6t. 25. *.-it. ¦;ir-u.iiJiiJi|B'j. -"•¦¦' r-':,p-'¦¦¦"^^, Uhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦J/s.-... ?»-.;;/...:, ia.».^ ... Posamične številke stanejo lCfvIhr V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. .SOČI" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Soriškem in flradlšfomekem*-. m dvakrat v letu „Vozni red že* lesnic, paroikov inpo&tathzfes". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. marca Tečaj XU. »Yae zr narod, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. rr^m Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v J.; nadstr, na itlLS. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št; 7 v i. nadstr. na lefO v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-fcrat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje-črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfon M. 83. — „Gor. Tiskarna" A. GabrŽček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. V razmer v našem javnem in politem življenju. »»Slovenec^ od ponedeljka je priobčil tako-te IZJAVO: »Ko sem bil podpisani dne 5. oktobra 1910. na državnozborski agitaciji na Do-lonijskeni, zašel je v »Slovenca« dopis »Nov Orel v Rihe-mbergu na Vipavskem«, v katerem se piše o g. Andreju Gabršče-ku: »Značilno za nivo liberalne stranke na Goriškem je njeno divjaštvo. s katerim se proslavljajo celo prvi voditelji. Nemški botegar in slovenski deželni poslanec Ga-bršček je na naravnost nesramen način insultiral v Prvačini Orle, ki so korakali k ustanovitvi rihemberškega Orla. Heil Premdenverkehr Oabršček. Naša organizacija gre kljub vsem liberalnim nasil-stvom krepko naprej.« - Za ta napad sem izvedel šele. ko je g. Oabršček vložil tožbo in je bila izvršena hišna preiskava, sicer bi bil ta napad že prej obžaloval. Napad'si je dopisnik popolnoma izmislil in popolnoma brez povoda napadel g. Ga-brščeka, ki se je takrat mudil v Ljubljani. Globoko obžalujem tem potom, da se je tak neopravičen napad vrinil v »Slovenca«, ga tem potom prekiiciijem in se zahvaljujem g. Gabrščeku, da je odstopil od tožbe proti -Slovencu«. — Za uredništvo »Slovenca«, Ivan Štete.« K tej izjavi je dodal urednik »Slovenca« g. Stefe še taiko-le pripombo: »Ne morem si kaj, da ne bi nekaj opomnil h gorenji izjavi. Ta slučaj zopet kaže, kaiko greše nekateri dopisniki na zaupljivost in odgovornost uredništva. Vsak dopisnik naj bi se vedno sam prepričal o reničnosti podatkov, katere poroča uredništvom. Tako bi že naprej izostali mnogi osebni napadi, ki so navadno le izbruh osebnih strasti in spletk in imajo le malokdaj stvarno podlago. Če bi se pri vseh dopisih vedno le mislilo, kako koristiti stvari in načelom, katera naj zastopa vsaka stranka, bi bile razmere v našem javnem in političnem življenju mnogo boljše. Prav bi bilo, da bi o tem, kako te razmere izboljšati, premišljevali vsi zastopniki javnosti, katerim je na tem, da se slovenska javnost dviga In ne ponižuje. Če tu združeni v povzdigo in moralno okrepitev Slovencev pošteno zastavimo svOje moči, bodo izrodki sami od sebe izginili in postali med Slovenci nemogoči. Naj bi tudi naši politični nasprotniki o tem razmišljevali. Naše časopisje gotovo ne bo proti poštenemu dogovoru, ki bo v sedanjih narodnih in gospodarskih krizah gotovo le koristen: Ivan Stefe.« Urednik »Slovenca« g. Štete je prišel v nedeljo v Gorico h g. Gabrščeku, ker se je imela vršiti te dni v Ljubljani porotna razprava proti »Slovencu« radi gori navedenega napada na g. Gabrščeka. Po dogovoru je prišlo do gorišnje izjave, v •kateri g. Štcfe obžaluje napad na g. Gabrščeka, ker je bil g. Oabršček napaden brez vsalkega povoda, ker si je »Slovencev« dopisnik iz Gorice napad, kar izmislil. Urednik »Slovenca« g. Štefe pa je dodal izijavi še posebno pripombo, katero treba upoštevati___ako se ima res slovenska javnost dvigniti in ne poniževati, ako se ima res kaj storiti v izboljšanje razmer v našem javnem in političnem življenju. Kar se tiče nas, pač vidi naša javnost, da se izogibamo osebnih napadov ter se pečamo z osebami le, kolikor je to neizogibno; opuščamo vse žaiilne pridevke ter se borimo dostojno in stvarno. Naši dopisniki vedo, kako jim črtamo vsako količkaj neprimerno besedo___včasih seveda se je klerikalcem odgovorilo tako, kakor so napadali, njihovim nesramnostim primerno. Mi smo za to, da neha v naši javnosti vsak surov ton, vsako grdo osebno napadanje, polemika bodi dostojna in stvari vredna, naši dopisniki, kateri naj nam le pridno dopisujejo, naj se borijo vedno vi-sokostoječe nad nizkimi napadi, Vsa poročila morajo bitij resnična___ Pri nas je že in bo taiko in ostane, tudi če bi klerikalci ne hoteli poslušati lepih Štefetovih besed in če bi morda tudi sam »Slovenec« zopet grešil proti njim! Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in i -*»*bda v Ljubljani je imela meseca februarja 1911. 1. sledeči promet: Dohodki: A. Redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 871 K 68, 2. prispevki podružnic i. s. Kranjsko 772 K 3!, Štajersko 1.263 K 88, Koroško 14 K, Primorsko 512 K 51, skupaj 2.562 K 70, 3. razni prispevki 3.407 K 55, skupaj 6.841 K 93 v. B. Izredni dohodki. 4. prispevki za obrambni sklad 2,108 K 53 skaipaj 8.950 K 46 v. Izdatki. A. Redni izdatki 1. plače, re-mun. učit. osobju, razni računi itd. 8.622 K 32, B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 1.965 K 53, skupaj 10.587 K 85, tore\j primanikljaja 1.637 K 39. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. DOPISI. Iz goriške okolice. Solkan. (JSlovenska Čitalnica). Pri plesu so preplačali vstopnino Štefan Go-mišček in N. N. za 1 K; Alojz Komel za 0.20 K; Marušič družina za 2 K; Casasola družina za 4K; Bolrar gostilničar za 3 K; Ivan Doljak poslal za vstopnino 2 K. Cenjenim darovalcem s>rčna hvala! Čitateljem naznanjamo, da bo poslovala knjižnica od sedaj naprej tudi ob četrtkih od 8—9 ure zvečer! Odbor. Iz Bilj. — Prošli teden je dopisnik iz Bilj sporočil v »Soči«, da je neki ud podpisanega društva rekel o piMliki srnrti rajnega Jožefa Fornazariča iz Bilj, da »zdaj je en sokol ukrepal«. Podpisano društvo je zadevo natančno preiskalo. Izid te preiskave je pokazal, da se omenjene besede niso izgovorile. IZJAVA: Podpisani Janez Lorž, posestnik v Biljah 52, izijavljam, da sem besede Antona Batističa Antonovega iz (Bilj 51, katere je go'.oril dne II. febr. t. I. o priliki smrti rajnega Jožefa Foirnazariča iz Bilj 183, napačno razumel in prekjicujem s tem, da bi bil rekel Anton Batistič: »Zdaj je en sokol ukrepal«. Ob enem tudi obžalujem, ako so prišle te 'besede po meni med ljudi. ',. V Biljah L marca 1911. Zorž Janez 1. r. Za odbor Kat. si. izobf. dr. v BiJjah: Anton Lestan, predsednik, Roman jSilič, tajnik. Ljudsko štetje. Občina Žaga ima 158 h. štv. ter 850 prebivalcev, od ko-jih je bilo prisotnih 31. 12. 10. 717, a odsotnih 133. Med temi je večina možkih v Nemčiji kot ruttokopi a drugi pri železnicah 'a ženske so kot služkinje v Trstu ali Gorici; Eden možki je v Ameriki. Živina 12 konj; 70 krav; 20 prašičev, 507.ovac ter 220 koz. Domače vesti Smrtna kosa. —' V Ljubljani je umrl g. Matija Lavrič, prejemnik užitnine, star 83 let. Pokojnik je oče g; Franca Lavriča, revidenta južne železnice v '.Gorici, kate-temu izrekamo naše.sožalje. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Montei). Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Poslušaj Pavel, imaš li mogoče namen, zamenjati Ano z Lucijo?« »Ne govori vendar neumnosti.« »No, potem ne misli dalje na dobre lastnosti gospodične Lucije, ki se sicer res ne dajo tajiti, ki te pa tako malo brigajo, kakor mene. Misli raje, da odidemo danes ponoči, jutri pa bomo lovili na gorski planoti!« IX. Lov na gorski planoti. V Royboni je vladala tema in mir. Kvečjemu kak petelin se je oglasil, napol v snu, potem pa je bilo zopet vse tiho. Nakrat p;; se prikaže luč, potem druga, tretja, sliši se pasje lajanje, drugi psi odgovarjajo in lajanje se razlega po celem kraju. Začuje se ropotanje voza in žvenketanje verig in težki koraki se čujejo po cesti. Nakrat je vse živo. Lovci so, ki so prišli k Albertu, kakor so se zmenili. Psi tulijo in skačejo veselja. Voz je končno pripravljen; lovci, šest po številu, sedejo nanj, vsak ima svojega psa med nogami, kajti ti morajo biti sveži in čili, da bodo laže opravljali svojo nalogo. Gospodje sedejo precej tesno. »Uff,« zdihuje Crillon, »sedaj je prišel trenutek, ko zavidam majhne, drobne može.« »Au,« zakriči v tem trenotku njegov sosed Altarel, ti me hočeš res zmečkati?« »Ali je vse v redu?« vpraša Albert voznika, in ko ta potrdi, veli: »Torej naprej!« Voznik poči z bičem, konji potegnejo in šlo je v diru skozi spečo vas na prosto. Bilo je precej sveže. , »Ali imate odeje?« vpraša Albert prijatelje, »hladno! je.« »Ne skrbi za nas,« odvrne Crillon.« Zavili so se v odeje in suknje, pri nogah pa so jih greli psi. ..... Pot je držala navzgor in čim više so prišli, tem občutljivejši je postajal veter. Noč je bila lepa. Belo se je svetila cesta med temnimi smrekami. Nič se ni ganilo, le tu pa tam se je začulo skovikanje sove, pesek je škripal pod kolesi in verige so rožljale, drugače i je bilo vse tiho. Kotfkor više so prišli, thn gostejši je bil gozd. Končno, še predno se je pričelo daniti, so prišli do planote. Stopili so z voza in raztezali svoje ude, ki so jim popolnoma zamrli. »Kak mal požirek ne bi škodoval.« meni Crillon, »želodec bi ga gotovo prenesel«. »Takoj,« pravi Albert in vzame z voza steklenico, napolni kozarec, ki je krožil potem od ust do ust. »Kje naj pričnemo?« vpraša AHard. »Takoj na tem polju, da si pa ne bomo drug drugemu na poti, bo dobro, da se razvrstimo v gotovi daljavi.« »Pa bi le ne bilo več lovcev, kakor pa divjačine.« »O, gotovo naletimo na veL kakor enega. Prijatelji iz Thodure so prestrastni lovci, da bi zamudili prvi lovski dan, go+0vo že tiče v tem polju.« »Držite pse nazaj, je še prezgodaj.« Pregledovali so pu§ke in patrone, če je vse v redu. Polagoma so pobledele zvezde in nebo je bilo svdt-lejše in svitlejše. Ko se je prikazal prvi solnčni žarek, visoko nad gozdom, pravi Albert: »Sedaj ipa bomo že lahko razločili prepelice, torej naprej!« Lovci so zavzeli svak svoj prostor, spustil? pse in jim klicali: »Išči, išči!« Psi se zaženo v rosno polje. Minette, ipsica, katero je Albert posadil svojemu,,'prijatelju Pavlu, je prepodila prvo prepelico, letela je kakor svetel list nad temnim strniščem. Pavel pomeri in vstreli. Prepelica je vdarila še enkrat s perutnicami, naredila še eno kretnjo navzgor, potem pa padla na tla. Minette ji je sledila in potem ostala, napeto za njo gledaje; kakorhitro je ptič padel, pobrala ga je in hitela s svojim plenom k svojemu 'gospodarju, Albertu, Pavel 5>a jo- je prijel, ko je šla mimo njega pri ovratniku in ji vzel prepelico iz gobca. Ogledal si je živalico, če ni preveč poškodovana, ra'zpihal ^perje, rda bi se prepričal, če bo mastna pečenka, jo tehtal v roki, potem pa jo je spustil y lovsko torbico, k psu obrnjen pa je rekel zopet: »Išči, Minette,'išči!« .':.;• ¦-•.....i5t.SlbffeHfitt p»rl Neblem so^pokopah gospr -KatehiBF v$gv&Jatačič, mater g. A. Jakončiča/ravnatelja »Monta« v Gorici. Naše sožaJj©; .;. - « Mestni svet*©!«je-imel 27. pr. m. sejo. Navzočih* je bito 14 svetovalcev* Župan je naznanil, da je dežefotfodbor potrdil proračun za 1911. Rimski .župan Nathan je posflaf pismo, v katerem vabi v Ran k slavnostkn 50 letnice zdniiženja Italije tudi goriškegažupana.,'— tQkieriai so napraviti zavetišče za obrtne ii.5encc.ter dovolili v ta namen 3000 K. Izvolili so tudi ku-ratorij. Tako bodo imeli taki učenci lepše stanovanje kot pri gospodarjih in prav po laško jih bodo vzgoje vali v tafkem zavetišču. — Dovolili šo 500Q K društvu v pomoč revnim šolarjem, 5000 K "društvu, za pospeševanje obrti, 600 K za ljudsko univerzo/ 200 K za ljudsko knjižnico »Oab. di, leitura«, 200 K za laško »mensa aca-demica« na Dunaju. Radi dobave za mornarico, v katero svrho je dovoljenih 312 milijonov, se je bil -uitej spor med Avstrijo in Ogrsko; boj na avstrijski strani je vodil minister jWefesftirchner. češ, da se je Montecuc-coli kar pod roko dogovori! z ogrskim trgovskim ministrom glede dobave za mornarico ter da se ne sme porabiti za. dobave na Ogrskem med njima določene svo-te K 113,270.000.: Vse skupaj je samo prazna igra, ker je že gotovo, da pobašejo to svoto Oigiri; ali krščanski socialci so se morali malce postaviti za »pravice ljudstva«, ker to že tako preveč godrnja radi neznanskih troškov za mornarico! XLVII. redni občni zbor »Matice Slovenske« se bo vršil v nedeljo, dne 5. mairca 1911. ob 10. uri dopoludne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogo-vor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 15. marca 1910. do 1. marca 1911. 3. PoTOčilo blagajnikovo o računskem sklepu žal. 1910. 4 Poročile 3 računskih presojevalcev. 5. Poročila blagajnikovo o proračunu za 1. 1911. 6. Volitev 3 računskih presojevalcev (§9 lit. a) pravil). 7. Dopolnilna volitev v odbor. 8. Samostaien predlog g. prof. Jos. .Westra in samostaien predlog g. dr. J. Lokarja. 9. Slučajnosti. , , Sokolova maskarada je privabila, kakor vsako leto, obilo občinstva v Trgovski Dom. Letos je imela naslov »V Ameriko.« Temu primerno je bil prirejen pristop, čez kateri so stopali veseli ude-iežniki in maske na prijetno plesišče, ki jih je uzrbavalo v ameriške sanje. Kapitan je bil zadovoljen s svojimi potniki, iki so se prav dobro počutili na poti v Ameriko. Vsa zabava je bila animirana, veselo razpoloženje je plalo po dvorani, plesalo se je pridno in vstrajno. S to maskarado se je slovesno zaključila poskočna predpustna doba. 40 avtomobilov smo pričakovali v . Gorici na pustni torek. Ali namesto 40 jih je bilo precej manj — namreč komaj 14. Ti avtomobili pa so bili lepo, okusno okin-čani s cvetjem. Posebno, nazornost je vzbujal avtomobil s pianMljfe; 4iš8o, v ikateri so sedeli častniki planinskega polka, ter$a$|ači, tudi častniki, s$toh so sedeli v avtomobilih po vec%^gas#fe!Lpar aristoteHitov^ nekaj arišfoforatskih ddflt; drugih male* »Korso« je;bil takbrekoč nemški. ^vtamoMi so vozili v glavnem čez Travnik po Gosp. ulici, Koren-in nazaj. Občinska je bilo dosti po uteh. Par gr** dih maikar se ie podilo okoli. Na Travniku so bile bijtee s »konfeti,;konfetuTO«>~ ali opažajo se je. na sploh, da je bilo letos manj vrvenja in drvenja ter. manj »kon-fetore« kakor prejšniu leta. —^Draginja!! En dan poročen. — V ponedeljek se je poročil v Medairi gosp. Peter Marinič iz Biljane z Jožef o Marmičevo. AH kratka je bila doba zakonske sreče, kajti v torek večer ie bil nesrečni mladenič že na parah. Umrl je za vnetjem Črev.Star je bil 26 let. '. i ¦ ¦ Društvo jugoslovanskih ¦. železniških uradnikov bo imelorv nedeljo 5. marca ob 4. uri popoldne v hotelu Balkan (Sokolova J dvorana) v Trstu svoj II. redni -ofr -.>¦ zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo; 2. Poročilo. tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Poročalo računskih preglednikov; 5. Poročilo odsekov (za slovensko terminologijo železniško in za zadružništvo); 6. sprememba društvenih pravil; 7. Volitve novega odbora; 8. Samostojni predlogi in 9. Slučajnosti. — Odbor prosi vse tovariše, da se tega prevažnega zborovanja udeleže v polnem številu. Slovanska Čitalnica v Trstu vabi na slavje 50 letnice, ki bo dnč 4. marca 1911. točno Ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega Doma. Na vsporedu je: akademija in kemers. Sestavljen je za proslavo časten odbor: častno predsedništ-vo, častni odbor dani in gospodov.' Argentinsko meso v Celovcu. — V Celovcu imajo aprovizacijski odbor, ki se bavi z draginjo in išče pripomočkov proti draginji. Glede mesa iz Argentinije je določil glede sedanje nove pošiljatve tako: 1500 kg dobi mestna mesnica, 500 kg ljudska kuhinja in 800 kg. mesarji. Ako bi se mesarji branili, bo prodajala meso občina v mestni mesnici. Mesa bo dobival Celovec vsak mesec do konca .t. 1. po 10.000 kg.. Cene sledeče:.sprednji del kg K 1.24, zadnji de! K 1.50, meso za pečenko K 1.70. Kaj pa bo v Gorici? Nič. O argentinskem mesu -za Gorico ni več ne duha ne sluha. Dobijo ga v PuHj, v Ljubljano, ali o Gorici se ne sliši nič. V Gorici bo jedel še, kdor bo hotel, goveje meso: sprednje dele po 1 K 92 v kg, zadnjje po 2 K 24 v. Kam pridemo — ker preti že zopetno povišanje cene. mesa?J .-. ¦ ; ;-»."... Letošnji predpust smo imeli Slovenci v Gorici 5 prireditev: ples Slov. Mladine, Bralnega in podpornega društva, dijaški glasheiio-zaibavni večer, venčetk Čitalnice in maskarado. Udeležba je bila sicer na sploh Še povoljna, vendar ne povsodi taka, kakor se je pričakovalo. — Lahi so imeli. ve^;f4e§nih prireditev* pa le asla-bejšim olislkoitt, jzvzemši -pustni - torek. V Gorici ie pač/dragin'ia,i kakoršne ni krnMu dobiti! ". ¦ Argentinskega mesa ie došlo v trst z angleškim parnflcpni »Oriana« 282?? ton; vožnja je trajala-iz Buenos Ayiresa mimo Genove 44 dni. V Trstu razpečajo od tega mesa okoli 25 ton. Argentinsko meso v Trstu bo na prodaj zopet najbrže od jutri dalje. Prodajalo se bo: prednji deli z doklado po K 1.28 kg, zadnji deli z doklado po K 1.60 kg, brez doklade po K 2. »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razstave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. .. .Odbor sijbode prizadeval, da dobi razstava jednotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolne slike razvoja amater-ioto-grafsike umetnosti na Slovenskem. Ojpozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računaiti. Odbor. Ranjen z bajonetom. — V noči od pustnega tortka na pepelnično sredo so plesali v neki gostilni na Kornu. Ko je bilo konec plesa, je neki vojak ranil z bajonetom nekega Petra Štrosarja; vojak je na to pobegnil v družbi dveh svojih tovarišev ; ali najti ga, ni bilo težko. Na dva tedna zapora je obsojen An-gelj Padovan radi nekega pretepa lani na cesti med Št. Petrom in Volčjodrago. Pri zaprtih durih se je vršila kazenska razprava proti urarju E. B. iz Gorice, ki je bil obtožen, da se je lani 26. dec. pregrešil nad neko punčiko M. C. Nekaj časa je bil v preiskovalnem zaporu. V preiskavi je trdil on vedno, da je deklico le oštel, ker je tepla mlajšega bratca. Pri -razpravi je govorila tako. da je bil E. B. oproščen obtožbe. Zgubljeno. — Zgubila se je zlata remont, ura z ;? /ojnatim pokrivalom, verižico in dvema obeskoma. Na rnedaijonu je monogram 1. D. Kdor jo je našel, je na-prošen, da jo prinese na polic. urad. kjer dobi dobro nagrado. Zgubljeno — najdeno. —Našlo se je nekaj denarja in nekaj zlatnine; kdor je izgubil, naj se zglasi na policijskem uradu. Trgevsko-obrtne in gospodarske vesti. Meso Iz Srblle. — Odkar je odprta meja do srede svečana se je izvozilo iz Srbije v Avstrijo 6268 komadov prešičev teže 992.000 kg; volov 945 teže 447.412 kg. za iprešiče se je plačalo žive od 120— 130 dinarjev, za vole 55—65 dinarjev za 100 kg. Avstrijski in Italijanski trgovski interesi v Macedonlji in Albaniji. — Ne trudijo se le Avstrijci, da bi raztegnili svoje trgovske. iwterese po Maeedoniji in Albaniji, ampak tudi Italijani se trudijo, dobiti tam trdna tla. Sedaj nameravajo tam ustanoviti banko z več filJjalkami na raznih krajih, napraviti trgovske muzeje ter poslati na vse strani trgovske potnike, da spoznajo potrebe prebivalstva. To pomeni za Avstrijo veliko konkurenco. Znižanje lokalnih tovornih rarifov južne železnice. — Sporazumno z železniškim ministerstvoin je znižala južna železnica deloma 7% doklado- ifi sicer še je to zgodilo s l. marcem t. 1. Popolnoma se opusti 7% doklaida za znižano hržbvozno mago kakor tudi za p&vo in vino. Znižajo se stavki za brzovozno pošiljanje mleka, jajec, mesa itd. na 100 km za 11 v, na 200 km za 19 v pri 100 kg, stavki za vino in pivo na 200 km za 14 v, na 400 km za 25 v pri 100 kg. Politični pregled. Delegacije. — V seji 28. pr. m. se je nadaljvala razprava o Bosni in Hercegovini: Dr. Kramar je govoril o srbskem vprašanju. Rekel je, da ne more razumeti Srbov, ki zahtevajo brezpogojni obljga-torični odkup kmetov. Konečno je izjavil, da mora priti do rešitve bosanskega vprašanja, a preje da mora priti do sporazuma na Češkem. Del. Markhl je zahteval konečno izvršitev železnice skozi Liko. Zahteval je od skupnega iinančnega ministra, naj pove jasno, če je gradnja te železnice zagotovljena. Izrekel se je proti trjalizmu, ker bi v triailistični državni tvorbi zginili Nemci v jezikovno mešanih krajih na Štajerskem, Koroškem in KranjSke-m in bi ;s tem postala iluzorična prosta pot do Adrl-ie, ter bi bila zmanjšana toliko gospodarska, kolikoir duševna sfera nernštva! Del. Soukup je navedel slučaj kršenju pisemske tajnosti v Bosni ter zahteval, da se omenjeni slučaj strogo preišče, ter vse ukrene v svrho, da se strogo varuje pisemsko tajnost v Bosni. Del. Gesmann je povdarjal potrebo železnic Banjaluka-Jajce-JRama in Split-Arzeno-Bugojno, ki sta že zagotovljeni v zakonu. Kritiziral je ojstro ogrsko vlado, ki ni spopolnila svojih obvez glede železnic iz Karlovca proti Kranjski in skozi Liko proti Dalmaciji. Skupni finančni minister Burian je pobijal izvajanja raznih opozicijonalnih V tem trenutku je vstrelil Albert svojo prvo prepelico, kmalu nato pa je sledil strel za strelom. -. j-'] Uboge prepelice niso frčale ne daleč ne visoko, bilo je skoraj, kakor da lete naravnost v orožje, ki jim je nosilo smrt. ;•¦ Še bolj neokretno, kakor prepelice, pa so se dvigale '.gemuše iz svojih gnezd, adelp se je, kaikor da komaj #psijo svojo mast s seboj, na bližnjih murbah so posedle napadale z njih, zadete, fcakor zrelo sadje. , _¦ Sobice se ie dvigalo vedno više, lovci so zapustili polje in šli dalje. Planota je bila bogato poraščena z mladim drevjem, Albert je šel s svojim psom okrog teh nasadov, da bi za-s/edil kafcega zajca. Držal je pu$ko pripravljeno m pozno sledil kretnjam svojega psa, ki je bil priznan najboljšim od vseh, kar so jih -imeli danes s seboj. Tu, zasledil je res zajca, ki je bežal kakor puščica iz svojega skrivališča, pes za nijim, Albert je Čakal, da je bifa razdalja prava, potem pa sprožil. ' Zajec le naredil še1 en skok, potem pa je padel. V treh skokih je bil Tekel pri njem, zgrabil ga za vrat in ga nesel svojemu gospodu. Albert je -vzel zajca in ga pokazal prijateljem, Tekel je bil od vseh pohvaljen. • Bilo je res veselje, loviti s čem psom. Preletel je polje od enega konca do drugega, vedno vohajoč po tleh. Od Časa do Časa je.postal, da br se prepričal, če mu gospod sledi. Ka'kor hitro je izsledil prepelico, zalajal je dva-trikrat, ptič je ztetel, ali prišel ni daleč, padel je zaidet od svinca. Lov je bil jako izdaten, torbice so se vedno boljj in bolj polnile. Preiskali so polja, travnike in gofldove, pri$li so mi- mo Thodure in Beauforta in korakali proti Contanru, na pristavo, kjer so mislili počiti opoludne. Med potjo so dobili veliko lovcev, eden izmed teh, Ponect po im^nu, se jim je pridružil. , Pristava, po posestniku Contantu imenovana, je ležala sredi planote in je imela tudi gostilno. Francois, Galtierov služabnik, je prišel že preje sem, da.je pripravil gostilničarja na prihod gostov. Ko so ti prišli, je bila miza že pogrnjena, v kuhinji pa vse pripravljeno, da bi se- divja|ina lepo spetkla. .. .Lovci so osnažili čevlije 'prsti, predno so vstopili v sobo, postavili puške v^kot in vrgli lovske torbe na mizo. Nato so pričeti razjedati svoj plen. Crillpn je imelnajveČ, niti erikrat ni vstrelil zastonj, toda Cialtier je bil edini, ki je imel zajca. - V celem so vstrelili dvainštirideset prepelic, osemdeset grmuš in enega zajca. »Nimam sicer toliko prepelic kakor vi,« pravi Pon-cet, »zato pa je izvohal moj pes močvirno kuro, tu jo vidite.« Kf^ »Koliko prepelic *riaj damo pripraviti,« vpraša Albert. ¦'¦¦' »Mislim, da bo zadostovalo devet,« pravi Crillon. »In koliko grmuš?« »Za vsakega tri.« »O,, jaz za svojo osebo prenesem prav dobro štiri,« puvi Albert. »In jaz šest,« vzklikne Crillon. »No torej, potem jih dajite trideset v ponev, ali hitro, sicer ginem lakote.« , ." »Toda venidar ne speriem, "morajo biti vendar preje oslkubtfene!« »Veste kaj, spravimo se vsi na delo, sicer ne dobimo danes kosila.« »Na delo torej, na delo, toda prosim , previdno skubsti. Koža grmuše je tako nežna. »Izberimo najdebelejše.« »Glejte tega, vstrelil sem ga v zraku. Bil je tako neroden od same masti, da je komaj zletel, spoznam ga natanko,« pravi Crillon. Nesli so najlepše v kuhinjo, ter tam pričeli skubsti v tako marljivostjo, da je kar perje letelo. »Ali gospoda moja,« je tožila gospodinja, »perje pada v lonce in mast, in vse pokvari.« »Gospa ima prav,« pravi Allard, »nadaljujmo svoje delo na dvorišču.« Nesli so mizo ven in nadaljevali zunaj. Solnce jim je pripekalo v hrbet in postalo jim je pošteno vroče. »Danes zjutraj bi potrebovali nekoliko teh žarkov«, pravi Pavel. »Ob enajstih bi jih prav lahko pogrešali.« »Seda? so nam pa preveč.« »Popoludne, pri nadaljevanju lova, si bomo pa želeli jutranjega hladu.« »Človek ni nikdar zadovoljen.« »Videli bodete takoj zadovoljnega Človeka, da bo le divjačina na mizi.« »Takoj, pravi, pa šeie sknbemo, čakali bomo najmanj še eno uro, da dobimo kaj na mizo.« »Poslušajte prijatelji, da si čas nekoliko okrajšamo, naročil sem ravnokar jajčnik.« »Imenitna misel.« »K prepelicam se je solato jako dobro. Francois jo ravnokar pripravlja.« »Izborno, izborno!« Delo je bilo končano, sedaj jih je pa prevzela gospodinja. »Kaj pa dela naš jajčnik, gospa, umiramo lakote.« (Dali« prifa.) govornikov. Rekel je, da treba glede no- j vito' bosanskih železnic sporazuma obeh vilatf ter ddkazoval, da bosanski trgovin- [ ski promet vedno boltj napreduje. Glede nemških sol je rekel, da je postavljena v proračun za leto 1911. postavka za podporo nemških šol. Usoda iste pa še ni odločena, ker je še. ni odobril dež. zbor! D^asij^fVskje^^ dit in resolucijo del. Exnerja glecfe* razdelitve zalaganj za vojsko med obema državnima polovicama. '•'¦', Včeraj se je nadaljevala razprava'p proračunu vojne morhartee: ¦ Sefelegel je povdarjal, da mir sloni na bodalih. Dr. EHenibogen je govoril obširno, rekoč drugim, da namesto da se gradi dread-noughte, naj bi se rajši podpiralo trgovino in ustvarjalo veletržce. Od anekslje dalje Je izdala Evropa za oboroževanje dve1 milijardi. Konečno je govornik povdarjal velike frroške, ki jih provzroei izvršitev mornariškega programa ter je rekel: Ljudstvo ima sredstvo, da se ubrani proti temu. Ako se bo istemu nalagalo preveč davkov, se enostavno izseli. Naše narodno gospodarstvo bo oslabljeno, naše, državne finance vničene zato, da uganjamo bahaško politiko pomorske sile, kateri se smehlja celi svet. V tej politiki so tako grozno izdane ljudske koristi, da more govornik še enkrat z zadnji uri sva>riti, da bi se naloži i na hrbet ljudstva brejko-ristna milijardna bremena. Ako dovolite to, je rekel govornik, ni'še 'govorila zadnja instanca. Čuvajte se pred sodbo ljudstva. Gautsch je dokazoval, da so finance še tako ugodne, da dovolijo take troške. Trešič-Pavičič je povdarjal, da trgovski interesi trgovine ne velja. Trgovski interesi na morju so bolje obvarovani z vojnimi barkami, nego z dreadnoughti. Nič ne bo koristilo, ako Avstro-Ogrska ojača svojo mornarico v službi trozveze, ker mornarica triplentente bo leta 1920 venda' močnejša kakor ona trozveze. Ako bi se pa Italiji enkrat zazdelo, da bi bilo za njene korisi primerno, ako bi izstopila iz trozveze, napne vse svoje moči, da jo ne prekosi Avstro-Ogrska. Sicer pa tudi ni potrebno, da bi Avstrija za premaganje Italije v morebitni vojni imela močno mornarico V slučaju ofenzive od naše strani bi seveda bilo potrebno, da imamo na razpolago vsaj enako močno mornarico Ali z ozirom na vstrijsko armado na popnern ne bi trebalo proti Italiji nastopati ofenzivno na morju Ako pa ostane Avstro-Ggrsfca na morju v defenzivi in utrdi svoj Arhipel, je gotovo, da bo Italija tudi v slučaju dvakrat tako močne mornarice potegmla krajši konec Mi ne potrebujemo d^eadnougthov, marveč številno eskad»ro torpedov, malih križark in pred vsem podmorskih čolnov, ladij z minami in vojnih luk. Glavno bi bilo utrditev luke v Splitu, ki ima najugodnejši položaj in ki bi za vojno mornarico veljala mnogo več, kakor šfoeniška luka. Naše obrežje je kakor nobeno drugo primerno za defenzivo. Govornik je izjavil, da se pri pretresova-nju razlogov, ki se jih navaja za in proti, ne mora odloičti, niti da bi glasoval za, niti proti mornariškemu kreditu. Zato se bo vzdržal glasovanja. Govorili so še Clam-Martinic, ki je zagovarjal troške. Stanek je rekel, da je Bilinski leta 1909. izjavil, da avstrijska vlada ne ve nič o gradnji dreadnoughtov. , Dr. Kramar je rekel med drugim, da treba spremeniti sedanji sistem glede Števila urauiHkov. Treba izbrati drug sistem; manj urachuikov in te naj se dobro plača. (Klici: Prav resi 2iyaiwio pritrjevanje). K temu prihaja, kar je obžalovati, da je vojska ločena od narodov. Danes ne sme vojska biti vojska za cesarja, ampak mora biti ljudska vojska. V tem oziru se zlorablja duh častnikov in polkovni iezik. Tudi častniki ne smejo biti le častniki ce- sarja, ampak morajo biti Častniki ljudstva. (Klici: Prav dobrol) ČastnJki se morajo čutiti le kakor Nemci, Čehi, poljalki, Hf-" vatje, Slovenci in Madjari. Od* duha armade in izlasti častnikov bi bilo.odvisno, kako stališče bi zavzemalo ljudstvo do armade. Govorili so še Dobernig, Ellenbogen, ParJalUJiLse ie Ja^ko pritoževal o zatiranju primorskih Lahov; Grabmaver pa je govoril kot kak voditelj Slovencev; odpor proti fakulteti v Trstu da prihaja od v.ojne mornarice. Petdesetletnico svojega obstanka je dne 26. ni. m. praznoval avstrijski državni zbor, ki je bil od cesarja prvič sklican dne 26. februarja leta 1861. V prvi poslanski zbornici so zastopali Slovence: Her- i mann za Štajersko, dr. Toman, Deirbič, Krorner, VVurzbach, Dežman in Brolih za Kranjsko, Črne in Gorjup za Goriško, v gosposki zbornici pa Miklošič in knezo-škoije slovenskih pokrajin. Na posetih pri italijanskem kralju. —• 50-letnico združenja Italije bodo praznovali letos na slovesen način. Ali to praznovanje je združeno s spominom na odvzetje posvetnega imetja Vatikanu. Zato zahteva Vatikan, da letos ne sme noben katoliški vladar v Rim k slovesnostim; vsak tak prihod bi por.. • * plitev Vatikana. Nemški cesar nt m? r Rim; tako mu baje veli notranji emšfc . politika. V posete k italijanskem .su pa pride nemški prestolonaslednik 3 soprogo. »Perseveranza« poroča, da se je vršila med nemškim cesarjem in avstrijskim dolga korespondenca. NemSki cesar je dosegel, da poide povodom slavnosti v Italijo iz Avstrije prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, in siceir pride v Turin, kjer si ogleda razstavo; italijansko kraljevsko dvojico pa obišče v Rac-conigi. Srski vojni minister Gojkovič je odstopil radi nemškega poslanika Reichen-aua. Ta je hotel zadoščenje, češ, da mu je Gojkovič po kuivem očital, da se je brigal- kje naroči Srbija gorske baterije, bolj kot je bilo potrebno. Ali Gojkovič mu ne da nobenega zadoščenja, marveč ostaja pri svoji trditvi. Ženske pravice na Švedskem. -— Mi-nisterski svet je sklenil podati zbornici predlog v razširjenju ženskih pravic. Od 1. 1901. so imele ženske pravice do vseh šolskih uradov. Sedaj naj imajo ženske popolno enopravnost, le iz duhovske, vojaške in diplomatične službe so izključene. Novo ministerstvo na Francoskem. —Ministerstvo B»riand je odstopilo. Novo miniterstvo seetavija enator Monis. Del-casse bo mornarični miniter. Monis se predstavi z novim ministerstvorn zbornici najbrže v ponedeljek. revizorjev; 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti Slovanski gostje dobrodošli! r Akad. društvo »Adrija« v Pragi bo j obhajalo dne 4. marca 1.1. petletnico svo- j jega.obstanlka s slavnostnim zborovanjem, ' 'ki se bo vršilo ob 8. zvečer v rest Oho- ' dery (Praga H. Ferdinand, tr.). : Tov. L. Brunčko bo predaval: »Narodno rad. dij. gibanje in sAdrija«, njegova reprezentanca v Pragi (češko) in tov. R. Krivic: Kratka sinteza narodno -rad. dij. gibanja; — pogled v bodočnost, (slovensko.) Po vsporedu poje društven pevski zbor. Somišljeniki in prijatelji društva se vabijo. Skrivnostna najdba. — V Nancy je začel goreti hotel Miohel. Ko so prišli ognjegasci v drugo nadstropje, da bi odstranili pohištvo, so dobili v stenski omari truplo mladega dekleta, ki je imelo dve rani v glavi. Dekle je bila blagajničarika. Policija, je zaprla hotelirja, ker ni hotel povedati, ali je priSla sama"v hotel,' ali v spremstvu. Za hrvaški jezik v armadi je v hrvaškem saboru govoril dr. Nikolič Podrin-ski. V svojem govoru je zahteval, naj se hrvaSka vlada potegne za to, da pridobi hrvaškemu jeziku pravico pri razpravah pri vojaških sodiščih. Mažarski razpravni jezik, ki se bo sedaj vpeljal, je koncesija Mažafbm. Podban Chavirak je izjavil, da bo hrvšalka vlada brezpogojno zavzela hrvaško stališče. Masaryk za kulturno in gospodarsko organizacijo Slovakov. — Masarvk je predaval v Budimpešti pred mnogoštevilnim slovanskim posebno slovaškim občinstvom o potrebi slovaške organizacije na kulturnem in gospodarskemi polju, kajti samo v organizaciji tiči njihova odporna sila proti Madjarom. Predavanje je napravilo na navzoče najboljši utis. Z britvijo. — V ČešTkem Brodili se je poslavljal neki Paces od svdje ljubice Emilije Prohaska. Kar naenkrat je potegnil iz žepa britev ter prereza! ljubici vrat, rekoč: Ako te ne morem imeti jaz, te tudi drugi ne bo imel. Deklico so prenesli v bolnišnico, kjer je umrla; Paces je tudi samega sebe usmrtil z britvijo. Z Eiffelovega stolpa, ki je visok 100 m, se je vrgel 30-letni Rus Komarov; seveda je ostal na mestu mrtev. Nemčija šteje prebivalstva 64.896.881; pred 10 leti ie štela ,60.641.489. Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, ženskih 21.234. Trajno navzoč-nih je v Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Razne vesti. Naš prvi dreadnought bo spuščen v morje uefinitivno 27. maja t. 1. Ker pride pri tej priliki najbrže sam cesar v Trst in bo ondi zbrano vse naše ladjevje, pride gotovo tudi iz bližnjih dežela veliko ljudi gledat ta slovesni prizor. Kolikor je do-zdaj znano, bo naš prvi dreadnought imel 20.500 ton, turbinske stroje 25—25.000 konjskih moči, dvanajst topov kalibra 30Va cm in dvanajst brzostrelnih topov kalibra 15 cm ter veliko 7 dm topov. Stolpi za velike topove bodo Štirje, v vsakem po trije topovi* Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj 1. redni občni zbor dne 4. III. 1911. ob 8. uri zvečer v prostorih zum griinen Anger, Leonhard-str. 3 s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3, Glavna poročila: tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja. 4. Poročilo klubov. 5. Glavno poročilo ves, odseka. 6. Poročilo Od prebivalcev je 17.434 LiiibljaR&anov; 15.547 prebivalcev ima svojo prifejnosi a na Kranjskem sicer, 7618 v Avstriji'sicer — skupaj je Avstrijcev 40.599; 673 je Pre-kolitavcev, 22 Bošnjakov in Hercegoveev, 343 imozemicev sicer. Rteko-ikatoližike veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grškokato-iiSke 20, starokatolikov je 10; 61 je pravoslavnih, 365 jih je evang. veroizpoved-be, 1 unitar, 109 je 2idov, 22 pa brez kon-fesije. Od40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56.poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusimski in 1 madžarski. Odsotnih je 478; domačinov, med njimi 313 stalno, 165 začasno. Slovani v pruski Šleziji. — Pruska Šlezija šteje prebivalstva 4.668.857. Med temi je 1.100.800 Poljakov, 75913 Čehjov in 24.467 lužiških Srbov. Ali za te Slovane, 1.201.180, ni niti jedne slovanske šole! Parnik Hurriet se je potopil na Sredozemskem morju, imel je 800 potnikov, med temi 600 romarjev in 180 vojakov. Damo Uam Vaš denar nazaj ako nebi pri poskusu noue ooljne jedilne masti ^«res bili naravnost očarani. ZAHVALA. Vsem onim, ki so povodom smrti naše nepozabne in ljubljene matere, tašče in stare matere Katarine vdove Jakončič roj. Sfiligoj umrle v Šlovrencu dne 26. februvarja 191!. na kakoršenkoli si bodi način izkazali odkritosrčna sočutja in svoja sožalja ter se udeležili tužnega spre-vc r, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Posebno se moramo še zahvaliti domačemu župniku č. gosp. A. UrsiČu, čč. gg. L Kumarju iz Biljane in Plesničarju iz Kožbane, ki so izkazali sočutje še na drug poseben način; nadalje vsem gospodom iz Gorice, ki se niso bali ne truda ne dolge poti: gosp. Alojziju dr. Franko Tin ravnatelju Viljemu Dom in ko; gosp. Ruggero vitezu Kfirner; gosp. M. Košir kot odposlanec asistentov lekarničarjev; uradnikom zastavljalnice združene s hranilnico; gosp. županu in občinskemu starešinstvu biljanskemu; vodstvu ljudske šole v Hruševljah; domačinom in drugemu občinstvu, ki je tudi iz daljnih vasi prihitelo v tako častnemu številu spremit drago pokojnico k večnemu počitku. — Bog naj povrne vsem! V GORICI, 1. marca 1911. Zalmloa ostali. Benjamin je prišel v velikem spremstvu. Med. univ. dr. Defranceschi bivši primarij možke in ženske bolnice v Novem mestu naznanja, da se je naselil v Gorici ter ordinira | Udlikovana pekarija in sladfiifiama Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In lik«?!« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Sip- po Jako zmernih cenah. ~*W mm tai s plačo 1000 kron na leto, razpisuje županovo Sv. Lucija. Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe je vložiti do 25. marca pri podpisanemu. — Nastop službe 1. aprila 1911. Županstvo So Lucija dne 22. februarja 1011. Župan: Vuga. Mlinar in žagar išče delo ali sprejme v najem dobroidočo žago alt mlin. Ponudbe na naše upravništvo. Sto let je on živel por. eno, s=tal v grobu je z no^ > že eno, zrl smrti je mirno v oko — mel je na nogi „0HQ!" Zv eUtoe kapljica lekarnarja C. Brady, prej Marijacelj ke »apljice \mmm — z Malerbižja u Maria-Zdl kot varst. im. so najboljše" sredstvo proti otež-kočenemu prebavljanju vsake vrste, proti zgagi, želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo.že več kot 30 let. Varoviiti se j<> treba pivi pmlobnimi nbanotki in ponarejanji bi paziti nn var-streno znamko s podpisom. Dobivu si; v lukarnah; na duželu pošilja lekarnar <.', liiadv, Dunaj t. Fleisch-markt 3. 6 steklenic K. O*—, 8 dvojne steklenim K 4-50 franko. | ! Soojhsoolema ! Ludovik Borovnik = pnSkar = v BOROVLJAH (Ferlaoli) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, iiobert-pušk in klicev za vsakovrstno zveri;>d po najnižjih cenah. Imam tudi veiiko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Anton Fotatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpin. U* »tieul lit^teha i- TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kopoval56e nlrobarikega In drobnega Itlaga ter tkaaia, preje In nitij. POTREBŠČINE la piiarnice, iidil&e iti popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje POTREBŠČINE sa foojaei in teoijmje* STetlujice. — Eožnl venci. — MaSne knjižice. f išna obuvala za ?se letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zalo« a za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.* * 3n—s Veiika zaloga dvokoles od K 30—300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u ova lekarna se je otvorila dne 21. t. m. in sicer | Gorso Giuseppe Verdi 13, J Lastnik: Ivan Tromba. 0 ©©©©©®©®©©< © © Hotel Irabesinger u Celovcu'1 Delikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo o Celooca. Tukaj najdejo lepe snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, oknsne jedi, dobro pijačo po ceni. >¦—«* Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje, a*—< Za zabavo služi KGOljiSGS, po zimi zakurjeno. s^ifm, senčnatem vrtu, sredah zveCer. ~ V toir •- i iicitdu iiajiicft- vsak dan prijetno slovensko dražbo, \»>a Velike dvorane z« shode in veseliee. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Iva« Millonig. Kmečka banka v Gorici, (na Ko rim št 12) eSkomptllje menllCe pod jako ugodnimi poboji. Sprejemu vio; na knjižice in na tekoči račun, ler jih obrestuje čisto po 4 NačeUtvo obstoji iz gg. : Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Snuuig, velep. in župan v Biljali, podpredsednik, Fran Obljubek. ve! posestnik in župan v Kojskem Krasno, Ignacij Križmau, uadučitelj v Donibergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. Hi 4 Gorica Stolna ulica 34, Prodaja tudi na mesečne \ obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe so. C in, fll! Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |J registroytina zadruga z neomejenim jamstvom. I9 Nneelstvo in nadzorstvo »Trgovsko- obrtne zadruge v Gorici« jo z oziroin «¦ na premenjena in dne 21. decembra 1C05. v zadružni register vpisana pravila, pri I* skupni seji dne 30. decembra i «05. sklenilo za leto 1'JO«. ta-le način poslovanja: ^ ' Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po jjp 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. $9 Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi *& tudi na 10 ali vee let j!r Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine ir l/i% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. » Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',f #* vačje, stalno naložene pa po dogovoru m} Deleži so dvojic; opravilni po i kroni, glavni po ŽO kron. |* Zadruga objavlja vsa BvOja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. S|I Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- $* bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. jfc* Načelstvo in nadzorstvo. J# GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središč« mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svetit in goiiškili Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K l*°20 više. "etik vrt '7.'verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejevižko in puntigamsko pivo. —. Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. 31 86