List 38.
Gospodarske stvari.
Kako gospodariti, da kmetijstvo več dohodkov
donaša ?
Iz poljskih' pridig dr. Stockhardt-a.
Tri reči so, ktere pripomorejo k temu: 1. Obila in prava živinska klaja, 2. zdrava klaja in zdravo rastlinstvo, 3. rodovitne polja in senožeti.
V poprejšnjih časih so gospodarji veliko preveč živine v primeri s klajo redili, kar tu in tam še dandanašnji mnogi počenjajo. Tem nasproti so jeli pa vendar-le nekteri, se ve da umniši gospodarji, manj živine imeti in jo bolje krmiti, ker so se prepričali, da jim po tej poti gospodarstvo več dobička donaša, kakor poln hlev bornih repov.
Vsako živinče potrebuje za življenje svoje, da diha, se poti itd., najmanj polovico tega, česar povžije. Toliko več pa je krme treba, ako se živina slabo glešta, po redu ne krmi ali če v premrzlem hlevu stoji. Kar živina redivnega živelja po dihanji, potenji ali prav za prav po mrazu pogubi, to ji primanjkuje pri reji, pitanji in na gnoji; zakaj kakoršna krma, takošni gnoj; kdor svojo živino slabo redi, si bo tudi le slabega in pustega gnoja pridelal.
Da se ti živina poredi, da bo tolsta in da ti bo vrli in boljši gnoj dajala, daj ji zraven sena, detelje in slame, tudi zrnja vmes; boš vidil, da jo boš dobro opravil. Res, da se gospodarji dolgo časa niso prepričati dali, kaj obila in dobra klaja pri živini zdd; zdaj se jim vendar oči odperajo.
Neki gospodar na Renu, kteri že veliko veliko let koščeno moko ali v moko zmlete kosti za gnoj rabi, slovi s svojo lepo in rejeno živino, kakor tudi z rodovitnim poljem, krog in krog. Ko ga je marsikter radoveden kmetovavec poprašal, kako ravna, da se mu živina tako dobro ponaša in polje bogate dohodke obrodi, mu skor ni druzega svetoval, kakor da naj število živine za nekoliko repov zmanjša, ostalo pa s toliko klajo redi, kakor popred vso. Gotovo je, da živina kmeto-vavcu tudi poleti visi dobičke donaša, ako je bila pozimi dobro in še bolje rejena, kakor je na videz treba bilo. Vsak gospodar se bo pa o tem najbolj sam prepričal, ako si zapisnik napravi, v kterega zapisuje, koliko se mleka dan na dan namolze. Ce natanko ne zapisuje, se lahko zmoti, koliko dohodka ima od ene ali druge krave.
Ce se pšenično zrnje sežge, je v pepelu skor zgol koščeni prah, manj ga je v sežganem senu, še manj pa v slami. Anglež to dobro ve, in daje tudi mladi živini take klaje, iz ktere se kosti delajo, an-gležka živina ima sicer dobre kosti, pa ozke cevi v kostčh; živina močnih kosti druzih dežel pa ima široke
cevi. Ravno iz tega se vidi očitno, da angležka živina na drobnih kosteh ima bolj debelo in tolsto meso, kakor živina druzih krajev na debelih nogah.
Gospodar ne računi prav, če da travo in drugo klaja popolnoma dozoreti, ker prava redivna moč v rastlinah kipi od spodaj gori do semena, ktero se ob košnji otrese in pogubi. Zato tudi krompir ima manj gnjilca v sebi, kakor seno in detelja. Gosp. Haubner je skušnje v tej reci z ovcami delal; redil jih je namreč s samim krompirjem, pa se mu niso poredile; v njih gnoji pa so se nahajali drobci od štirke; ko pa je krompirju nekoliko lanenih preš primešal, so se ovce po tej krmi ne samo vrlo poredile, tudi gnoj se jejakojako zboljšal. Največi pogrešek pri kmetijstvu ali prav za prav pri živinoreji je pa ta, da se ji premalo take klaje poklada, ki ima obilo gnjilca v sebi. Obilo gnjilca je v ogrščini moki, v zeleni ali sirovi klaji, v detelji, v otavi vec kakor v senu; planinski pastir to dobro v6 in obrajta o ta v o več kakor seno. V Svajci kosijo po tri- ali štirikrat na leto dobro pognojene travnike. Pri nas pa tu in tam gospodarji zagovarjajo pozno košnjo s tem, da pravijo, da trava, ako popolnoma dozori, seme osuje in travnik ž njim obseje. To je pač zmota ali prazna misel. V Flandrii ne puste nikdar, da bi jela trava cvesti, ampak jo poprej pokosijo, in pravijo, da se travnik le po zgodnji košnji in gnojenji čvrsto ob-raste in zakorenini. Pri nas morajo večidel le vrabci gnojiti. Tako imenovano zrelo seno ni vredno druzega imena, kakor „senena slama."
Prav mlada detelja je najboljša, če se med rezanco živini poklada, ker ima preobilo gnjilca v sebi in je žitu enaka. Zato je tudi napačno, ako se preveč frišne detelje živini poklada; vsak gospodar bolj opravi, če sirovo deteljo s suho pičo meša, in kakor zimsko klajo s slamo pomešano živini poklada.
Vse, kar je tukaj v zboljšanje živinoreje rečeno, velja najbolj za mlado živino. Ako se živina v mladosti slabo redi, ne bo nikdar nič posebnega iz nje.
Kar od živine velja, velja tudi od rastlin. Ako se rastlinstvu v mladosti kviško ne pripomore, bo ravno tako malo prida, kakor živinče , Če se v mladosti zamori. Ako ne dobiva obilo in redivne krme, ne bo nikdar veliko vredno.