' 2 krasni hiši, vsaka z ^ žino; na novo barval®' 8 sobami; nahajajoči s „ seli Ave., od E. 68 St. ^ ^ Ave. Nenavaden nak^P^^j $8900. Požurite se in kajti ta posebnost nG dolgo. Pokličite NAPRODA;^ je radio, pohištvo, ra in stoli, posoda, oprema, slike, itd. j, primoran prodati, skrajno nizka. 7^^ Ave., HE 1090. Hiše E. 74 St.—5 m družini. Cena 'jjif 10 sob za eno drU: fpi 2 K WAR BONDS 8^ The much awaited Big Three conference formally opened at Bergin. The scene took place in an attractive room of a modern country estate in the Potsdam area. Photographed together for the first time are Stalin, President Truman and Churchill, just before the opening of the conference. While the conference got off to a , fast start, it is still unknown just how long it will take to complete all issues to be considered. S'cnal Corpa PbMo Mapping Attack. Radio, maps, car, provided with aid of War Bond investments, enabled C^t. W. C. Rhinehard and Maj. S. Colpitts, "jr., to plan drive at Antipole, Luzon. U. S. Treasury Departni$ni proda po j ako Za 4 družine ni; se proda po ceni. Nahaja se v venske naselbine- u Joseph Glob'" 986 E. 74 St' HE. 6607^ Išče se A dekle, staro nad žensko za tri-urno stilni, da bi nosil^ Vpraša se na 693 Ave. Aj^PLANT*! 800,000 g-"'*"' ** moDtb.'T OGLAŠAJTE V "ENAKOPB^'