Stev. 49.
V Ljubljani, 4. decembra 1908.
XLVIH. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ J» »» » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Razvoj avstrijskega šolstva.
(K 60 letnici cesarjevega vladanja.)
Najbolj spoznamo blagodejni vpliv novega drž. šol. zakona, ako primerjamo šolstvo o vladarskem napredku našega cesarja s šolstvom v 60 letnem jubileju.
Avstrija.
Leta 1848. je bilo 12.700 ljudskih javnih in privatnih šol, 18.980 učnih oseb, in sicer 16.750 učiteljev in 2230 učiteljic; v šolo je hodilo 1,425.000 otrok. Po zadnji statistiki ima pa Avstrija 20.442 šol (letos že okrog 20.700), in sicer 1360 deških, 1495 dekliških in 16.659 mešanih, 472 zasilnih, 274 ekspo-situr in 66 ekskurendnih šol. Na vsakih 30 let se pomnoži število šol za 40%, t. j. za 5575 šol. Na javnih in privatnih ljudskih šolah je 7844 enorazrednic, 5236 dvorazrednic, 2276 trirazrednic, 1550 štirirazrednic, 2145 petrazrednic. 398 šestrazrednic, 38 sedemraz-rednic in 27 osemrazrednic. Nadaljevalnih tečajev kakor obrtnih šol pod in nad 14 let starih se udeležuje dečkov in deklic okrog 161.057. Razrednih sob je v Avstriji na javnih ljudskih šolah 50.939, delavnih 626, risarskih dvoran 555, telvvadnic 1650, javnih telovadnih prostorov 9878, fiiikalnih sob 457 in kemičnih laboratorijev 58. Ročna dela se poučujejo na 14.676 šolah. Število šolodolžnih otrok znaša 3,823.817, in sicer deklic 1,933.570, dečkov 1,910 244. Število obiskujočih na javnih in privatnih ljudskih šolah je 3,329.783, in sicer 1,674 879 dečkov, 1.654.904 deklic. Učiteljske knjižnice so na 14.313 šolah, ki imajo 1,251.538 zvezkov, šolarske knjižnice so na 15.722 šolah imajo 2,514.664 zvezkov, Moškega učnega osebja je 53.070, ženskih 36 510, skupno 89.580. Naj omenim še, daje v Avstriji nad 60 let starih 995 moških moči, učiteljic pa 122. Več kot 40 službenih let ima 430 moških in 38 ženskih oseb.
Kranjsko.
Leta 1848. je bilo na Kranjskem 80% otrok brez pouka. Bilo je 7 glavnih, 93 tri-vialk, 4 dekliške, 5 industrijskih in 101 nedeljska šola. V šolo je hodilo 21.297 otrok.
LISTEK.
f Alojzij Rajh.
Dne 22. novembra t. 1. je umrl v bol-niščnici usmiljenih bratov v Gradcu tovariš Alojzij Rajh, učitelj pri Sv. Križu na Murskem polju, za navadno učiteljsko boleznijo — sušico. Pokojnik se je porodil v Ljutomeru 1. 1885., obiskoval je učiteljišče v Mariboru potem pa služboval v Šmartnem pri SI. Gradcu, dalje pri Sv. Duku na Stari gori in od 1. 1906. pri Sv. Križu.
Šele pred dobrim mesecem si se odpravljal, predragi tovariš, v Gradec z najboljšimi upi, da skoraj okrevaš. A kdor te je videl, je moral priznati, da zate ni leka, zakaj predaleč že se je razvila bolezen, ki ti je razjedala mlado življenje, in ti pritisnila pečat smrti na čelo. Namesto da bi šel k namera-
brez pouka je bilo 46.265 otrok. Po lanski statistiki pa imamo 414 javnih in privatnih šol. Izmed teh je 29 zasilnih, 185 enorazred-nic, 108 dvorazrednic, 46 trirazrednic, 37 štirirazrednic, 26 petrazrednic, 4 šestrazrednice, 1 sedemrazrednica, 5 osemrazrednic, 1 ekspo-situra in 18 ekskurendnih šol. Dekliških šol je 33, deških 22. mešanih 369. Število vseh razredov znaša 923. Otroških vrtcev je 17, z ljudsko šolo združenih obrtnih nadaljevalnih tečajev je 19, 2 zavoda za sirote in zanemarjene otroke in 2 otroški zavetišči. Nekaterjj šole imajo celo kopališča, šolske kuhinje in hranilnice. Šolskih vrtov je 268; število učiteljskih knjižnic znaša 357, šolarskih pa 366. Šolodolžnih otrok je 47.195 dečkov, 47.032 deklic, skupaj 94 227 otrok. Obiskajočih je 43.917 dečkov, 42.284 deklic, skupaj 86 201. Moških učnih oseb je 500, ženskih 434, skupaj 934. Stalnih veroučiteljev je 8, dušnih pastirjev 370.
Novomeški okraj.
Leta 1848. je bilo v tem okraju 8 tri-vialk, v Rudolfovem deška in dekliška, ostalih 6 šol so imeli Dobrniče, Žužemperk, Trebnje, Mirna, Ormošnjice in Toplice. Izvzemši deške šole v Rudolfevem so bile vse enorazrednice. Letos šteje okraj 34 šol, 12 enorazrednic, 12 dvorazrednic, 6 trirazrednic, 3 štirirazrednice in privatno dekliško ljudsko in meščansko šolo v Šmibelu z 271 razredi. Za nadzorovanja sedanjega c. kr. okr. šol. nadzornika je priraslo v v^em 17 razredov v štirih letih. V bližnji bodočnosti se bo ustanovilo v tem okraju 10, razširilo pa 6 šol. Javne ljudske vsakdanje šole obiskuje 6882, ponavljalno 1233, skupaj 8115 otrok. Na privatnih šolah jih je 449. Vseh šolodolžnih otrok šteje okraj 8913. Učnih oseb je 74, 49 učiteljev, 25 učiteljic. Oproščenih je 296 otrok. Šolskih vrtov imamo 23. Obrtnonadaljevalna šola v Rudolfovem je združena z gimnazijo.
Najstarejša je novomeška kapiteljska šola, ki j« eksistirala že v srednjem veku okrog leta 1493, in to samo za dečke, Tu je poučeval otroke takozvani „Chormeister", kapiteljski or-ganist. Ze I. 1772. je posegla cesarica Marija Terezija goreče v ljudsko šolstvo. Po nekih virih posnamem, da je znalo takrat na Kranj-
vanemu usposobljenostnemu izpitu, si moral iti v prerani grob.
Težko ti je bilo slovo od predragih znancev in posebno od ljubljene šolske mladine, zakaj bil si ji učitelj z dušo in s telesom ter ji posvetil svoje moči do zadnjega diha. Če o katerem, veljajo o tebi besede, ki sem jih obravnaval še le pred nekaj dnevi v šoli, namreč: „Spominjaj se učiteljev in učiteljic, ki so oboleli od ¡napornega poučevanja! Iz ljubezni do svojih učencev, do zvanja svojega niso mogli dela pustiti in so morali mladi umreti."
Golo resnico teh besedi so uvideli tudi učenci, ko sem jim naznanil smrt njihovega učitelja. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho, vsi so žalovali po svojem ljubljenem učitelju. In ta odkrita in neprisiljena ljubezen šolske mladine do tebe ti bodi zavest, da si popolnoma umeval nalogo svojo ter umrl kot mučenik svojega stanu. Zatorej blag ti spomin in bodi ti žemljica lahka.	K.
skem poleg meščanov, graščakov in duhovnikov samo okrog 100 ljudi brati in pisati. Orga-nisti so imeli razen svoje službe tudi učiteljsko službo. Gotovo je bil ta posel, kakor je še marsikje dandanes, preobremenjen. Ker ni hotela cerkev plače zvišati, je nasvetoval vladi znani slovenski pisatelj Blaž Kumerdej, naj ima vsaka fara mežnarja, veščega branja in pisanja, ki bi ob nedeljah in praznikih poučeval mlade in stare ljudi po kake tri ure. Tako so mi poročali tovariši in tovarišice novomeškega okraja, da so ponekod celo do 1. 1873. in mogoče še dalje poučevali mežnarji na ljudskih šolah, nekatere občine so pa pošiljale svoje otroke v sosednje večrazredne šole, kakor n. pr. iz Orehovice v Št. Jernej. V Žužemberku je opravljal učiteljsko službo celo kočijaž ondot-nega župnika Burgerja od leta 1726. do 1827.
Pouk v Rudolfovem so prevzeli patri frančiškani 1. 1778., v sedanjo gimnazijo seje pa preselila šola 1. 1746.
Novomeška dekliška šola se je pričela 1. 1816. Do 1. 1869. so poučevali učitelji. Imela je dolgo let jako težavne ovire. Nastanjena je bila v svetovalnici na rotovžu, v hiši neke Ane Papež na Bregu in celo v zapuščeni cerkvi sv. Antona. Šola je vzlic temu lepo napredovala in je danes že trirazredna ter je le želeti, da dobi skoro svoje poslopje. Pouk za deklice je pospešila pozneje tudi in to 1. 1886. zasebna dekliška šola v Šmihelu. kjer je bila od 1. 1864. do 1886. mešana eno razrednica.
v-
Med jako stare šole spada tudi trebenj-ska, zakaj našjl sem v nekih spisih, da je bila v francoski dobi podrejena novomeškemu direktoriju normalk.
Isto leto kakor dekliško šolo v Rudolfovem so otvorili tudi šolo na Mirni. Poročilo kronike trdi, da so bili v Mirnskem gradu takrat politiški uradniki nižje viste, zdaj okr. sodnija, ki so se tako kmalu zavzeli za ustanovitev trivialke.
Kako daleč sega nazaj zgodovina dobr-niške šole se ne da dognati, znano je le toliko, da je stara šola pogorela 1. 1841.
V prvo desetletno dobo cesarjevega vladanja je prišteti šole v Ajdovici, Poljanicah, Prečni, na Dvoru pod šolskim patronom kneza Auersperga, v Štopicah, Mirni peči in na Čatežu, ostale so se ustanovile od 1. 1860. dalje, zlasti pa okrog 1. 1873., ko je vstopil na Kranjskem v veljavo novi državni šolski zakon,
Presvetli cesar je v novomeškem okraju večkrat direktno vplival na razvoj šolstva in daroval v to svrho znatne subvencije. Tako je dobila šola v Gor. Sušicah 6000 K, v Vavti vasi 4000 K, na Šelih 1200 K in šola na Toplem rebru 400 K. Zužemberški šoli se je darovalo 3000 K patronskega prispevka.
Šole so se zlasti v Novem mestu, Mirni, Prečni, Vavti vasi, Beli cerkvi, posebno v Št. Petru, kjer imajo še sedaj hranjen tiskan program in slavnostni govor o pedesetletuem rojstvu, hvaležne skazale s tem, da so obhajale cesarjeve jubileje prav slovesno, tako 25 letnico srebrne poroke, poroko cesarjeviča Rudolfa, 600 letnico odkar je Kranjska pod habsburškim žezlom, štirideset in petdesetletnico vladanja, petdeset in sedemdesetletnico rojstva. Na ne-
katerih šolah so bile v ta spomin kupljene šolske zastave.
Povem naj tudi, da je bila v Št. Petru v cerkvi I. 1883. neko jutro najdena med 4. in 5. uro krasna šolska zastava, ki sta jo darovala dva neznana dobrotnika v zahvalo za ozdravljenje.
V higienskem oziru vidim nekaj hvale vrednega, kar ima gotovo malo šol na deželi in kar spada gotovo tudi k napredku in uspehu na šolskem polju, to sta vodovoda na deški šoli v Šmihelu in v Toplicah.
Tako sem posegal v razvoj šolstva v Avstriji sploh, na Kranjskem in v novomeškem okraju posebe.
Nadučitelj Fr. P o t o k a r.
Nekaj črtic k predpisanemu učnemu smotru na enoraz-rednicah.
Predpisani smoter na enorazrednicah se najtežje doseže izmed vseh drugih vrst šol, tudi ako so za to postavljeni najpridnejši in najbolj vešči učitelji Posebno je težava velika v tistih šolah, kjer je pouk razdeljen. Tukaj ima marsikateri učitelj težko nalogo izobraževati in učiti po 50 do 100 in še več učencev, ki ne vedo mnogo tudi potem, ko so izstopili iz šole, t. j. ko so končali svoje 14. leto. Temu vzrok so razne zamude, ki izhajajo iz ubožnosti domače hiše, pa tudi iz kake druge malenkosti, ki se bridko plačuje ob času, ko mora otrok stopiti v svet.
Na takih šolah ima marsikak učitelj težko stališče — a tudi pravo veselje, če mu je sreča mila.
Sreča pa ne obstoji v tem, da se učitelj dobro pripravi za tisto uro in hoče morda v eni uri, v enem tednu, mesecu, letu pokazati svoj vpliv na male nevedneže. ne, sreča obstoji v tem, da si zna s svojim vedenjem, zgledom in s svojo avtoriteto prisvojiti nedolžna srca. Kako malo bi koristilo, da bi učitelj govoril in razlagal, kako se črke delajo, jih slikal in pritiskal na lepenko ali kam drugam v besede,
ko bi mu pa prejšnje besede izginevale iz otroških duš — in bi potem otroci še o prvih črkah ne imeli ne duha ne sluha. Ono bi bilo pa v korist večrazrednicam. Tu je premalo časa, ker imaš razdeljene učence v 8, 6, 4, 3 ali 2 oddelka, medtem ko eni sprejemajo učno snov, drugi le ponavljajo. V drugi vrsti ima pa biti pouk skupen, ker le tedaj moreš z njim kaj doseči. Zategadelj in ker je na več-razrednicah drugače in boljše preskrbljeno, se mera tu doseči le s konsekventno vajo in strogo disciplino, da preide učencem v kri in meso, kar je pri pouku istinito potrebnega.
Le s ponavljanjem kaj dosežeš, ker le v tem se ti stare zaznave krepijo in obzorje učencev širi; premalo časa bi bilo v dosego smotra, ako ne bi se dajalo takozvanih domačih nalog; v tem pogledu moraš biti natančen, ker drugače se nam bo ugovarjalo, češ, saj otrok na kmetih in večkrat v mestu pri slabo odgojenih družinah nima časa za take reči.
česar ne dosežeš prvič in drugič, prav lahko tretjič in tako dalje. Ker se ne more pregledati natančno vseh domačih del, zato
naj si določi učitelj zaradi kontrole vsakokrat po eno klop po redu ali izven reda, kakor mu bolje kaže, da se prepriča o storjenem delu. Ker se je s tem nekoliko časa zamudilo in ker je treba tudi popravljati domače naloge, moraš združiti še čas za popravljanje. Popravljajo pa naj učenci sami s pomočjo učitelja, ki naj pokliče pridnejše učence k šolski deski, da se jim iz klopi narekuje naloga ter vnovič vpiše v zvezek za domače naloge. S Um so učenci primorani imeti svojo nalogo v domačem zvezku, kar posebno dobro vpliva na pravo domačo hišo in na vez šole z domom.
Taka popravljanja pa naj ne trajajo čez eno uro in naj bodo po nedelji ali četrtku in nikdar po kakih daljših počitnicah. Vendar pa ne smejo obsezati vedno istega dne in iste ure, temveč naj se menjajo po dnevih, tednih in dnevnih urah, to pa ker odjemajo vedno po enega ali več predmetov, določenih v tistem času Ako je popravljati nalogo iz dveh ali več predmetov, je menjati popravo tudi glede tega tako, da se vrste oddelki vsakokrat drugače, medtem ko istočasno drugi oddelek sam izdeluje ali popravlja.
Tak način izdelovanja in popravljanja domačih nalog bi bil jako važen posebno glede jezika, računstva, realij in pisanja; s takim postopanjem bi se znanje učenca znatno poglobilo vkljub vsem nedostatkom, ki izvirajo od domače hiše.
Imamo sicer veliko ponavljanja pri posrednem delu učencev v šolske zvezke; vendar pa nam kažejo ta še marsikaterih hib: dosti nemarnih izdelovalcev je, ki delajo nečast svojim sošolcem. Veduo se dobi sempatja kdo, ki 8 takimi zezki daje slab zgled drugim ; — tak zvezek odstranimo pred časom in videli bomo, da, če ne gre na bolje prvič, drugič, se vendar v prihodnje dosti izpremeni. Seveda je to združeno s precejšnjimi stroški; ali ravno za-raditega bo prihodnjič tak otrok bolj pazil in se prizadevat, da ne bo grešil v tem oziru.
Znano je, da risanje pospešuje nazor o rečeh, pri katerih je v šoli govoriti. Ono tvori takorekoč glavni steber tam, kjer ni primernih slik in nazoril. Seveda je to risanje po naravi ali po predrisbah, ki so posnete po naravi. Dasi učni načrt ne odkazuja nikakega risanja spodnjih oddelkih na enorazrednicah, naj se vendar ne greši v tem, da se učenci ne vadijo risati v posebno zvezke, prav majhni učenci pa na tablice. To naj se pa vrši vedno v urah nazornega pouka tako, da se oddelki vrste v različnih dnevih, kadar je predmet iz nazornega uka. To jim vadi oko, roko in nazor se jim učvrsti, da se lahko izpopolnjujejo v drugih predmetih in potem v višjih oddelkih.
Tudi pri petju se kaže veselje do dela s tem, da — četudi je malo časa odmerjenega za ta predmet — se vzete pesemee ponavljajo in to polovico skupnega časa. To zbuja učencem tudi čut skupnosti in domovinske ljubezni posebno pri narodnih pesmih, ki so kras našega naroda. Kako prostodušno veselje se izraža v otroških srcih s temi odmevi narodno-čiste muze. Zato se naj pri vsaki učni uri ali poluri ponavlja znane pesemee.
Malo, jako malo časa je v teh šolah odmerjenega za realije, posebno za prirodopisje in zgodovino. Ker pa je tu glavni vir učenčevega tehničnega naziranja in si obravnavane stvari le malenkostno zapomnijo, bo jako važno, ako takele stvari učenci memorirajo, in sicer v času jezikovnega memoriranja, ko se ozira večinoma na pesemske izdelke ali sestavke važne moralne vsebine. Skoro polovico časa naj bi se premenilo za memoriranje takih realskib sestavkov — posebno pa iz zgodovine. Za zemljepis je že bolje preskrbljeno.
Da se težko vzdržuje dobro disciplino v takih šolah, kjer je dosti otrok in ti različnih starosti, je umevno samoobsebi. Otroci so pa tudi večinoma kmetiškega stanu in ne redko-krat razposajeni in sirovi. Ker otrok ni vajen miru, ki bi bil le njemu v škodo, zato bi se mu zdelo primerno gibati se, govoriti ali kako drugače premeniti svoj položaj v kvar dobri disciplini. Za tak slučaj imamo premalo časa za telovadbo. Pa tudi ta čas lahko izpustimo, ako ga uporabimo za boljši namen. Telovadbo bomo pa gojili le tistikrat in vsakokrat, kadar se bo potreba za to pokazala. Navadno imamo po vsaki uri po 5 do 7, po dveh pa po 15 minut odmora; prav primerna okolščina, da se otrokov položaj premeni in zaziblje v telo-gib — okrepiti se mora prejšnjega truda in postati vnovič svež in sprejemljiv.
Ob tej priliki vzgojimo pri učencu tudi samozavest ubogljivosti in reda ter čut lepote
posebno pri takozvanih prostih vajah v klopeh, za druge vaje tudi ni časa pa tudi prostora ne. Kako tudi. ko bi se prah v šoli povečal, kije v higieniškem oziru tako brezpotreben.
Marsikaterikrat je treba učenca opomniti, grajati in kaznovati zaradi nepazljivosti ali česa sličnega ; veliko dela pri mnogih učencih, zakaj če si v najmanjšem popustljiv, kali to dober okus in siločut otroka se izpremeni v nebrzdano sirovost. Tu je neizogibna kazen ; s kaznimi pa je jako varčno postopati. Za majhne pregreške mora otrok stati v klopi ali pred klopjo; za večje imamo druga disciplinarna sredstva. Vzlic temu, da se navadno dogajajo le mali pogreški, bi bilo to zadosti otrok preropotno opravilo. Dajmo mu pisati primerne kazni in to doma o tem, v čemer se je bil pregrešil. „Moram paziti!" „Bodi pazljiv!" „Moram molčati!" apelirajo na pravo vedenje mladine, četudi to pišejo doma. S tem se vadijo pravopisju in pisanju. Prevelikokrat se pa zgodi, da ne izvrše tega v domači hiši, kakor tudi ne domačih nalog. Zato se dobi primeren čas, ki je določen za telovadbo — ker se je v odmorih že telovadilo — in se vse kazni izvrše, kar daje učencem nekako priložnost, da niso kazni zaradi samovoljnosti kake osebe, temveč da se poboljšajo razne napake. V tem času, ako nima nobeden kake kazni, se more tudi učencem — to bodi le kake pol ure v tednu in to le v nadomestek telovadbe — raz-jašnjevati pravila o vedenju učencev ljudskih šol, šolske postave ali kaj sličnega, da se bodo dobro seznanili z odredbami, ki jih šoli predpisuje šolski red. Tu naj se izproži o pričetku in koncu šolskega leta ter vso dobo učnega časa in vse šolsko obiskovanje za uravnavo vedenja šolskih otrok v šoli in zunaj šole.*)
Ker se ne mere vedno poudarjati pri vzgojnopoučnih urah o redu zaradi pomanjkanja priložnosti, se zamore tu tisto četrt ure, v kateri se zbirajo učpnci na svoja mesta, mnogo storiti. Pri najnižjem oddelku in drugih oddelkih se lahko prepričaš, ali imajo stvari v lepem redu.
Ali imajo vsi svoje potrebne šolske reči ? Bedkokdaj ni nobenega učenca, ki bi imel vse v redu. Da se obdrži ta prava stopnja ter se učence, ki so različne starosti, spola in staršev, ohrani v lepem redu, naj se vsakokrat pred poukom prepriča o izpolnjevanju te zahteve. Nikoli pa ne dopusti, da bi učenec komu kaj dal ali od koga kaj dobil brez dovoljenja učitelja. Vedno bodi pa tako odgojen, da na najmanjši migljaj občuti sočutje do svojega so-učeuca ter mu na dovolen način postreže. To pa ima pokazati sam učitelj z živim zgledom pred začetkom pouka. Skrb je, da imajo vsi enake šolske potrebščine ; kjer se teh ne dobi, v takih krajih brez prodajalnic in z drugimi zaprekami se morejo dobiti s privoljenjem v šoli od šolskega voditelja. Vse to, se razume, pred začetkom pouka.
Da se prepričaš, ali je kdo bolan ali kako drugače odsoten, kliči imena vseh učencev, ki so vpisani v razrednico, začni pa v začetku leta od starejših sem, potem pa lahko tudi od manjših Uvrščaj jih v klopi od leve proti desni. Začni prej pri deklicah, četudi so bolj potrpežljive nego dečki Seveda morajo biti vsi tako uvrščeni, da so manjši spredaj ravno tako slabovideči. Pri odhodu iz šole prični v ravno istem redu, in sicer pri prvih klopeh deklic, ker so te mirneje in dajejo pomirujoč zgled dečkom. Pri uvrščanju naj bo par pri paru ; za prvi par se dobita dva najboljša dečka in dve najboljši deklici seveda v odrasli starosti.
Tudi na čistost ali snago naj se pazi v začetku pouka, t. j. ono četrt ure pred začetkom šole. Ko so odložili otroci svoje reči v red, postavijo roke na klop ali jih vpognejo za hrbet. Na povelje jih denejo na klop ali obrnejo, da se prepričaš o njihovi čistosti, Bavno isto se zgodi z obličjem, ušesi, vratom in lasmi. Seveda morajo imeti tudi ves život čist.
Le tem potom ohranimo na enorazrednicah otrokom čut za red in snago. Malo drugih prilik imamo razen onih v berilih, ozira-jočih se na to svrho.
Da si otroci trdno zapomnijo obravnavano gradivo glede glavnih računskih pripomočkov, je dolžnost ponavljati poštevanko ; za čitanje in ves učni jezik pa prav koristno uporabljaj medurne odmore v pouavljanje slovnice (sklanja, sprega) in posebno v nižjih stopnjah za nazor tiskanih in pisanih črk primerno sestavljenih v zloge, besede in stavke. Samoob-
*) Glede kazni smo mi drugačnega mnenja. Z delom ne smemo kaznovati, ker je delo v čast, kasen pa ga ponižuje.	Uredn.
sebi je umevno to, da ne smemo tukaj v naj-manjem pritiskati na učenca; smemo biti le zadovoljni, ako se kaj učencev samostojno javi in pokaže s tem znak neutrujene samodelav-nosti. Seveda jih tu večkrat sili neopravičeno tekmovanje, kdo bo drugega dohitel. Ne bodimo tedaj prečrnogledni, da odstranimo ne-dostatke pri splošno tako pičlo odmerjenem času. Prizadevajmo si, da razobešamo sproti in pravočasno tozadevne table, ki se ozirajo na vzeto in obravnavano črko — ker v jezikovnem, t. j. v stvarnem oziru se te table morajo vsakokrat obdelati, da blagodejno vplivajo na znanje učenčevo v tem takorekoč pridobljenem času.
Čim več pravega ponavljanja, tem obsež-neja predpriprava za nadaljno izobrazbo. To ne koristi le prvoletnikom, temveč tudi onim, ki so duševno zaostali ali ki so iz raznih drugih vzrokov zanemarili svoje znanje.
Tudi pride v poštev, da se more zaradi imenitnosti kakega predmeta z drugim oddelkom s poukom prenehati. Kaj storiti ? V takem slučaju se učenci vadijo lahko tega, o čemer se je prej govorilo, in sicer potom tihega ali direktnega izvajanja. Z drugim oddelkom smo pričeli dotični predmet, ki ga nismo smeli v nobenem slučaju odložiti. Posebno ako smo imeli vzeti novo tvarino in smo obravnavali na spodnji stopnji iz čitanja kako znamenje glasu ali čiko, smo prešli k drugemu oddelku in prepustili pisanje črke prvencem, ki bi v drugem slučaju imeli nalogo v nazornem uku. — Saj je tu ravnokar nazorni uk, ko rišemo nekoliko poznano črko. V drugačnem slučaju pa bi morali imeti drugačno opravilo.
Pri vsem tem, kar smo rekli, smo poudarili, da je treba vršiti konsekventno to, da preide učencem v kri in meso ali da beseda postane tudi meso. V tem pa moramo .biti nekako tolerantni in potrpežljivi, ker iz prizorov vsakdanjega življenja se nam ponujajo taki zgledi, ki kažejo, da ni vse zlato, kar se sveti. Pritrditi hočem poslednjemu tudi jaz — a premnogokrat se dogodi vse le od tam, kjer bi morala v prvi vrsti vladati ljubezen in prava vzgoja. A ravno tam manjka tega svetišča — za katero bo v bodoče skrbela vez med šolo in domom. Kjer manjka tega, bodimo sami do tedaj potrpežljivi in vsekako obzirni in posvetimo skrb vkolikor mogoče važnosti predpisanega smotra, ker resni so časi. Ni dovolj, da le do pičice izpolnujemo to, kar smo do tu navedli, ampak moramo vse to podrediti tudi potrpežljivemu in nrizanesljivemu duhu občnega reda, pri katerem se ne more ozirati le na naravno umetne vezi in spone takorekoč proste vzgoje ter tako ponižati se modernemu bogu v birokratiški uniformi. Kar se tiče etiške tva-rine, ki mora na otroke jako blagodejno vplivati, jo imamo razdelj-no v raznih berilih, odvisno je le od tega, kako se dotična berila med ves šolski čas primerno razdeli in pri vsem tem ne bo še zadosti. Tudi tukaj smo s čacom v zadregi pri tolikih predmetih, ki so nakopičeni v naših učnih načrtih na enorazrednicah. Tukaj si bomo prizadevali, da bomo pri vsaki priliki z besedo in zgledom pokazali, da nismo le v to, da oblastno zapovedujemo, temveč da zahtevemo to, kar je otrokom mogoče. Pri vseh učencih ima vladati nekak strah pred slabim, nekak nemir pred napakami, ker edino to je začetek modrosti, ki je podlaga nadalj-nemu pravemu življenskemu razvoju. To bomo pa pokazali s tem, da se bomo sami varovali napak ter mladino istinito ljubili. Ne govorimo otroku o tem. česar se ne sme, temveč to, kar se mora storiti. Vedno dobimo — skoro vsak dan — take primere, ki bodo učencem v vsi luči kazali svetost prave odgoje, da se bodo znali varovati s pravim orožjem proti sovražnikom domoljubnosti in pobožnosti.
Opustimo v splošnem pritiskajoče meje stare šablone, ne bodimo svojeglavni in oblastni ter pokažimo s tem ljubezen in potrpežljivost; vtiski, ki jih prejmejo otroci v spomin in srce, se nikdar ne dajo čisto izbrisati; čim bolj je vosek mehak, tem bolj globoko, čisto in stanovitno se vanj vtisne pečat. Uke in veliko drugega se mora z velikim trudom učiti v šoli, a to človek sčasoma tako pozabi, da vsak sled o njih izgine iz spomina, to, kar ostane, je pa modrost življenja, ki se nam je vcepila v otroških letih ; celo sivi, v spominu oslabeli starček se ve še dobro spomniti dobrih naukov in opominov, ki jih je kot otrok prejel od svojega učitelja. Vendar pa nikoli ne pre-zrimo ali kako drugače izpregledujmo razvade otroka, da ne netimo slepe ljubezni. Ne zabimo,
da „zgodaj začne žgati, kar kopriva ima postati". Sirovosti, neotesanosti, divjosti in neusmiljenosti bodi konec! V tem bomo poplačani s hvaležnostjo, da se nam vzklikne: „Da. sem se kaj dobrega in poštenega naučil in sedaj srečno in zadovoljno živim, se imam zahvaliti svojim vzgojevalcem, ki so me pametno učili, krotili in strahovali."	A. M.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca novembra: K 200.732*04.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
O vseučiliškem vprašanju.
Dunaj, 28. novembra 1908.
Z ozirom na demonstracije za laško univerzo in posebno še z ozirom na predlog nemških ustavovercev v gospodski zbornici je šel dr. Bybar nemudoma po seji gospodske zbornice k ministrskemu predsedniku Bie-nerthu in ga je opozoril, da se italijansko vseučiliščno vprašanje dotika tudi primorskih Slovanov.
Kakor Slovenci zase zahtevajo vseučilišče tako pripoznavajo v principu tudi vsaki drugi narodnosti pravico do vseučilišča. Oni smatrajo pa zahtevano italijansko vseučilišče kakor eminentuo pospeševanje in jačenje italijanskega elementu na škodo tamošnje slovanske večine prebivalstva. Ta prednost Italijanom bi bila neopravičena tembolj, ker Italijani povsod tam, kjer morejo avtonomno odločati o šolskih zahtevah Slovanov — kakor na Goriškem v Istri in posebno še v Trstu, v kateri mestni občini je zaradi neobstajanja deželnega šolskega sveta ustanovljanje šol edino le in izključno odvisno od po pretežni večini italijanskega občinskega sveta — vztrajno in z zasmehovanjem odklanjajo zahteve po ustanovitvi celo enostavnih slovenskih ljudskih šol.
Z ozirom na to bi se mogli Slovenci sprijazniti z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča le tedaj, ako se, bodi od poklicanih avtonomnih korporacij, bodi od države, na zadovoljiv način ustreže njihovim povsem opravičenim zahtevam na polju ljudskega, srednjega in strokovnega šolstva.
Slovenci pričakujejo torej, da bo vlada pred privoljenjem v italijanske zahteve delovala na Italijane, da oni od svoje strani zadovoljijo slovenske someščane glede njihovih zahtev na šolskem polju.
Ministrski predsednik je vzel to izjavo na znanje in je pripomnil, d a s e italijansko vseučiliščno vprašanje, kakor je bilo že opetovano n a -glašeno, reši le v sporazum-ljenju z drugimi parlamentarnimi strankami.
Slovensko trgovsko šolstvo.
Pretekli mesec so otvorili slovensko trgovsko šolo v Ljubljani. Kakor glede meščanskih šol smo Sloveoci tudi glede trgovinskih šol popolnoma zanemarjeni, zato je jako umestno, ako izpregovorimo par besed o tem vprašanju z ozirom na poprej omenjeno otvoritev.
Jako žalostno izgleda v tem oziru. V Ljubljani obstoji trgovska šola, ki jo vzdržuje g<emij ljubljanskih trgovcev, toda ta šola je privatna in spojena z Mahrovo trgovsko šolo, ki je le nemška, oziroma srbsko- brvaška. Tudi na gremijalni šoli se jako malo poučuje v slovenskem jeziku in ta šola je kot večerna in nedeljska šola popolnoma nezadostna, zakaj ker je namenjena trgovskim vajencem, takorekoč ne pride vpoštev kot učni zivod za vzgojo trgovskega naraščaja, ampak le kot trgovsko-nadaljevalna šola. V meritornem oziru ji ni ničesar očitati, nasprotno, trgovski vajenci v Ljubljani so lahko veseli, da imajo vsaj v nji svojo strokovno nadaljevalnico, ki se tudi ozira na slovenščino.
Sicer pa Slovenci sploh še nimamo prav nobene trgovske šole in je nas res lahko sram, ako pregledujemo statistiko trgovskih
šol po drugih deželah, zlasti na češkem. Bazen že poprej omenjene šole se ozirajo še na trgovske predmete meščanski šoli v Krškem in Postojni ter obrtnonadaljevalne šole po večjih krajih na Kranjskem, katerih je vseh skupaj izven Ljubljane 17. Obrtne nadaljevalne šole v Kamniku, Metliki, Novem mestu in v Idriji imajo še posebne trgovske tečaje za trgovske vajence.
S tem smo torej izčrpali vse, kar je vprid slovenski trgovski izobrazbi ustanovljenega in obstoječega na Kranjskem, na izvenkranjske slovenske kronovine se ne oziramo, ker se pravzaprav nimamo na kaj ozirati. Pozabiti pa ne smemo hvalevrednega delovanja slov. trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani, ki se res z vnemo trudi, da povzdigne trgovsko izobrazbo s prirejanjem strokovnih učnih tečajev in z izdajanjem trgovskih učuih knjig. V tem oziru mu sledijo slov. trgovska društva v Trstu, <5orici, Celju in Mariboru, ki store kolikor morejo, za izobrazbo svojih članov.
H koncu koncev moramo pa le konsta-tirati, da doslej še nismo imeli slovenske trgovske šole in da je nova trgovska šola v Ljubljani prvi slovenski učni zavod te vrste.
Pričakovali smo sicer, da dobimo še poprej višjo slovensko trgovsko šolo, za katero se poteza kranjska trgovska in obrtniška zbornica in o kateri govorimo spodaj, toda zadovoljni smo tudi s početniško trgovsko šolo; je vsaj nekaj po dolgem, dolgem Času.
Letos so otvorili le pripravljalni razred. V zvezi s trgovsko šolo je tudi z a -družna šola ali pravzaprav, če si prav mislimo, zadružni tečaj, v katerega se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili ljudsko šolo, in so stari 16 let. Obe šoli je ustanovil deželni odbor v zmislu sklepa deželnega zbora. Tudi zadružna šola je potrebna, ker je zadružništvo pri nas že tako lepo razvito, kakor malokje drugod. In ravno za zadruge m?njka zmožnih ljudi, ki bi vodili zadruge, zakaj manjše zadruge si ne morejo najeti posebnega uradnika. Zato bi bilo pa jako dobro, da bi se v zadružno šolo sprejemali imoviteiši kmetiški sinovi, ki jim ni toliko na tem, da bi si potem na podlagi svoje izobrazbe v zadrnžni šoli iskali kruha, ampak da bodo kot odborniki zadruge pozneje tudi strokovno stran v zadružnem poslovanju dobro poznali, oziroma «ami vodili.
Vrnimo se pa zdaj k slovenski višji trgovski šoli, ki jo bo ustanovila kranjska trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Ob tej priliki ne bo brez zanimanja, ako opišemo zgodovino in razvoj tega vprašanja.
Kranjska trgovska zbornica je dne 12. januarja 1901 v svečani seji v proslavo svoje petdesetletnice sklenila, naj se izvoli odsek, ki se posvetuj o vsem, kar treba ukreniti za ustanovitev slovenske trgovske akademije. V ustanovni zaklad za to šolo naj se odmeni 20 000 K. Predlog je kaj lepo utemeljeval zbornični tajnik dr. M u r n i k in se je nato tudi res izvolil odsek peterih članov, ki je skrbel, da se bo ta šola res oživotvorila, ter stopil v dotiko z deželnim odborom, občinskim svetom ljubljanskim in z državo, da bi se šoli zagotovili denarni prispevki.
Deželni zbor je v svoji javni seji dne 17. julija 1901 storil soglasni sklep : „Priznava se, da bi bila ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani koristna ter se zato deželnemu odboru naroča, da glede tega, kako naj bo urejena, in glede stroškov zanjo stopi v dogovor s trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani in da deželnemu zboru v bodočem zasedanju o tem poroča ter mu stavi predloge, pri čemer naj pa ima pred očmi, da letni prispevek dežele ne sme presegati vsote 10.000 K."
Zaradi nenormalnih razmer v deželnem zboru kranjskem se pa do letos še ni nič govorilo o tem vprašanju v deželnem zboru in ko so nastale letos spet normalne razmere, je poslanec dr. Krek predlagal ustanovitev nižje trgovske šole. S tem pa še ni rečeno, da bi deželni zbor ne razpravljal morda v prvem zasedanju zopet o višji trgovski šoli.
Tudi občinski svet mesta L j u b-1 j a n e je začetkom leta 1902 sklenil podpirati višjo trgovsko šolo. Ker pa stroški niso bili znani, takrat ni določil višine in oblike občinske podpore, ampak se je omejil na principialno zagotovilo, da bo občinski svet svoječasno dovolil primerno pod-
poro, ko bo zavod že oživotvorjen. Ker se bo itak moralo zidati poslopje za državno obrtno šolo — kakor znano, je ravno v zadnjem času odpovedala Kranjska hranilnica tej šoli prostore — je bil občinski svet mnenja, da bi se višja trgovska šola nastanila v istem poslopju, ker bi se tako prihranilo mnogo stroškov za šol-ke prostore, za kurjavo in postrežbo kakor tudi za učiteljstvo, kar bi le pospeševalo ustanovitev obeh šol.
Državna oblast bi itak tudi podpirala to šolo, ako sta ji že deželni odbor in mestna občina ljubljanska zagotovila podporo.
V	trgovski zbornici izvoljeni odsek je potem v seji trgovske zbornice dne 23. februarja 1904 sprejel ustanovilo, oziroma pravila višje trgovske šole, in zbornica je medtem tudi vsako leto prispevala v ustanovni zaklad za višjo trgovsko šolo ter še vedno prispeva, tako da je zaklad že precej narastel.
V	seji trgovske zbornice dne 16. novembra 1904 se je potem sprejel proračun za to šolo ter sklenilo, da se ustanovni zaklad najprej porabi za izdajo slovenskih učnih knjig. Ustanovni zaklad je zuašal do konca leta 1904 okroglo 22.000 K, in v isti seji se je tudi sprejelo, da se vsa zbornična doklada južne železnice, ki jo je morala naknadno plačati za pet let nazaj, to je znesek 23.000 K, prideli ustanovnemu zakladu.
Danes mora biti ta zaklad že jako velik, in pričakovati je, da bo trgovska zbornica vkratkem zoj/et razpravljala o tem tako važuem vprašanju že v očigled temu, ker bodo absol-ventje te šole lahko kot slovenski korespon-deuti dobili jako lepe službe pri tvorničarjih in veletrgovcih izven Kranjske, seveda če se bodo naši trgovci držali sklepa, da bodo le slovensko korespondirali s svojimi dobavitelji.
Potrebno se nam je zdelo, da se o priliki otvoritve nove trgovske šole spomni tudi višje trgovske šole. Nova trgovska šola je le nižja stopnja na lestvici trgovskega šolstva in na tej stopnji slovensko trgovsko šolstvo n e sme ostati. Nova šola tudi ne bo zadoščala potrebam višje izobrazbe in zato je treba šole, ki bo dopolnjevala novo šolo, šole, ki bo stavila svoje abituriente na enako stopnjo z abiturienti višje gimnazije ali višje realke.
Želimo torej, da bi se tudi ustanovitev višje trgovske šole kmalu uresničila 1
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj.
Cenjenim tovarišem in tovarišicam s tem naznanjam, da odlagam z današnjim dnevom predseduištvo učiteljskega društva za ptujski okraj, in sicer iz zdravstvenih ozirov.
Moje večkratno bolehanje ovira potrebno agilnost društvenega delovanja, k temu je j.o-trebno čileje, mlajše moči. Vsi društvo zadevajoči dopisi se naj pošiljajo zanaprej podpredsedniku tov. A. Pesku v Naraplje. Društvu, h katerem sem pristopil pred 37 leti, ostanem zvest ud še nadalje ter mu želim pod novim vodstvom usptha v korist šole in uči-teljstva.
Vurb^rg, 29 novembra 1908.
Fr. Ž i h e r , nadučitelj.
Šmarsko-rogaško nčit. društvo zboruje dne 8. decembra 1908 ob 1. uri popoldne v Šmarju s sledečim vzporedom:
1.	Pozdrav.
2.	Zapisnik in dopisi.
3.	Repatice ali kometi — predava tov. Fr. Zidar.
4.	Poročilo delegatov o „Zavezinem" zborovanju.
5.	Slučajnosti.
K obilfli udeležbi vabi	odbor.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo: O priliki občnega zbora „Tolminskega učit. društva" v Kobaridu dne 18. oktobra je zbrano učiteljstvo brzojavno izrazilo čestitko Nj. Vel. cesarju—
Dne 19. pret. m. je došel naslednji odgovor:
Št, 174/Pr.	Tolmin, 15./11. 1908.
Prejmi gospod Matija Kenda, nadučitelj v Volčah in predsednik „Tolminskega učit. društva".
Vsled odloka Njegove Prevzvišenosti gospoda ministra notranjih zadev z dne 27. oktobra t. I , št. 10.260 M. I., čast mi je Vara in prizadetemu društvu naznaniti najvišjo zahvalo Nj. Veličanstva za častitke in izraze vdanosti, poklonjene brzojavno dne 30. oktobra t. 1.
C. kr. namest. svetovalec:
Prinzig 1. r.
Odbor „Tolm. učit. društva" se je v od-borovi seji dne 19. pret. mes. konstituiral sledeče:
Predsednik: Josip Bakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji; podpredsednik: Anton Kutin, voditelj c. kr. pripravnice v Tolminu ; tajnik: Fran K a š c a, nadučitelj v Tolminu; blagajničarka: Dragica Pavšič, učiteljica v Podmelcu.	K.
Trst.
Tržaško učiteljsko društvo je imelo v četrtek, 10. pret. m., v prijaznih Baikovljah svoje redno jesensko zborovanje. Udeležba je bila precejšnja, čeravno je bilo vreme nestanovitno. Na to zborovanje so prihiteli tudi nekateri tovariši z Goriškega, ki so s tem pokazali najlepšo solidarnost s svojimi najbliž-niimi kolegi. Zborovanje je otvoril tov. predsednik s pozdravom na goriške tovariše, potem pa še posebno na vrlega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Nekerraana, ki vselej rad obišče naša zborovanja. Med poročilom o dosedanjem delovanju poudarja predsednik posebno vlogo, ki jo je društvo vložilo na tukajšnjem magistratu glede zenačenja stanarine med učiteljstvom spodnje in zgornje okolice. Vloga zahteva namreč: 1. naj se šteje uči-teljstvu gorenje okolice stanarina spodnje oko-liec vsaj v pokojnino in 2. naj se štejejo učiteljicam leta za petletnine in za pokojnino od izkušnje usposobljenosti in ne od stalnega na-raeščenja. To poročilo je vzelo učiteljstvo z zadovoljstvom na znanje.
Potem je predaval predsednik Stipe Fer-luga o „Naglasih v slovenščini". Po temeljiti razpravi se je razvila živahna debata, v katero so posegli tovariši Grmek, Bratož. Čok, Va-leutič starejši in drugi.
Tovariš Bratož je poročal na to o zborovanju učiteljske „Zaveze" v Gorici ter predlagal nekaj tehtnih resolucij, ki so bile sprejete. Po tej točki je predsednik zaključil zborovanje.
V prijateljskem krogu smo se zbrali potem pri skupnem kosilu v barkovljanskem „Narodnem domu", kjer je gosp d Stare postregel vsem udeležencem po vsej svoji moči.
Med kosilom nas je nenadno presenetil društveni pevski zbor pod vodstvom tovariša Cirila Valentiča s himno našega društva, katere hesedilo in napev je zložil naš vrli predseduik Štipe. Tudi drugi zbori so se proizvajali jako precizno.
Posebno so ugajali samospevi tovarišice Sancinove in tov. Mahkote.
Po raznih napitnicah je odšlo učiteljstvo v tvornico ledu, kjer je g. ravnatelj Spanger pokazal, kako se producirá po najnovejših metodah led, s katerim se zalaga skoraj ves Trst. Nato se je omizje zaostalih lastavic zabavalo še dalje v „Narodnem domu", in tem je napil ob sklepu novi tovariš Šeme.
Srednješolski vestnik.
** Osebne vesti. Profesor na gimnaziji v Kočevju Jožef O b e r g f o 11 je šel v pokoj in dobil pri tej priliki naslov šolskega svetnika. — Na nemški gimnaziji v Ljubljani je imenovan za suplenta učiteljski kandidat Karel Beiner. Koliko Nemcev še navle-čejo na to gimnazijo? — Imenovan je supleut na gimnaziji v Kranju Franc Verbič za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru.
** Mestna realka v Idriji je uvedla tudi v zimskem času nerazdeljeni pouk. V lanskem letuem jemestru se je prepričala, da je tak pouk v vsakem oziru priporočljiv in koristen. Naj bi mestno realko v Idriji posnemali tudi drugi srednješolski zavodi, da se tako okoristijo z zahtevami in principi moderne pedagogike*!
Politiški pregled.
*	Avstrijsko plemstvo se je dne 27.
p. m. cesarju poklonilo o priliki njegovega vladarskega jubileja V cesarskem gradu se je zbralo sedemsto članov najvišje aristokracije iz starodavnih časov, plemičev izpred 1848 1. ter zastopnikov onih, ki jih je cesar povišal v ple-imnitaški stan. V imenu zbranega plemstva je ogovoril cesarja knez Ferdinand Lobkovic ki je cesarju izrazil ob tej svečani priliki svojo zvestobo in vdanost. Cesar je na to odgovoril ter poudarjal, da je plemstvo poklicano z ljudstvom sodelovati na p o 1 i -tiškem in kulturnem razvoju in samovzgoji narodov.
*	Cesarjev opomin uredništvu. Cesar je porabil priliko poklonitve uradništva da je izrekel tudi svoje muenje o politiških dolžnostih uradništva Cesar je rekel v svojem odgovoru: „Vašega delovanja začetek in konec mora biti zakon in samo zakon, čira živahnejše je strankarsko življenje, tem trdneje se morate držati postavnosti nad strankami." V nadaljevanju pravi, da naj bodi uradništvu zmeraj pred očmi, da služi skupnosti in da ne sme biti pristransko. Ne narodni čut. pač pa narodni boj mora izginiti iz urada. — Hočemo upati, da se bodo tudi nemški uradniki tako držali teh cesarjevih besed, kakor se jih bodo in se jih drže slovenski. To naj si zapomnijo posebno oni gospodje uradniki, ki mislijo, da morajo tndi v izvrševanju svoje uradne službe kazati svoje nemškonacionalno mišljenje in ne
strpnost proti večini slovenskega prebivalstva, ki mu morajo služiti po svojem poklicu.
*	Duhovstvo vseh veroizpovedanj se
je poklonilo cesarju dne 26. pret. m. Katoliške škofe in prelate vodil je dunajski kardinal Gruscha. Cesar je v svojem odgovoru na vda-nostno izjavo kardinala Grusche rekel tudi to-le: „Vsakdanje skrbi bodo ljudi vedno delile, prepiri in stranke so neizogibne. Vaše poslanstvo je pa v tem, da učite ljudi spravlji-vosti in miru, ki ga svet ne more dati. Vera je ona trdnjava, v kateri najde vsak v viharjih življenja in v borbah obrambo in oporo. V poučevanju vere in v izvrševanju svojega poklica se smete vedno zanašati na obrambo državne moči ..." V imenu grško-vzhodnega duhovništva je govoril nadškof B«pta, v imenu protestantov predstojnik Franc, v imenu Židov pa predsednik židovske verske občine dunajske Stern. Vsakemu je cesar posebe odgovoril.
*	Državni zbor je bil otvorjen 26. pr. m. Ministrski predseduik je rekel, da ima vlada nalogo v prehodni dobi voditi poslov ter rešiti najnujnejše državne potrebe, obenem pa pripraviti tla za parlamentarno ministrstvo. Vlada predloži jezikovni zakon, baviti se moramo z reformami, kakor z zavarovanjem za starost itd. — Marckl je interpeliral zaradi ljubljanskih dogodkov. Dr. Korošec je nujno predlagal, naj se preiščejo nepristransko sep-temberski dogodki v Ptuju, Celju in Mariboru. Hribar je stavil predlog glede oficialnega poročanja in zaradi nastopanja vojaštva pri demonstracijah v Ljubliani. Dr. Ploj je nujno predlagal preiskavo zaradi nemčurskih izgredov v Ptuju ob skupščini družbe sv. C. in M. Dr. Bybar je vprašal glede ustanovitve državne obrtne šole v Trstu. Malik je vprašal, če bo res slavnostna seja zaradi cesarjevega jubileja ter rekel, da se Vsenemci ne udeleže lojalnost-nih prireditev.
*	Sloga med jugoslovanskimi poslanci. Taktična spojitev obeh jugoslovanskih klubov je dognana stvar. Nova zveza se imenuje „Narodna zveza". Določi se skupna parlamentarna komisija in v važnih slučajih bodo plenarni sestanki članov obeh klubov, ki pa si ohranita vsak svojo samostalnost. Sklepi skupnega predsedstva in plenarne seje so za vse člane obvezni. Predsednika se menjata.
*	Nemci za spojitev Bosne in Hercegovine s Hrvaško. V dunajskem nemškem klubu je v navzočnosti ministra dr. Schreinerja govoril tajnik trgovinske zbornice Biedl o anek-siji Bosne ter izjavil, da je v interesu Nemcev, da se Bosna in Hercegovina priklopite Hrvaški in Dalmaciji.
*	Konferenca klubovih načelnikov. Pod predsedstvom dr. Weiskirchnerja se je vršila konferenca klubovih načelnikov, da določi program za letošnje državnozborsko zase-dauje. Po daljši debati se je sklenilo, da se za bosansko predlogo sestavi poseben odsek 26 člaDOV. Na predlog poslauca dr. Kramara se je sklenilo, da se predloga o podržavljanju železnic izroči brez prvega branja železuiškemu odseku. Vlada bi bila rada imela, da bi se vse te stvari, poleg tega še proračunski provizorij in trgovinsko-po'itiški pooblastilni zakon rešile nujnim potom. Ker se to ni zgodilo pride Bie-nerthova vlada najbrže v zagato. Badikalne stranke nameravajo z mnogobrojnimi nu|nimi predlogi preprečiti pravočasno razpravo o anek-sijski predlogi, a agrarci preprečijo sprejem pooblastilnega zakona. Brez dovolitve teh dveh predlog pa je nemogoč nadaljni obstoj vlade ali pa parlamenta. Ako bodo tedaj klubovi načelniki vztrajali pri današnjem sklepu, je skoraj neizogibna nova kriza, ki pa ne bo toliko usodna za vlado kakor za parlament.
*	Za laško vseučilišče. V gosposki zbornici je stavil dr. Grabmayer nujni predlog, naj se ustanovi laško vseučilišče.
*	Bosansko deputacljo, obstoječo iz katoliških duhovnikov in bosanskih katolikov, je spiejel cesar dne 26. pret. m. v posebni avdijenci.
*	Bosna. Vojaštvo in orožniki stražijo Bosno; vse je tiho, podobna je grobišču, če kdo le izpregovori o Srbiji, črni gori, je že v nevarnosti, da ga sliši kako tako uho, da pride v zapor. Ječe so polne. Vsi sestauki so prepovedani, še pravoslavnim službam božjim se stavijo ovire. Na občinska starašinstva se pritiska, da morajo nabirati podpise za adreso, v kateri je zahvala za aneksijo Bosne.
*	Pangemianizem v Istri. Na električni železnici Matulje-Opatija so zadnje dni začeli odpuščati slovanske uslužbence in jih nadomeščati z Nemci, ki ne znajo besedice hrvaški.
*	Dunajski državni zbor bo baje r a z p u š č e n , če se ne reši proračun in aneksijska predloga nujnim potom. Doslej Bienerth še nima dvetretjinske večine.
*	Poklonatvena adresa bosanskih učiteljev. Bosansko-brcegovsko učitelistvo je izročilo načelniku drželne vlade poklonstveno adreso na cesarja.
*	O starostnem zavarovanju je dejal Bienerth v svoji programatični izjavi: „Starostno in invaliditetno zavarovanje ni le korak človeškega čuta, ampak tudi stvar zdrave gospodarske politike, zakaj rešiti naše delavne sodržavljane skibi za bodočnost, se pravi, dvigniti njihovo veselje za delo. Menica, ki se nam predlaga, ima podpise raznih vlad. pa tudi podpise vseh strank, da, takorekoč vsakega posameznega člana te zbornice. Skrbite, da se
ta menica pravočasno izplača, da se nam prihrani biidka tožba."
*	Z jezikovnim zakonom namerava vlada predložiti tudi zakon o okrožnih zastopib. Iz Bienerthove izjave ni razvidno, ali se misli tu na zakon za vso državo ali le za Češko. Najbrže računa vlada s češko. Ampak to ne bi bila nikakršna rešitev avstrijskega jezikovnega vprašnnja.
*	Povišanje častniških plač. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. decembrom t. 1.
*	Nove zahteve Črne gore. Črnogorska vlada je poslala zastopnikom velesil noto, v kateri zahteva, naj ji Avstrija vrne Špico. Noto opremlja obširna spomenica, v kateri dokazuje vzroke za svojo najnovejšo zahtevo, a obenem izjavlja, da se s tem nikakor ne misli odpovedati prvotnim kompenzacijam, ki se nanašajo na aneksijo Bosne in Hercegovine ter značijo življenske interese za Srbijo in črno goro. Avstro-ogrski poslanik je to noto vrnil črnogorski vladi. Sploh smatrajo v politiških krogih to črnogorsko zahtevo za nekaj takega, o čemer se ne da razpravljati, črnogorsko vlado je na to zahtevo naščuvala neka ino-stranska velesila. Prebivalci Špice so katoliški ter zaradi tega nočejo postati Črnogorci.
*	Veliko rusko posojilo. Finančni minister je predložil dumi pooblastilni zakon, da si sme ruska vlada najeti v inozemstvu 450 milijonov rubljev posojila v pokritje državnega proračuna za leto 1909 in v pokritje starejših dolgov. Vse podrobnosti se bodo obravnavale v tajni seji.
*	Turčija noče denarne kompenzacije za Bosno, marveč zahteva, da se da Bosni in Hercegovini prejšnji državnopravni položaj ali pa da se proglasi za avtonomno kneževino. — Avstro-ogrska vlada je izrcčila turški vladi noto, v kateri grozi, da bo smatrala srbsko-turško zvezo, ako se sklene definitivno, za povod za vojno.
*	Proti sedanji strahovladi na Hrvaškem. Hrvaški in srbski dijaki v Gradcu so priredili dne 24. pret. m. mnogoštevilno obiskan shod, ki je sprejel resolucijo, s katero se najodločneje obsoja Bauchov režim na Hrvaškem in njegovega pomagača — Franka. Resolucija pravi, da vlada sedaj na Hrvaškem protikonsti-tucionalen terorizem, dasi je Hrvaška ena naj-starejih konstitucionalnih držav. Zlasti protestu-jejo proti snovanju Frankove legije ali kakor pravijo: črnih band. Z najnizkotnejim cinizmom se tira frakcijska politika in se hodi na roko grobokopom narodne svobode. Resolucija pa zaupa v trezno zavednost naroda in izraža hrvaško-srbski koaliciji popolno zaupanje. — Hrvaški in srbski dijaki vidijo v sedanjem proganjanju patriotičnih Srbov eno tistih, nevrednih sredstev, s katerimi si hočejo sedanji oblastniki po devizi „divide et impera" utrditi omajano stališče. Strahovlada teh efemernih veličin je dosegla svoj višek v tlačenju najprimitivnejih človečanskih pravic s tem, da sili obdolžence, da sezajo po skrajnem sredstvu samoobrambe — štrajku z gladovanjem. Hrvaško in srbsko dijaštvo smatra za potrebno koncentracijo vseh plemenito mislečih elementov, ter pozdravlja z navdušenjem idejo ustanovitve narodnega sveta, da zadobi narodni odpor enoten značaj in da se prepreči postavljanje strankarskih nad skupne narodne interese.
Vestnik.
Italijansko vseučilišče in Slovenci.
Poslanec dr. R y b a i je v imenu tržaških Slovencev naznanil ministrskemu predsedniku Bienerthu, da priznavajo Slovenci načeloma vsakemu narodu pravico do vseučilišča, da bi pa bila ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu enostransko pospešenje in utrditev italijanskega elementa na Primorskem. To pa je toliko manj dopustno, ker se Italijani dosledno ustavljajo vsaki šolski zahtevi Slovencev. Slovenci bi mogli privoliti v ustanovitev italijanskega vseučilišča samo tedaj, če bi se obenem ustanovilo slovensko vseučilišče Zato pričakujejo, da bo vlada, preden ugodi italijanskim zahtevam, vplivala na Italijane, naj poprej ugode šolskim zahtevam svojih sloveuskih someščanov. Ministrski predseduik je vzel to izjavo na znanje z dostavkom, da se bo italijansko vse-učiliško vprašanje rešilo samo v s p o -razumljenju s parlamentarnimi strankami. — Več o tem govori dopis z Dunaja, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Telovadni odsek Ljubljanskega učiteljskega društva" bo začel poslovati v sredo, dne 9. t. m. Telovadilo se bo vsako sredo od pol-sedraih do osmih zvečer v telovadnici I. mestne šole v Komenskega ulicah. Predtelovadili, oziroma poučevali bodo telovadbo tovariši Furlan, Rape in Wider, deloma pa tudi vaditelji Sokola I. Telovadbe se sme udeležiti vsak ljubljanski ljudski in srednješolski učitelj. Na zdar!
Umrl Je v Mariboru vpokojeni naduči-telj Lovro Šijanec, star 75 let R. i. p.l — V Gradcu je umrl 24 letni pomožni učitelj Al. R a j h iz Ljutomera. Vzela ga je sušica. N. p. v m 1
Učiteljska vest. Absolvirana učiteljska kandidatlnja Josipina Pišlarjevaje imenovana za provizorično učiteljico in voditeljico šole v Kašliu.
Učiteljski krožek Št. Vid pri Ljubljani ima svoj sestanek dne 10. decembra 1.1. popoldne ob 4. uri pri „Slepem Janezu". ¡Sestanek velja poslovitvi tov. A. Lenarčiča, ki je bil imenovan vadniškim učiteljem in se je preselil v Ljubljano. Posebnih vabil ne bo. Na snidenje ! Gostje dobro došli !
Veliko Trubarjevo slavnost priredita društvi „Učiteljsko društvo" in akad. fer. dr. „Balkan" v Trstu. Slavnost se vrši dne 12. tega meseca v glavni dvoraui „Narodnega doma". Na programu bo petje, kjer bosta sodelovala združena moška in mešana zbora, solospevi, predavanje o Trubarju, primerna de-klamacija in živa slika.
Pasivno rezistenco so sklenili vpri-zoriti pravni praktikantje v področju praškega nadsodišča.
Češki verski fond .je kupil od barona Konigswarterja graščino Neudeck pri Karlovih varih za 4,800.000 K. Mrtva roka.
21 dečkov zastrupljenih. Blizu Mož-gancev na Štajerskem je vrgel neki deček v posodo z vodo kos starega bakra. Dečki so pili vodo ter se jih je zastrupilo 21. Prihitel je zdravnik, da jih reši smrti; sedaj so še vsi v zdravniški oskrbi.
Slovenskih dijakov položaj na Dunaju. Na pritisk nemško-nacionalnih dijakov je odredila dunajska visokošolska oblast, da se zapre meuza, kjer obeduje */s slov. dijakov po znižanih cenah. S tem je veliko izmed njih izročenih stradanju. Nekaj jih že par dni ni imelo nič toplega v ustih. Slovensko podporno društvo na Dunaju pobira doneske, ki ih razdelja med najbolj potrebne. Naslov: G. Ivan Lužar, nadrevident, Dunaj III. Reisner-strasse 27, I Bis dat, qui cito dat!
Nad 28.000 kron je dosedaj nabranih za žrtve 20. septembra. „Združeni odbor" je nabral že nad 20.000 kron, dr. GregOrifi nad 6000 kron in narodne dame nad 2000 K.
Šolski štrajk in demonstracija. Šolski štrajk, ki so ga uprizorili italijanski dijaki na komunalnih srednjih šolah, trgovski in nav-tični akademiji, dekliškem liceju, državni obrtni šoli in višji trgovski šoli, je sicer ponehal a mladim gospodom — zdi se — je štrajk jako prijeten in so deloma stopili zopet v štrajk. Dijaki obeh komunalnih šol, ki so zaman iz kušali zavesti k štrajku dijake državnih šol, so vprizorili izprevod po mestu. — Tudi na koprskih srednjih šolah je nastal šolski štrajk, ravnotako je tudi v Gorici velik del italijanskih dijakov zapustil pouk in uprizoril izprevod po mestu, ki se ga je tudi udeležilo veliko učencev — ljudskih šol!
Nemci se uče slovenščine tudi v — Celju, kakor nam poročajo. Celo tamošnji „studentenheimovci" so se že nekaj časa po-prijeli tega študija. Letos te janičare uči slovensko tisti mož, ki je zdaj vodja nemški ljudski šoli v Štorah pri Celju in se piše prav po nemški Tschmereschegg, čeravno se je pred par leti še pisal Čmerešek. Germa-nija, raduj se nad pristnim tem svojim sinom! A slovenski ta Nemec slovnične slovenščine, kakor slišimo, ne zna ravno kaj: zato pa so ga poklicali v — „studentenheim". Prav tako! Vsaj ne bode delal kvare.
Šolske razmere v Idriji. Sedaj v zimskem času se vidi postajati pred poslopjem c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji prav majhue učence in učeuke. Ti, slabo oblečeni siromaki čakajo, da se konča pouk njihovih tovarišev, da ga v prav isti sobi sami nadaljujejo. Slavno ministrstvo za javna dela ramreč nima denarja za povečanje ljudskošol-skega poslopja, pač pa 26.000 K bogatim ur-šuliukam za nakup hiše, ki nikdar ne more služiti za šolske namene. Res lepe razmere! Za nune, ki naj pomagajo klerikalizmu v Idriji, ima ministrstvo za javna dela kar 26.000 K. nima pa sredstev za ubogo šolsko mladino, ki lahko prezeba pred šolskimi vratmi in prisostvuje pouku v zatohlih neprezračenih sobah. Tako je v Idriji v začetku 20. stoletja.
Rak ozdravljiv. Dr. Laurent je te dni predaval v medicinski akademiji v Parizu o svoji metodi, kako je mogoče zdraviti bolezen raka. Njegovo zdravljenje je vbrizgavanje s formalom ter je dosegel prav povoljne uspehe.
Izvozni dom tvrdke. V. J. Ilavliček S, brati v Podjebradu (Češko) pošilja na zahtevo novo izbirko vzorcev jesenskega in zimskega modnega blaga, barhenta, flanele itd. Opozarjamo na to čisto češko podjetje v tej stroki, ki že obstoji od 1. 1887 in si je pridobilo popolno naklonjenost svojih številnih odjemalcev s solidno postrežbo z blagom priznanih kakovosti.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2008.	Kranjsko.	192 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Radencih se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 18. decembra 1908. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlju, dne 20. novembra 1908.
Št. 2775.
191 1-1
Razpis učiteljskih mest v sežanskem okraju.
V tem okraju se razpisujejo ta-le učiteljska mesta v definitivno nameščenje:
1.	mesto višega učitelja na dvorazrednicah v Divači in v Šempolaju.
2.	mesto učitelja-voditelja na enorazrednicah v Braniei, Gabrovioi, Kazljah, Mavhinjah, Stjaku in v Velikem dolu.
3.	mesto učiteljice na dvorazrednicah v Pliskovici in v Šempolaju.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14 januarja 1906. dež. zak. in ukaz št. 10.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom podpisanemu uradu v dobi štirih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osser-vatore Triestino".
Nezadostno opremljene prošnje se zavrnejo.
C. kr. okr. šolski svet v Sežani, dne 22. novembra 1908.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 LJubljana, Gradišče 11. 52 21
Zavod za graviranje in izdelovanje kavcukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 44
Ceniki gratis in franko.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago,	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: .
_7 Kolodvorske ulice št. 8.
'75 52-7
VERONIKA MEDA.
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajoči!) predmetov.	157 52—14
Postrežba točna in solidna.
_. G-lavna zaloga
[a. Slatnarjevih zvezkov.
ESSSgBgSSjjgaggiggSSi^^
Slovenci, kuNteužigalice
1 v korist družbi
122 31 27
sv. Cirila in Metoda!
SSSSSSSiSESSSSS^SSSSS Ustanovljeno 1842 Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti Ixotela. „"CJniorL4
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—49
lak za šolske table.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-Er
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schuft*» hausen, Hlassig i 11 Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine iti dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
M
o	£
3	w
N	®
n	S.
S	°
3	g
•	a
P I
to Sg'
s	Z.
■J	B>
S	3
S	Ï.
0	2
e	S
5	ao
o	C cr
s	3 ?r
a-	Ä"
^	01 n
S	o _.
§	r-a
*	S.-0
S	2.2
^	c 5
2,	3:s*
t1	0 £
S&i?!
S.X» sr« N
Ca
—
-a ffq & O »
o 3-p
o o 5" S
— i. —.
c- _ B> ' 3
n o
5" c
3 O.
a ~
DÏ Q. 2 3

N
<3 ,2.
(D W
3 ?
o 3
alg.
S- *
^ n
(/5 O tj
c <z
n S? o 3 3 «i
"n
? n
> 3
crq r~ ■■—
Cb
S- <y3<
S ser
03 O
a
P <*>
2 sr
» s
< o«
s •
— C/i< ^ n
CTQ
Ol O
• gr
nT PT
30 24-21
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5
blizu Gradišča
Rili A. Irlisit
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali na posodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—44 Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
| Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolska svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—7