Mostnino plačana v gotovim. Leto LXXII. št. 196 a LJubljana, sreda 30* avgusta ffja iznaio *sak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike // Inseraft do * petitvrst d Din 2. do 10C vrst o Om 230. od 10C do 30C *rsf 6 Din 3 vec|. inserati oetrt vrsto Din 4.—. Popust oo dogovoru, inseratnl davek posebej // slovenski Narod velic mesečno v iuaoslaviil Din IZ- ro inozemstvo Dir 25- H Rokopisi se ne vračaio. UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljewa uBca Um. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24 91-25 in Podružnice« MAKJBOK »plafon U. 26 Jj CBJE podružnico uprovst Kocenovo-ei. 2» SOVENJ GRADEC, SlomJkov Irg 5 rosmo Ob 1.1 fl. 65i wWJ/ st. KX3St. še vedno nobene končne odločitve: Pogajanja med Berlinom In Londonom se nadaljujejo Snoči je bil izročen angleškemu poslaniku v Berlinu odgovor nemške vlade — Angleška vlada bo imela danes sejo, na kateri bo odgovor proučila — Možnost zopetnega sklicanja parlamenta — Neposredna nevarnost volne je stopila v ozadje — Posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice Berlin. 30. avg. br. Včeraj sc skoro ves dan sestavljali v kancelarski palači odgovor nemške vlade na sporočila angleške vlade glede Hitlerjeve poslanice. Pri Hitlerju so bili zbrani vsi vodilni člani vlade, vojske in stranke. Dasi je bil odgovor sestavljen že dopoldne, so ga izročili angleškemu poslaniku šele zvečer, ker je nemška vlada čakala na izjave Chamberlaina v spodnji zbornici. Takoj po končanem govoru so ožji Hitlerjevi sotrudniki zapustili kancelarsko palačo, nakar so sestavili odgovor v nemškem in angleškem jeziku. Ob 19.15 je kancelar Hitler povabil k sebi angleškega poslanika Hendersona ter mu pri tej priliki izročil odgovor v nem-škm originalu in angleškem prevodu. Razgovor Hitlerja s poslanikom Hendersonom v navzočnosti zunanjega ministra Ribben-tropa je trajal dvajset minut. Kancelar Hitler je posamezne točke nemškega odgovora podrobno raz tolmačil poslaniku in ga prosil, da sporoči ta tolmačnja angleški vladi. O vsebini tega odgovora ni ničesar znano. Ve se le toliko, da je odgovor zelo obširen in da obravnava v podrobnostih posamezne probleme in sporna vprašanja. Poslanik Henderson je najprvo stopil v telefonski zvezo z londonskim zun. ministrstvom in sporočil, da je prejel nemški odgovor. Dogovorno z zunanjim ministrstvom odgovor ni bil poslan po posebnem kurirju, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč sporočen v London s šifrirano brzojavko. Pismeni odgovor bo odposlan po redni diplomatski poti šele danes. London. 30. avg. c. Odgovor nemške vlade, ki ga je berlinski poslanik brzojavil v London, so sprejeli v zunanjem ministrstvu šele pozno ponoči. Chamberlain in Halifax sta se takoj nato sestala v ministrskem predsedstvu in proučevala odgovor nemške vlade dolgo preko polnoči. Zunanji minister lord Halifax je nato odšel v zunanje ministrstvo, kjer je skupno z državnim podtajnikom za Srednjo Evropo Cadoga-nom in diplomatskim svetovalcem angleške vlade Vansitartom nadaljeval posvetovanja vse do pol3. zjutraj. Za danes opoldne je sklicana seja vlade, na kateri bodo proučili nemški odgovor in morebitne nove Hitlerjeve predloge. Ofl vsebine tega odgovora odnosno predlogov, ki jih stavi Hitler, je odvisno, ali bo ponovno sklicana seja parlamenta. Novinarjem ki so čakali pred zunanjim ministrstvom, je lord Halifax odklonil vsako izjavo in samo dejal, da mora odgovor najprvo proučiti vlada. V Berlinu govore o možnosti angleško-nemikega sporazuma Berlin, 30. avg. e. Nepričakovano se tu postavlja v prvi vrsti možnost angleško-nemškega sporazuma na široki podlagi in je to predmet splošnih komentarjev današnjega tiska. Tako piše »Deutsche All-gemeine Zeitung«, da želi Hitler ustvariti podlago za resničen in trajen angleško-nemški sporazum. Konference v Varšavi Varšava, 30. avg. c. Poljska vlada je imela včeraj popoldne važno sejo. Po seji je sprejel zunanji minister Beck francoskega poslanika Noella in ga informiral o sklepih vlade. Vsebina sklepov ni znana. Varšava, 30. avgusta. AA. Havas: Snoči je Beck sprejel francoskega poslanika Noella. V tukajšnjih krogih mislijo, da je Beck seznanil francoskega poslanika s sklepi včerajšnje popoldanske seje v gradiču predsednika republike, ki so se je udeležili med drugimi tudi predsednik republike MoscickC maršaj Rydz-Smigly, predsednik vlade Skladkovski in Beck, je dal iniciativo kancelar Hitler v kritičnih urah preteklega tedna. »Berliner Borsen Zeitung« piše: Pozdraviti je treba okoliščino, da se v londonskih uradnih krogih na podlagi mnogih zasnov voditelja rajha in njegove pripravljenosti za odstranitev vzrokov vseh nesoglasij opa- ža voljnost Londona za praktično sodelovanje za ureditev vseh spornih vprašanj. To dejstvo je treba pozdraviti z iskreno željo, da se mir reši, vendar ne sme nihče dvomiti, da se more ozračje popraviti samo tedaj. Če se izpolni jasna zahteva voditelja rajha glede Gdanska in koridorja. Chamberlainov govor Anglija ni spremenila svojega stališča Jugoslavija In Bolgarija edina otoka mlm v Evropi Stoječi izven sporov velesil strogo nevtralni, sta obenem trdno odločeni braniti svojo neodvisnost in nedotakljivost Sofija, 30. avg. V tukajšnji javnosti smatrajo za potrebno podčrtati velik mir, ki vlada po vsej državi, čeprav nastopajo usodni trenutki izven njenih meja. Dejstvo, da Bolgarija ni podlegla splošni vojni psihozi in da ni niti deloma mobilizirala svojih moči. da ni bilo treba narod postaviti pred ogromne gospodarske in finančne napore in izgube, je logična posledica njene sedanje zunanje politike. Ta njena politika pa sloni na dveh načelih: 1. da je država neodvisna in nevtralna v svojih odnosih do med seboj sprte in za-sovražene Evrope in 2. da je lahko njeno sodelovanje z Jugoslavijo še tesnejše. To je politika, ki sta ji postavila trdne temelje pokojni kralj Aleksander in kralj Boris. Ta politika je bila sankcionirana s pomembnim blejskim komunikejem, čigar avtorja sta bila iugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič in predsednik bolgarske vlade ter zunanji minister Ge-orgij Kjoseivanov. Danes noben nacionalni in razumen človek v Bolgariji ne more več dvomiti v upravičenost in koristnost te politike. Zahvaljujoč neodvisnemu in nevtralnemu stališču Jugoslavije in Bolgarije ter njunemu prijateljskemu sodelovanju sta obe sosedni in bratski državi sedaj v Evropi in na Balkanu edina otoka miru, na katerih se sliši toda odbija žvenket orožja in na katerih mejah se ustavlja strah pred bodočnostjo in strah za lastni obstoj. Jugoslavija in Bolgarija mirno spremljata mednarodni razvoj, sami odločeni za mir. a tudi trdno odločeni, da v primeru neizogibne potrebe storita vse napore in žrtve za zaščito svojih življenjskih koristi Popolnoma razumljivo je. da je napravila najpovoljnejši vtis vest iz Beograda, da je Jugoslavija popolnoma odločena, da tudi v sedanji kritični mednarodni situaciji nadaljuje svojo jasno obeleženo zunanjo politiko. Za sedaj Sofija še ni izgubila upanja, da se bo mir na svetu le še rešil. Ce bo prišlo do vojne, bosta Jugoslavija in Bolgarija zato najmanj odgovorni saj sta storili in storita vse. da ohranita mir na svojih mejah. V najhujšem primeru, namreč če pride do vojne, bosta ostali gospodarici svoje usode in bosta pravočasno napravili sklepe, ki bodo odgovarjali pravilnemu razumevanju interesov jugoslo-venskega in bolgarskega naroda. London, 30. avg. r. Včeraj popoldne se je sestal angleški parlament k izredni seji. V spodnji zbornici je podal izjavo o mednarodnem položaju in o zadnjih dogodkih ministrski predsednik Chamberlain, v gornji zbornici pa zunanji minister lord Hali-fax. Oba sta poudarila, da Anglija ni spremenila svojega stališča in da odločitev o vojni in miru še ni padla. To je odvisno od Nemčije. Angleška vlada je skrbno proučila predloge, ki jih je stavil kancelar Hitler v svoji poslanici in poslala svoj odgovor. Slej ko prej je Anglija pripravljena pristati na mirno ureditev vseh spornih vprašanj, ki jih navaja v svoji spomenici kancelar Hitler, kakor kolonije, gospodarsko sodelovanje in podobno, toda le pod enim pogojem: Nemčija mora rešiti svoj spor s Poljsko z direktnimi pogajanji in to na način, ki bo v skladu z dostojanstvom in suverenostjo Poljske. Anglija je slej ko prej trdno odločena izvršiti vse svoje obveznosti do Poljske in bo z vsemi sredstvi branila njeno neodvisnost. Sele, če bo z miroljubnim sporazumom rešen nemško-poljski spor, je mogoče razpravljati o nadaljnjih vprašanjih, ki ovirajo složno mednarodno sodelovanje. (Chamberlainov govor je obširno objavilo že današnje »Jutro«). Tudi voditelji opozicije so odobrili to stališče angleške vlade. Chamberlain je I pozval poslance, naj ostanejo v Londonu, da bi mogel po potrebi zopet sklicati izredno sejo. Odobravanje v Ameriki TVashington, 30. avgusta e. CFclIočni ton Chamberlatnovega govora, ki ga je imel v spodnji zbornici, je tu naletel na splošno odobravanje na službenem mestu. Predsednik Roosevclt je odgodil svoje potovanje v Hvdepark v želji, da pričakuje razvoja krize. Vse kaže, da bo Roosevelt še nekaj ukrenil v zvezi z mednarodno krizo, dokler trajajo pogajanja med Londonom in Berlinom. Zadovoljstvo na Poljskem Varšava, 30. avg. A A. Rcuter. Chamberlainov govor so navdušeno sprejeli i v uradnih krogih i v javnosti. V političnih krogih vidijo v govoru mirnost, a odločnost, ki kaže, da sta Velika Britanija in Poljska odi očni odstraniti vsa nesoglasja na miren način, prav tako pa tudi odločni braniti poljske življenjske interese. Odmev v Nemčiji Nemški tisk nepričakovano ugodno komentira Chamberlainove izjave in govori o možnosti angleško-nemškega sporazuma Berlin* 30. avg. e. Nemško časopisje v splošnem nenavadno in nepričakovano ugodno komentira Chamberlainov govor ter navaja, da je še dana možnost za nem-ško-angleški sporazum in da si Nemčija takega sporazuma želi Pri tem pa listi ne prenehajo z napadi na Poljsko. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše- Hitlerjev cilj nI samo v ozkem okviru, da popravi krivice versajskega diktata na mejah Nemčije, temveč gre dalje in stremi k splošnemu miru v Evropi in trajnemu nemško-angle-Škemu sporazumu v vseh vprašanjih. Za oba naroda. Nemce in Angleže, je dovolj prostora na svetu. »Essener National-Zei-tung« pravi, da je Hitler pripravljen poslušati vsak pameten predlog za pomir- jen je. »Frankfurter Zeitung« piše: Niti sedaj ni Hitler kljub vsem težavam izgubil z vidika svojega cilja, da pride do trajnega sporazuma z Anglijo. O angleškem odgovoru nemški vladi pravi: Ni mogoče, da bi bilo angleško stališče napram Nemčiji popolnoma negativno. Toda če Anglija misli, da ni v položaju, da bi vplivala na Poljsko, da bi ta sprejela vse nemške sahteve, potem je diskusija o vseh drugih vprašanjih brezplodna. »Hamburger Fremdenblatt« piše: V diplomatski drami, ki se trenutno odigrava, je beseda sedaj prešla iz Berlina zopet v London. Predsednik angleške vlade ie prvič javno omenil izmenjavo misli, ki se vrsi med Londonom in Berlinom. Za ta stik Vojna nevarnost stopa v ozadje V Parizu sodijo, da Nemčija ne misli več resno na vojno in da bo skušala izkoristiti sedanji noložaj za gospodarsko okrepitev Parfz. 30. avgusta, k. Tukajšnji dobro informirani diplomatski krogi trdijo na podlagi informacij iz Berlina, da se voditelji Nemčij prav dobro zavedajo posledic morebitne vojne in da niso prav nič pripravljeni začeti z vojno kot skrainim sredstvom za uresničenje svojih načrtov, ki naj rešijo nemško čast in nemško gospodarstvo in tudi narodnosocial^stični pokret. Vse oa zavisi trenutno od Anglije in Francije. Če bi se pokazala najmanjša neodločnost ali popuščanje Anglije in Francije bi Nemčija to v največji meri izkoristila Zdii ie položaj tak. da Nemčiia še lahko odloži svoje načrte in jih docela spremeni, posebno v kolikor se tičejo vzhoda, to je Poljske. Sklenitev nenapadalne pogodbe z Rusijo, ie dejstvo, katerega se nemški voditelji lahko posluži jo in z njim PTodu dokažejo uspešnost svoje politike. Nemški voditelji morejo zdai pričeti z ideološkim delom in opustiti načrte za vo- jaške akcije. Ves nemški narod je potrebno po sklenitvi nenapadalne in posvetovalne pogodbe z Rusijo preusmeriti idejno, kar da nemškim voditeljem dela za pet ali šest mesecev. Se bolj važna naloga, ki jo lahko v tem razdobju Nemčija opravi, je pa gospodarska obnova Nemčije s pomočjo Rusije. Nemčija lahko v sledečih mesecih izkoristi trgovinsko pogodbo, ki jo je sklenila nedavno z Rusijo in se lahko gospodarsko okrepi, izboljša notranji gospodarski položaj, reši kolikortoliko vprašanje narodne prehrane in vprašanje zalaganja industrije s sirovinami itd. Naposled nemški voditelji lahko izkoristijo sklenitev nenapadalne pogodbe z Rusijo tudi tako, da pred oči j o svojemu narodu, da je Nemčija s sklenitvijo pogodbe preprečila »obkolje-vanje» Nemčije, kar se prikaže lahko kot izreden uspeh nacionalno-socialistične zunanje politike. Posredovalne akcije Francija in Poljska sta v načelu ie pristali na ponuđeno posredovanje belgijskega kralja i nizozemske kraljice Pariz, 30. avgusta AA. Havas. Francoska in britanska vlada sta včeraj popoldne ugodno odgovorili belgijski vladi glede ponudbe za posredovanje, ki ga je ta ponudila za miroljubno ureditev sedanje krize. Francoska vlada je v svojem odgovoru posebno poudarila, da je slej ko prej zvesta miru in voljna z najboljšo voljo pomagati pri vsakem poskusu za mirno rešitev krize. Francoska vlada še ni dobila nobenega sporočila, da bi holandska vlada pripravljala kaj podobnega kakor belgijska vlada za miroljubno ureditev sednjih Rim, 30. avg. c. Današnji italijanski listi v splošnem ugodnejše presojajo mednarodni položaj in poudarjajo, da sedaj ves svet gleda v Rim, in pričakuje Musaolinijevega posredovanja. Varšava, 30. avg. AA. Pat. Tudi poljska vlada je pristala na to, da podpre pobudo kralja Leopolda in kraljice Viljemine srn miroljubno ureditev vseh nesoglasij med državami. V svojem odgovoru se poljska vlada sklicuje na brzojavko, ki jo je pred- sednik poljske republike poslal predsedniku Rooseveltu, brzojavko, ki v imenu Poljske pristaja načelno na taksno posredovanje. Varšava, 30. avg. AA. Pat. Agencija Pat je dobila dovoljenje, da objavi tole sporočilo: Po nalogu svojih vladarjev sta »e belgijska in holandska vlada obrnili do poljske, francoske, nemške, britanske in italijanske vlade s predlogom, v katerem ponujata posredovanje kralja Leopolda in kraljice Viljemine za miroljubno ureditev spora med temi državami. V svojem odgovoru se poljska vlada sklicuje na Roosevelto-vo brzojavko, katere načelo je Poljska sprejela. Ko pristaja na takšno pobudo, pripominja suverena poljska vlada, da se ne misli spuščati v proučevanje podrobnosti tega vprašanja, ker še ni nobena izmed teh pobud doživela doslej pristanka nemškega rajha. Danes bo morda govoril Mussolini Rim, 30. avg. c. Mussolini je včeraj ponovno telefonično stopil v stik s Hitlerjem. Angleški ir^fir1*- Loraine je bil popoldne pol are pri Italijanskem zunanjem ministra grofa Člana. Po uradno še nepotrjenih vesteh bo morda ministrski predsednik Mussolini danes opoldne ali zvečer rmel nagovor po radio. Pariz. 30. avg. k. Ameriški polkovnik Charles Sweeny, ki je bil dobrovoljec v francoski armadi med svetovno vojno m po premirju oficir v ameriški armadi, je organiziral legijo ameriških dobrovoljcev. ki šteje že sedaj 10.000 mož. Ameriška legija bo na razpolago Franciji v primeru vojne. Polkovnik Sweeny je začel nabirati ameriške prostovoljce za francosko armado že pred meseci. Drugi poveljnik ta majhne ameriške armade prostovoljcev bo general Henry Reilly, ki je bil poveljnik: 83. pehotne ameriške divizije na L mOSeaS fronti med svetovno vojno. Evakuacija italijanskih mest Rim, 30. avgusta. AA. Štefani: Izdal jO uraden razglas, ki pravi, naj se stare ženske in otroci, prebivajoči v velikih mestih v Piemontu, Lombardiji, UgtzrijL TaocandU Laciji, Kampaniji. na Siciliji m Ss^dmfJL ki se lahko izselijo v manjša mesta ari na kmete, to store čimprej, da se bodo mogB. poslužiti prevoznih sredstev, ki so ie na razpolaga Španija ostane nevtralna 30. avgusta. AA. Havas. Tu vladuje v vseh krogih prepričanje, da ta trenutek nič ne ogroža nedotakljivosti m časti Španije. Čeprav veljajo rimpniOe prebivalstva raznim državam v Evrgpi, je narod enodušen v ierji, da ohrani popolno nevtralnost. Sicer pa ni db tega trenutka izšel noben ukrep vojaškega, gospodarskega ali političnoga značaja. Novi vpoklici na Poljskem Varšava, 30. avg. e. Popoldne je bil objavljen srsdni komunike, ki molka vearJ rt splošni m popolni mobiffseeiji. ki so bit* razširjene v inozemskem tisku. Uradno samo objavljajo, da so bili vpoklicani is nekateri letniki N Utrl bi Berlin, 30. avg. c Nemčija je Danski m Litvi zagotovila, da bo vala njihovo nevtralnost. Prepoved komuni* stične stranke ▼ Franciji Parts, 80. avgusta nifc krog* aa atrij* Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, »eda, 30. avgusta 1939. Sfer. 196 Zastoj v obmejnem prometu 250 vagonov sadja in raznega blaga < po nemških organih Maribor, 20. avgust« Obmejni promet preko Maribora postaja dan za dnem vse bolj kompliciran. Vsi vlaki iz Nemčije prihajajo v Maribor 2 velikimi, včasih celo triurnim- zamudami Tako je prišel včerajšnji popoldanski brzi vlak v Maribor z dveumo zamudo Vsi potniki, večinoma ženske in starejši moški, so morali v Mariboru prestopiti v iugoslovensko garnituro ter v naših vagonih nadaljevati vo2 njo. Nemci namreč ne dajo svoiih vagonov na razpolago za promet po naših železnicah Brzi vlak, ki je pripeljal potnike iz Nemčije v našo državo, je prevzel potnike, ki jih je pripeljal ljuhlianski popoldanski brzi vlak v Maribor. Ker tudi naša država ne pusti preko meje naših vagonov, so morali potniki prestopiti v pripravljeno nemško garnituro. -Včerajšnji ljubljanski brzi vlak je pripeljal v Mar;bor 7 pulma nov. nabitih s potniki, dočim so dali Nemci na razpolago le 5 pu!mano\. tako da ni- so mogli vsi potniki nadaljevati vožnje proti Dunaju. Po izjavah nemških obmejnih organov imajo pravico do transporta v prvi vrsti vpoklicani vojaki, nato pripadniki stranke in šele zatem ostali potniki. Tako se dogaja, da morajo nekateri potniki po cele dneve čakati, da pridejo domov preko meje. Pa tudi tovorni promet se vrši v silno skrčenem obsegu. Tako je v Maribor prispelo okoli 120 vagonov svežih sliv m grozdja, večinoma iz Bolgarije, ki jih Nemci ne morejo prevzeti, ker nimajo na razpolago strojev in osebja Vsi tiri tukajšnjega glavnega kolodvora in tezenskega kolodvora so polni tovornih vagonov, ki so namenjeni v Nemčijo. Gre za okoli 250 vagonov razneca blaga, predvsem svežega sadja, ki čakajo v Mariboru, da bi jih Nemci prevzeli in spravili naprej. Če lih Nemci ne bodo kmalu prevzeli, se bo sadje pokvarilo. Kolesarji Sokoli na severni meji Poklonitev spominu prvih ozstanjevalcev Jugoslavije, radgonskih žrtev in Maistrovih borcev Gornja Radgona. 25. avgrusta V nedeljo so pohiteli kolesarji Mariborske sokolske župe na našo severno mejo. Izbrali so si tokrat za svoj cilj obmejno Gornjo Radgono, kjer so se obenem poklonili sporninu prvih oznanjevaleov Jugoslavije, radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Sokolsko društvo Gornja Radgona je pripravilo izletnikom udobno skupno prenočišče m že v soboto zvečer so prispeli prti Sokoli — kolesarji: med prvimi ;je prispel član sokolskega društva Zreče v ^Dravinjski dolini, njemu pa so sledili člani ostalih edirde. Le žal, da je sobotno slabo obetajoče vreme skrčilo število prijavi jenih, čeravno to na d isc. plin Iran ost naših mladih sokolskih vrst ter njih pripravljenost ne bi smelo niti najmanj vplivati. Tu se opaža še vedno ona stara bolezen ,ki bi morala iz naših vrst že davno izginiti. Dočim so si prireditelji z župnim referentom in vodnikom br. Prlkcm na čelu močno prizadevali ter položili svoj trud v to, da bi bila te vrste prva prireditev kar najlepša, so bile žal ravno najbližje edinice. izvzemši Murske Sobote-, zastopane z nezadostnim številom. kar nudi dokaj slabo spričevalo discipliniranosti njihovih vrst v pogledu izpolnjevanja sokolskih dolžnosti. Ob svitu jutranje zarje se je na določenem mestu na grajskem griču pričelo zbirati Članstvo bližnjih edmic, med katerimi bila častno zastopana Murska Sobota. Etarpoldne Si je članstvo ogledajo gradnjo doma gomjegrajskega društva in naš obmejni trg. ob ool 13. pa je bil .^bor. Zbrano članstvo, ki se je dopoldne znatno po-nmožBo, je pozdravil ilruštve-ni starosta br. Mavric ofo dvipru državne trobofke. Svoj govor je končal z vzklikom prvemu starešini Nj. Vel. kralju Petru, nakar je trojiška godba zaigrala državno himno. Sledil je govor župnega račeln:ka br. Ko-maca. Zbranemu Članstvu je v zanosnem S govoru obrazložil pomen in pot rabo sličnih izletov ne. mejo. Ugotovil je. da narekujejo izlete te vrste iz notranjosti nujne potrebe zaradi utrjevanja nacionalne zavesti, zlasti na tako izpostavljenih kra-jh. kakor je Gornja Radgona. Marsikaj se je doslej za mejo opustilo m odlašalo, toda dogodki, ki jih preživljamo, nam narekujejo, da je nujno potrebno, da podvojimo medsebojne stike a sokolskimi delavci na meji. ki zaslužijo vso podporo ter v splošnem storimo za mejo več. kakor smo storili doslej. To nalogo ima ravno naša soko'ska organizacija in le žal. da se ravno ob tem prvem poletu naše sokolske mladine na mejo številna društva tega niso v dovoljni meri zavedala. Tudi v tem pogledi; bo treba v bodoče skrbeti za dvig borbenosti med našim članstvom ter jo po njem prenesti na ves naš narod tu ob meji, da bo mirno, samozavestno in odločno stal strnjen z našimi vrstami budno na straži. Njegovemu govoru, katerega Je končal z vzkVkom NaSi meji zdravo!« Je navzoče članstvo pritrjevalo in vzklikalo. Sledile so permi sokolskih legij. Po snet ju državne zastave in petju sokolske >Hej Slovani« se je razvila dolga povorka z državno zastavo na ^elu skori trg mimo obmejnesa državnega mostu na pokop?. "T .-ro. k^er je ob grobu radg>"mskfh žrtev in Ma; sirovi h borcev orisal kratko Zgodovino radgonske vstaje društveni starosta br. Mavric, nakar ie. v imenu Sokolske župe Maribor položil ?upni načelnik br. Koma c lipov venec z drža m o t robo j-ko na niihov grob godba pa ie zaigrala žalostinko. Navzoče članstvo je obudilo spomin na one prevratne dni, ko 30 padUe te drasrocene žrtve za našo veliko in lepo Jugoslavijo, kateri smo tokrat ob njihovem srobu ponovno obljubil, da jo bomo čuvnli v srn7'si u oporoke blagopokoj-n^c-a Viteškega kralja Alek^sndra. Zdra-\'o! Sfrellsisfe naf bi pregiaai© točo Sv. Križu na Kozjaku sp napravili v nedeljo zanimiv poskus Maribor. 29. avgusta Podoba je. da skuša toča šele sedaj ob vstopu v jesen nadomestiti to. kar je bilo v vročem poletju prizanešeno Mariboru in mariborski okolici Nekaj dni zaporedoma smo imeli dopoldne krasno, toplo vreme, nebo brez oblačka, popoldne pa se je nebo naenkrat pooblačilo in sledila je nevihta s točo. To ogražanje pridelkov je v mariborski okolici, predvsem na našem Kozjaku, spet obnovilo vprašanje, če streljanje proti toči zares kaj pomaga. To vprašanje je staro, odkar uporablja človek smodnik jn topiče. kakršni so v navadi pri streljanju ob priliki raznih slovesnosti. Streljanje proti toči ima svoje zagovornike, ima pa tudi svoje nasprotnike, ki zatrjujejo, da slonijo predpostavke o uspešnem streljanju proti toči na vraži ter iluziji. V tem duhu so bile izdane že v času Marije Terezije prepovedi glede streljanja proti toči. Tedaj je bilo pod strogo kaznijo prepovedano celo zvonjenje proti toči. Na našem Kozjaku pa je čvrsto zasidrana tradicija streljanja proti toči. Tukaj so bile že pred stoletji organizirane postojanke za streljanje, tako na primer pri Sv. Duha na Ostrem vrhu. na Bavčarjevem vrhu. pri Sv. Križu na Kozjaku, pri Sv. Urbanu nad Mariborom. Pozneje pa je vse te strelne postojanke prekosila strelna postaja Štigerjevega sistema v Slovenski Bistrici. §e pred vojno je bilo v naših obmejnih goricah streljanje proti toči zelo udomačeno. Na številnih gričih po naših goricah ob meji so ob bližajoči se nevihti vneto streljali. V zadnjem času pa se na pobudo nekaterih posestnikov na našem Kozjaku in pa grofa D. Avernasa, ki ima svoje pose- stvo pod Sv. Križem spet sku^a obnavljati tradicija streljanja proti toči. To nedeljo sem imel priliko da sem bil priča tak:nemu uspešnemu stretjaniu. Krasno nedeljsko jutro je privabilo od raznih strani izletnike k Sv. Urbanu, kjer sta se pojavila celo dva motooklista. ki sta pri-dirjala do vrha. Kmalu popoldne pa se nri-valijo iz smeri Lipnice temni oblaki, ki so naznanjali neurje in nevihto. Bližali so se naravnost Sv. Križu. £e predno se je glavni val nevihte približal Lepi gori pred Sv. Križem, je pod goso že začelo pokati Domači so me opozorili, da gre za Avernasovo streljanje proti toči. Čakali smo, kaj bo z uspehom streljanja. Podoba je bila. da se temni oblaki sploh ne zmenijo za to streljanje. Toda v naslednjem hipu se pred zoro viseči hudourni oblaki razdelijo. Prvi del hiti proti Mariboru drugi pa na levo stran vzdolž naše skrajne meie Svetokri-ski župan, čigar posest\o meji na grofovo. je potrdil to opazovanje. Opazoval je topot še natančnejše uspeh stre'ianja. ker je sličen pojav opazil že 22. t. m popoldne, ko se je bližala nevihta točno od iste strani in se je pod vplivom streljanja prav tako hudourni oblak s točo tik pred Lepo goro razdelil na dve polovici, kakor ie bilo opaziti tudi topot. Razlika je le v tem, da je tokrat pretežna oblačna plast kreni'a proti vzhodu ter zelo občutno prizadela Ja-renino in deloma tudi Rospoh. Kmetovalci in prebivalci na Kozjaku zatrjujejo, da ne gre za golo naključje, ampak za uspeh pravočasnega streljanja preti toči in sicer s pravilno izbrane točke. Uspešno nedeljsko streljanje je zbudilo po vsem Kozjaku veliko zanimanje. Mariborske in okoliške novice _ 2enske so ga premotile. Mali kazen- _d senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 231etnega trgovskega pomočnika Jožefa Laha na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je dne 30. junija t. 1 svojemu službodajalcu Romanu Faležu te Slivnice poneveril 1180 din. Falez je namreč Laha poslal z denarjem v Maribor po tobak in Lah se nd več vrnil. Laha so kmalu izsledili in aretirali. Pri zašli, aanju je dejal, da je v neki mariborski gostilni spoznal dve ženski, ki sta ga tako premotili, d* je ž njima zapravil v eni noči ves denar. _ R^i^ir«. v Uma. 331etni ulužbenec mestnega električnega podjetja Oton L. je obiskal kino Union. Bil je precej dobre VO]Je, ki pa je je bilo kmalu konec, ko je v odmoru zagledal svojo ženo, s katero se 5e pričel pričkati. Končno je zgrabil svojo in jo Uesctl na tla. Ker je Oton- I*. na ves glas kričal in se m" dal pomiriti, 'a je stražnik ar; + iral ter ga prepeljal h »Grafu«, kjer je prenočeval. Na policiji je morM Mjubiti, da se bo poboljšal, ven. dar pa bo imela zadeva svoje odmeve pred sodniki. — Izropftn starček. Ko se je 751etni Ignac Veber vračal iz Marenberga okoli 21. proti domu, je v bližini Zupančeve graščine zaradi slabosti omedlel in nezavesten obležal. Ko ae je čez nekaj časa spet osvestil, je moral ugotoviti, da ga je neki neznanec - -1. ko je ležal nezavesten na tleh. izropal ter mu vzel uro % verižico ter nekatere druge predmete. Za zločincem pc:z\-e^T^'pio sedaj orožniki. — 20.000 din 6kod> ima posestnik An-ton Horvat iz Ročice pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki mu je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje z vsem letošnjim pridelkom vred. Preiskava je dognala, da Je požar nastal zaradi slabega dimnika — Is ssaasa^aajs, felili nad 3000 utrov vina. Posestnik Jakob Kosar iz Oseka v Slovenskih goricah Je osjupifl, ko je vsto. pil v vinsko klet, kjer je 12 polovnjakov plavalo v — vinu. Doslej ie neznani zlikovci so namreč iz vseh sodov izbili pipe, tako da je izteklo okoli 3000 litrov vina. Kosar Ima zaradi tega okoli 15.000 din škode. Zadevo razčiščujejo orožniki. — Iz okSaskih zaporov sta pobegnila v Zgornji Kungoti 38letni Josip Pajtler in 371etni Ivan Nipič iz Maribora, ki sta bila na meji aretirana, ker sta skušala ilegalno preko meje. Vtaknili so ju skupno v občinske zapore v Zgornji Rnngoti, kjer sta pa ponoči izruvala železni križ z okna in pobegnila. — 4000 din vrednega psa sla ustreJflm doslej Se neznana storilca posestnici Mariji Potočnik v Zgornjem Leskovcu. O rož. niki poizvedujejo za storilci. — Probne vestL V tukajšnjo bolnico so prepeljali 3 leta starega Stanka Zobca iz Hockega Pohorja, ki ga je neki moški pahnil na tla, tako da si je otrok zlomil levico. — Trgovec brezalkoholnih pijač Henrik Senekovič, stanujoč v Vrtni ulici 8, je prijavil, da mu je 271etni Konrad K. poneveril 341 din, ki jih je kasi ral od neke stranke. Konrada K. je policija izsledila. Pri zaslišanju je dejal, da je denar zapravil z dvema ženskama na Pobrežju. Epilog zadeve bo pred sodniki. Učenec Franc Golež je našel pred hišo na Aleksandrovi 41 dvokolo znamke >Adler« z evid. štev. 2—25337. Iti jo lastnik dobi na policiji. — Mesarskemu mojstru Antonu Delakordi iz Betnavske 31 je lSletni me-aarski vajenec Mirko P. ukradel 1000 din vredno đvokolo ter z njim pobegnil. Mladi nepridiprav ie zapustil poslovilno pismo, v katerem trdi, da pojde v smrt. — Na Glavnem trgu je podrl neki kolesar na tla 55 letno Marijo Kolman. ki je obležala s poškodbami na glavi in rokah. Mariborski reševalci so jo odpreniili v bolnico. — Na državnem mostu je 23letna Elizabeta Her. zog, ki se je peljala na kolesu, zavozila * neki kmečki voz. Herzogova si je pri padcu zlomila desnico. Sedaj se zdravi v bolnici. — Požar v Huberjevi trgovini pred »od. niki. Dne 12. aprila je nastal v skladišču Huberjeve trgovine na Aleksandrovi cesti 1 požar in je pripisati le takojšnji intervenciji mariborskih gasilcev, da ni požar zavzel večjega obsega. Ogenj je nastal za radi tega. ker se je 191etni trgovski pomočnik Oton Schmidinger približal z gorečo svečo sodu gorilnega špirita, ki je eksplodiral. Schmidinger se je moral zaradi tega zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem, ker ga je državni tožilec obtožil, da je iz malomarnosti povzročil požar. Scrimldinger je bil obsojen na 300 din globe, v primeru neizterljivosti na 5 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. — Osebna vest. Priljubljeni mariborski virtuoz na gosli g. Taras Poljanec je ime novan za učitelja glasbe na klasični gimnaziji v Mariboru. Prevzel bo tudi violinski pouk v matični glasbeni šoli. Vsi. ki poznajo odličnega umetnika ter pedagoga, pozdravljajo to vest z velikim veseljem. — Ie Selnice ob Dravi. Vršeč svoje na. rodno delo ob severnih mejnikih naše domovine je zbral tukajšnji Sokol vse neustrašne borce za dobrobit naše narodne misH. Naša edinica 1e imela svoj letni nastop, na katerem smo pokazali sadove svojega dela. Pohiteli smo tudi na našo mejo k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. da sklenemo čim boljše stike z našimi mejaši. Članstvo je imelo preko poletja oddih. Želja po delu pa je bila silnejša. zbrala je fante in dekleta k nesebičnemu delu. Dnevno hodijo k vajam igre >A njega ni«. S to igro hočemo obuditi trenutke iz težkih dni minule vojne in hkrati počastiti spomin junakov in graditeljev svobodne domovine. Prireditev, ki bo na prostem v Selnici dne 3. septembra ob 8. zvečer, bo združena s proslavo kraljevega rojstnega dne. — Sejmske novice. Na mariborski živinski sejem 29. t. m. ie bilo prignanih 359 kcroado\ in sicer 6 koni H bikoz M volov, 242 krav in 5 telet Prodanih ie bilo 245 komadov. Cene so bile sledeč^: Dcbr1'! voli 3.50 do 4.50, poldebeli voli 3 do 3.50. plemenski veli 4 do 5. biki za klan;~ 3 62 4. klavno kra-e debele 3.25 do 4.25. plemenske kr^ve 3.?i0 as 450. krave klobasa-rice 2 do 2 75. molzne krave 3.75 do 1.50, bre> krave 3 25 do 1.25. rniac^ zivin.i 3 50 do 4.75. teleta 4 do 5 56 din. — V^r.'b'^kn vrem^. Maksima5on lem-perat'ira ie b:']-> 25 4. ndnima"n-i 13« — S*nl»ij?V; BokoH imalo v nedeljo 3 septembra svoi nastop na letnem teiova-dišči; s pr'če'kom ob 14. uri. Po prih d'i popoid: T»«:;e7a mariborskega ootniSkega v:aka v St IIj se razvije po\vrk:i na letno telovadilč5. -akar sledi bor;at tek /a I : snored. Vrli šentiliski Sokoli so neustrašeni čuvari; naše meje. Prdprimo njihova ;dealra strem jenja in cbisčlmo v čim več-■cm številu niihovo nedeljsko pr;red -...v. ki naj s«3 pretvori v nnsrčn^ nv'ni!"esrari-jo obmejne n^ri.-.namt? in sokolske r^sli. Pole/r mar borslah Sokolov s? ođel '•• nedv~Vi-!c?r3 naston-- člani vseli s^srdnih sokaVk h cd;r:;c. Po nastopu je narodna veselica. — --r^rlne rovire. V redečo J ??o'rm-bra bo nadal;evanie prvenstvenega tr-k-mcv:r-;a v ma^.b-r5kem T razre :anes a> bile zaslišane priče, nakar se je pričelo Čitanje ogrom nega števila spisov. —c Slavnostna sokolska akademija. Sokolsko društvo Celje I bo priredilo v proslavo rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra IL v torek 5. septembra ob 20 30 slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Akademija bo obsegala 13 točk in bo zelo zanimiva. Sodelovala bo godba 39. pp. Vstopnice so v prodaji v kniigarr.i K. Go-ričarja vdove. Vabimo vse Sokolu naklonjeno občinstvo, da se udeleži slavnostne akademije. —c TJ radni dan Zbom*oe za TOI za Celje In okolico bo v torek 5 septembra od 8. do 12. dopoldne v po^vetm-Rlmn Združenja trgovcev sa mesto Celje v Razla. govi ulici. —c Vst rezervni oficirji, ki se želijo udeležiti potovanja na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja in na Oplenac nal se obrnejo z rjekolkovano vlogo na poveljstvo celjskega vojaškega okrožja zaradi izdaje objave za brezplačno vožnjo. V vlogi morajo poleg osebnih podatkov navesti tudi čin in postajo, s katere bolo potovali. —c Nesreča prt d^lu. V Sodinovi opekarni na Ljubecni pri Celju se je pon«1 srecil v ponedeljek liletni delavec Ernesi BogoviC Iz Skorje vasi. Pri delu ga je »grabil stroj za levo roko ln mu razmesa-ril dlan. BogovLč se zdravi v celjski bol TdcL