Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica Stev. 6, I. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ====== e za list so poštnine prosto Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-govoru primeren popust —- Izhaja razen nedelj in p: aznlkov vsak ............ dan opoldne. ■ Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in =35===^: Ameriko K 48. ==--== Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke, m Posamezna Številka 14 vin. mam Št. 72. Novi delovni zakon. Zadnji 'vefliiki žtraik avstrijskih delavcev je posledica nevzdržnih delavskih razmer, im vlada je tnočjtla piomniirliiti duhove, iki so zapustili Pela vitice, 'ker je le prehudo pritiskal marnje vo-;j®SKa nasilni aparat in brezsrčni deloivni zakon, ^ z obljubama, da bo uredila neznosne razmc-6, odpravila muliitanizojciidio obratov in predlo-z,la parlamentu vsaj do 20. marca nov delovni zaJcom. To zadnjo obljubo je vlada izpolnila ločno dne 20. marca in predložila zbornici zakon, ki pa nikakor ne odgioivarja dani svečarn obljubi in delavstvo bo precej bridko razcoa-tono, ker tora, kar je pričakovalo od novega delovnena zakona, ta ne obisega. Tudi Nem-Mia ima svo»i delovni zakon, vendar to še zda-ni tako nasilen in krut tat avstrijski, in vendar ni deiottvornost nemških vojniih 'obratov rhc siabejsega kot naša. Najlepši dokaz, da je rnogoce izhajatj tudi brez drakoničnih in na-trritiskov. Novii zakon pa ni odpravil sta-napak, temveč je le v novi oblika podal že ® vtad;a iie drznila sprejeti vanj ^eio poostrene določbe, seveda s pretvezo, da Udi s (tem delavstvu olajšave im -izboljšanje razrner. Krutost tega zakona je razvidna že iiz § 1., N sili v oibiikl dolžnosti može od 17. do 60. leta m žene od 19. do 40. leto k odkazainemu delu. Ta paragraf nalaga moškim novo dolžnost, ddaiti do 60. leta, to se pravd: delovna ““OlžnoRt se podaljša moškim delavcem za pet to delovna dolžnost se razteza tudi na žen-D„.e. Tirdil one bodo pod oblastjo ukazov lin Odvržene kaznim, ako ne bedo pokorne brez,' , ctainwn poveljem. Da, (to je primemo času, v jtoteirem živimo, 'in vse javno življenje bto po-agoma miihitariziirano! Zakiom sii-cer Diripoonlnja, aa bodo vpoklicani le oni, ki se javijo ij>r.ositjo~ ^%io d v toclikor bo to sploh potrebno. Vpra-pa. kdo se bo javil prcstovoljmo k orisiil-a&hru delu? Pa kaj. vse te pripornnje so le pe-v oči, m ljudi ne bodo dosti vpraševali, ^li vtdjni bodiitii na delo ali ne. Cilm nastopi delovno razmerje po novem balkonu, se neha vsako svobodno kretanje in pdiočevaffije. ker Itako zahteva »interes deda 'h .iavtne konstii« T o razmerje .je nesorernenlji-Ijri in le posebni oziri ga (morejo prekiniti, kakšni oziri prihajajo pri tem v poštev, in n y»i odloča seveda zopet »važna javna korist«, 11 kaj ral danes vse noobbadmo potrebna dolž- mliiirtliil -____________________________________________ —______________________________________ V Ljubljani, petek dne 29. marca 1918. Leto II. nost? Bodli vreteno državnega stroja, delaj, trpi in molči, ker ito zahtevajo potrebe časa im vztrajanja! Tak klic bo odmeval iod tjuifcra do večera. Komsu služi ito v korist, ne izprašuj hi pomni, da sita subordinacija in disciplina bta godejni dn muirrid* stvari na svetu. Dober del zakonskih določb zavzema ka- i zenski zakonik, ki vsebuje deset paragrafov, j Vsak prestopek dolžnosti se kaznuje s strogim j zaporom šestih tiedniov do enega leta im razen-tega še’ z denarno globo 'do 20.000 krtom. Kdoi bl se branil dela ali pa bi opravljal svoje opravilo slabo in tako škodoval obratu iie kaliv prestopka. Hujše pregreške pa bodo kaznovali z ječo do pet let in deinamo globo dlo 200.000 K. Ln če delavec ne bo imel toliko denarja, se mu bo prisodila zaporna kazen pa le d)b enega leta. Vsekakor jako malo! Tako je torej vlada rešila delavsko vprašanje. Teda moti se, če misli, da bo zbornica odobrila tak zakonski izrodek, im sama sebe oropala svojih političnih pravic. Tu so zaiiaiite-restovaoe vse stranke hi vlada tudii sama dobro ve, da topot lahko ne bo uveljavila tega svojega zakonskega osnutka. Pripravljena je na posoajande, zaito je vrinila tioliiko detovsiih »dobrot«; da bo lažje vriiiiiia čim več krutih določb. Iz vsakega odstavka jasno gledajo vojaški vplivi in vels zakon ima značaii Stiirgkho-vega absolutističnega režiima. Ljudstvo pa vendar ni tu le zaradi vojaštva in tso bo zbornica vladi tudi povedala. Vsaj upamo tako. Posebne komisije bodo nadzorovale vsa javna dela. delale red in pazile na disciplino. Državna delovna komisija dara vrhovno oblast nad njej podrejenimi, deželnima in o krajnim J deilovniimt konrisijami. Vse te naprave pričajo, da bo ostalo vse pri starem Prisebno važni obratii bodo podre jeni obratni im deftovnim komisijam. Tea pripadejo: državni uradnik, politične upravne službe ki ga določi' dotmobr. ministrstvo, častnik, ki ga tudi določi dotmobr. ministra, enega člana imenuje miuniisto- doitščne stroke, enega sodnika ju stični minister. Poleg teh je v komisiji še iose:m dmignih podjetniškiih in delavskih zastopnikiov. Domobr. minister sme določiti enega na prvih dveh mestih imenovanih članov komisije z»a predsednika. Da bo :ta navadno častnik, ni treba še oosebto omenjata. Domobr. mm is ter inna pravico, da nastavi na čelo teh vojnih obratov dogovorno z rnero-dairniirni voditelji centralnih obratov državtne voditedie, ki imajo vso obkusit nad 'delavci, in in sunejo zo/poveldiovati uh je kaznovati Pravico /itmajo 'kaznovati ipodrejieince z zaiporoim do 14 dni in globo do 400 'knon. Proti tonu so obsojenec sLocr sme prtrtožiitrii, 'toda preden cibratna vipjna tamišiija pritožbo reši, jo ’rb:-o-jehec kazen že davimo prestol. Potrata denarja v ujetniških taborih. Začetkom marca je govoril poslanec Forstner v poslanski zbornici o nečuvenem trošenju denarja in o luksurjoznosti, ki vlada po ujetniških taboriščih v Avstriji. Izvajal je približno naslednje: V letih 1914 in 1915 so zgradili za vojne ujetnike nešteto taborišč, barak, in sicer vse na ozemljih nemških dežel. Ta taborišča so bila tako ogromna, velikanska, da so mogli nastaviti v njih do 120.000 ljudi. Vse te barake in njih opreme pa so veljale velikanske vsote. In ko so bile barake dograjene, je pa že nastala potreba, da uporabijo vojne ujetnike za delo v obratih, na polju in v obrtih. Tako so nazadnje ostale te nešteviine barake domalega prazne, kvečjemu stanuje v njih nekj tisoč vojnih ujetnikov in še ti le za malo časa. V teli taboriščih pa gospodje vojaški upravitelji niso prav nič varčevali z denarjem. Opremili so jih z raznimi modernimi stroji in s luksurjoznimi stanovanji za častnike, kar je veljalo tisoče in tisoče. Tudi častnike, ki stanujejo v bližini taborišč s svojimi družinami, je erar oskrbel s popolnoma novimi, elegantnimi hišnimi opravami. PosL Forstner sam je moral oddati v to svrho čisto novo pohištvo za rezervne častnike, ki so bili v civiiu veliki industrijalci in milijonarji. Ne le sebi, temveč tudi za svoje. soproge in otroke so si dali ti gospodje oskrbovati oblačila, seveda na stroške vojaške uprave. Povsod drugod so rekvirirali medeno orodje in opremo, tu pa so vse pustili v uporabo častnikom,-ki so opremili z njim svoje razkošno pohištvo. Gospodje so imeli na razpolago lahke elegantne kočije in dobre plemenske konje, s katerimi so sc vozarili okolo s svojimi družinami, dočim je primanjkovalo teh pomočkov za potrebne transporte. Oficirske mize niso bile niC manj razkošno oblagodarjene z najboljšimi in obiliml jedili, dočim je nedostajalo preprostim vojakom potrebne hrane. Sploh pa so bili častniki v teh taboriščih skoro brez dela in so se zato neznansko dolgočasili. Opravljali so razna privatna opravila, pa vsi niso bili taki. Tako se je pečal poročnik Morski s tem, da je jemal erarski denar in ga pošiljal dalje. Prišli pa so na sled njegovi goljufiji. Postavljen je bil pred divizijsko sodišče v Gradcu. Priznal je, da je poneveril 3000 kron, pa je bil oproščen z motivacijo, da je tak prestopek LISTEK. Naši leposlovni listi. Večkrat me v razgovorih vpraša ta ali oni delaje: »Rad bi čital kak leposlovni list, saj veste: zanimam se za leposlovje, rad berem.« Odgovor mi dela ; cUuo težave. Slovenci imamo, ali vsaj imeli smo trt epos ovne liste: »Ljubljanski Zvon«, »Slovan« in »Dom m Svet«. --. Kateri iist naj priporočim? »Ljubljanski Zvon« jc bil dolga leta moj ljubljenec, “nogo ur; zlasti v mladih letih, sem prebdel in listal jj0 njem. Lepe povesti, krasne pesmi, izboren listek. Rad še sedaj pogledam v stare letnike... Zadnja leta več tako, kot bi človek rad. »Narodna Tisktrna« ga ■ie hotela predlanskim celo ustaviti, češ: naročnikov je Tksi Ualio n,ani. tiskarna doplačuje; list, ki je bil od ). vi d|aUe veren spremljevalec vse slovenske kulture, bi bil malu mora] prenehati... Ustanovila se je »Tls-ovna zadruga«, ki io prevzeia skrb za to, da bo i2-ajal »Lj. Zvon« dalje. i„ )eta igi7 je izhajal v njeni >skrbi pod uredništvom pesnika Otona Župančiča. Z rilikim zanimanjem smo vsi sloUm vestem> da bo "švon« prerojen — da bo zapel slovenskemu leposlov-u nove, ubrane glasove... Zlasti mi, ki nam ie jako £ri srcu, da bi mogli tudi delavskim čitateljem kaj do- | T*f» priporočfti, smo nestrpno pričakovali vsako ^te-'-11*,. Priznati moramo, da se je urednik pošteno potrudil, da bi se postavil z listom — pa, ko smo se vprašali ob koncu leta, ko je izšlo vseh 12 številk — »kako je z »Zvonom«?«, — se je glasil odgovor: je nekaj, vidi se, da kaže nekaj — ni pa to, kar bi mi radi. -— Hm, poreče kdo —: »Kaj pa bi ti rad«? Težak je res na to odgovor! Radi bi, da bi naš človek dobil v listu lepo povest, ki bi mu v umetniški obliki narisala vero v življenje, vero v delo, ki bi mu dala poguma za izvršitev njegovih načrtov. Radi bi, da bi zajemal iz novel, črtic in sličic veselje, lepoto, skratka ono razpoloženje, ki vstvarja... — o dr. Kraghcrjevi povesti v »Zvonu« n. pr. ne moremo nič reči. 13ereš in bereš, kot v vrtiljaku si, vse se vrti — ali radoveden nisi, kal bo —- le začuden se vprašuješ: čemu vse to, kaj pa naj povedo vse te besede... Dr. Tavčarjeva pripovest je lep spomin na one čase, ko smo se veselili na »Zvon« in komaj čakali, kdaj izide in prinese zopet lepe slike iz loškega pogorja. Kaka razlika med Tavčarjem in Rado Murnikom, ki je v »Zvonu« priobčil daljšo novelo, o kateri res ne veš: čemu je napisana... Nekaj manjših črtic je prav dobrih. Pesmi so lepe s nekatere je težko razumeti. Prečitaš dvakrat, trikrat — ostane ti uganka. — O spisu dr. Derganca trdijo, da ga je malokdo prebral. Ali je »Zvon« za delavce? Ali jim morem priporočiti z mirno vestjo »Zvon«, da najdejo v njem razvedrila, zabave in pouka? — Seve, saj ni pisan zanje — »Zvon« bodi zrcalo slovenske kulture, podajaj najbolje, kar produciramo... V 1. 1918. se je »Lj. Zvon« po obsegu povečal. Tudi v uredništvo sta stopila še dva moža, in sicer pisatelj Milan Pugelj in esaist Anton Loboda. Dose-dajni številki sta precej zanimivi, pozna se, da je uredništvo res s precejšnjo vnemo na delu, da stori nekaj V drugi številki je celo kulturno politični pregled. »S 1 o v a n« je izhajal pod uredništvom Milana Puglja v Hribarjevi tiskarni. Zdi se nam, da je bil ustanovljen v namen, da da ono slovenskemu občinstvu, kar ni mogel dati »Zvon« po svoji zgodovinski misiji. V letu 1917 je objavil mnogo povesti, črtic in dramatskih spisov. Imel je skoro več izbere kot »Zvon«. Prav zanimive so Cankarjeve črtice, Pogljeve, Šorlijeve in Milčinskega pripovest o gospodični Mici. — Ko bi se uredništvi »Slovana« in »Zvona« dogovorih, bi mogoče imeli to, kar bi mi radi za one, ki jam moramo dati dobro in razumljivo čtivo v roke. »S lova n« bi rnoral izpustiti strogo znanstvo dr. Žigona in podobno, pripovesti a 15 »Volkodlak« ter se držati smeri, po kateri gredo Albrecht, Kozdk, Pugelj in seve Cankar, pa bi imeli list, ki bi precej zadovoljeval onemu, kar bi mi hoteli... »Slovan« naznanja, da je urednik Pugelj odložil uredništvo. Založnik A. Pesek pa ne vabi nič na na-ročbo. Najbrže list zaenkrat ne bo izhajal. Škoda je to. V interesu slovenskega, lepega čtiva željnega občinstva pa je, da izhaja list, ki povesti v glavnem prinaša povesti, novele, črtice — ki skrbi za razvedrilo, zabave in semtertje za pouk. že tako v navadi po taboriščih, da gospod poročnik tie zasluzi obsodbe. Vse drugače pa so kaznovali take prestopke pri preprostem moStvu. Za vsako malenkost so diktirali večmesečne, da, večietne kazni. Pri poveljstvu nadvojvode Evgena so nalagali gospodje 'vojaški sodniki ubogim vojakom za majhne tatvine in. goljufije najsrrožje kazni: n. pr. Ferdinand Vlček ie bil' degradiran in obsojen na 4 leta strogega zapora, ker je ukradel SO kron, kanotiir Dulczak je dobil mesec dni zapora zaradi 81 vinarjev. Takih slučajev pa ie še dosti. Dočim ie ,'iadalo pri častnikih v vsakem pogledu pisano razkošje, niso imeli navadni vojaki niti modernih umivalnikov, četudi prebiva v taborišču 8 do 10 tisoč vojakov. Politični pregled, Cesar na Češkem. Cesar je potoval zadnje dni po Češkem, da se prepriča o bednem položaju prebivalstva. V I oplicah je nagovoril vladarja v imenu delavstva državni poslanec Seliger in rekel med drugim: »Delavstvo celega topliškega industrijalnega okraja je prenašalo doslej s skoro nadčloveško potrpežljivostjo neprestano se poslabšujoče preh. težkoče. V tem oziru je kupa njegovega potrpljenja polna in ni zmožno prenašati še daljnih žrtev. Naše delavstvo je prepričana, da vsa naša gorja kljub pomanjkanju vseh živi! ne bi bila tako velika, če bi bila razdelitev živil tudi pravično urejena. Dan za dnevom se veča hrepenenje naših delavcev po miru, ki usposobi narode, da popravijo v skupnem delu škode, ki jih je povzročila vojna.« Cesar je odgovoril na to: »Skorajšnji mir je tudi moja želja«, nakar je nadaljeval Seliger: »Vemo to; toda delavska beda potrebuje že sedaj nujne odpomoči.« Nato ie sprejel cesar deputacije raznih okrajev. Vprašan)« prehrane. Pododsek državnozborskega odbora za prehrano se je bavil predvčerajšnjem z vprašanjem dovoza živil iz "Ukrajine ter z vprašanjem ureditve prometa z živino in mesom. Sprejete so bile naslednje resolucije: Vlada še pozivlje, da odbor za prehrano obvešča o svojih namerah glede trgovskega prometa z Ukrajino, o stanju tega prometa, da pri nakupu pritegne gospodarske in konzumne organizacije vzhodne Galicije in Bukovine ter da skrbi za to, da bod-o naše čete v Ukrajini v dobrih odnošajih s tamoš-njim ljudstvom. Zlasti naj vlada tudi skrbi, da se dobi iz Ukrajine potrebnega semena za one gališke ih bu-kovinske pokrajine, ki so trpele po sovražni invaziji. Trgovski promet z Rumunijo naj se čim prej orgam-zpje. — Z Ogrsko se vrše pogajarijai naj bi Ogrska onim avstrijskim krajem, kjer vlada največje pomanjkanje, začasno priskočila na pomoč z mfcsom, moko in s stročnatimi pridelki. Vsa ta živita se Ogrski pozneje povrnejo. Izdatnejša pomoč b6 seveda mogoča še le spomladi, ko se prične z rednim dovozom iz ■ Ukrajine. — Ka) zahtevajo od Ruimunlje. Berlinski list »TSg-iiche Rundschau« poroča: Avstrija zahteva od Rumu-nije v varstvo svoje meje od Črnovic do Železnih' vrat popravo meje. Kakor se čuje, bo okraj Hotin v severni Besarabiji združen z Bukovino. Nadalje j>odo pripadale Avstriji vse strategično važne višine, ki obvladujejo gorske prehode v Rumunijo, v kolikor, »o bile sedaj na rumunskih tleh. Meja za Predealom, kjer pelje železnica iz Braševa čez prelaz Predeaj v Sinajb in BukareŠt, bo šla pri Luštenji, Obmejni pas, ki »e bo odstopil Avstriji, ne bo nikjer nad 20 kilometrov širok in bo obsegal večinoma redko naseljeno goidti&to ozemlje. Večjo obmejno popravo zahtevajo le od pre- Ali bi se ne moglo iz »Slovana« napraviti boljši »Družinski list«, ki ga tako potrebujemo? •Dom in Svet« je lep list Od prvih početlcov do danes je v njem težnja po napredku. Vsi uredniki, kar jih je bilo, so z ljubeznijo bili na delu za list. Ne strinjamo se z mnogim, kar je propagiral in kar propagira še dandanes »Dom in Svet«, alt: od leta do leta se dviga navzgor. Zlasti r>od uredništvom dr. Izidorja Cankarja je list v vsakem oziru napredoval. Poglejmo le prvo in drugo štev. letošnjega letal Krasne reprodukcije! Vsebina povesti) — dobra, nad v*e zanimiva, globoko zajeta od tam, od koder naj prihaja zdravje za bolno kulturo. Tak list kot je »t>om in Svet« bi si1 želeli... Smeri, seve, svobodomiselne, brez ozirov na določene dogme in ozkosrčno konfesionalno stališče. Stem pa rioČemo trditi, da se sedanji »Dom in Svet« drži tega. Ali — bil je ustanovljen takrat zato, da parira, da odvrača... Zgodovina 31 let, odkar izhaja »Dom in Svet« je v tem pogledu prav zanimiva. Skloniš pa se z vsem spoštovanjem pred neutrudljivim delom mož, ki so mu bili voditelji... Hoteli so ves čas, stremeli so — vzgojili so si tudi močan krog. Sli so zelo separirano. Slovenska literatura je bila: svobodomiselna v »Zvonu« — katoliška v »Dom in Svetu«. Danes težko ločiš. Ostrin ni več videti. Zdi se, da izginjeva iz literature in umetnosti mala osebna politika... Ko izgine docela in bo kraljevala le ena težnja za lepim in krasnim, potem bo odgovor na vprašanla: »Kateri list naj priporočam?? lahek, in to je želeti... A. Ooršič. laza Roten Turn do Donave. Kakor se čuje, zahteva J Avstrja v varstvo tam ležečih važnih prelazov (Ro-j ten Turn. Vulkane, Porta Orientale in železna vrata) zapadni del Male Vlaške z mestom Turn Severin. Roko v roki s tem jc potrebna nova ureditev vprašanja donavskega izliva na ta način, da je dosedanjo internacionalno komisijo donavskega izliva nadomestila ev-I lopska komisija o-bdonavskih držav. Ta komisija ne bo j pazila samo na izliva Sutina in Kilia, marveč tudi na j izliv Donave, nad katerim so doslej Rusi poljubno go-| s podarili. Ta izliv, Osczakon, bo najbrž prešel iz rus-| ke v rumunsko posest. Ostali izlivi pripadejo Bolgariji. J Kot odškodnino dobi Rumunija tri besarabske okraje, | katere ji je leta 1878. vzela Rusija, z istoimenskimi ine-| sti Reni, Bolgrad in Ismail, poleg tega pa še precej ozemlja onstran Pruta. Kot odškodnino za pridobitev Dobrudže mora Bolgarija pustiti železnico Črnavoda-Konštanca v obratu mešane rumunsko-bolgarske družbe. Kot odškodnino za i>ridobitev Dobrudže zahteva Turčija od Bolgarije popravo meje ob spodnjem toku Marice in s tem vrnitev žeieznice Drinopolj-Dedeagač. To turško zahtevo, od katere znatno zavisi bodoči obstoj Drinopolja, obe osrednji državi krepko podpirata. Aretacije in obsodbe. V Lipskem v Nemčiji je bil aretiran predsednik neodvisne socialnodemokratične stianke dr. Lipinskh. Dolže ga, da je razširjal letake za stavko. Dalje so zaprli se zastopnike neodvisne soc. dem. stranke v. občinskem svetu sodruge NVindsch Dietze in Kurtre.V Italiji je bil izdajatelj organa oficielnih socialistov v Bologni Squillo obsojen vsled objavljenja defaističnih naznanil na 6 mesecev ječe in 1000 lir globe. — Rimski žurnalist Cesare Mansuetti je bil obsojen vsled sporazuma s sovražniki in vsled špio-naže na 20 let ječe. ““Srbska skupščina odobrava Pašlčevo zunanjo politiko. Pri zadnjem zasedanju srbske skupščine na Krfu je dovedla volitev v parlamentarni biro v ponedeljek do kabinetne krize. Ojuka Bračinac je bil izvoljen s 54 glasovi radikalne Pašičeve stranke za predsednika proti 50 glasovom, ki jih je dobil kandidat opozicije (samostalcev, nacionalistov in naprednjakov). Za pod-predsedstvo ni dobil niti en kandidat zadostno število glasov. Vsled tega so nastala nasprotujoča mnenja, glede notranje politike. Pašič, ministrski predsednik in vodja radikalne stranke je podal na to kralju demisijo celega kabineta. Skupščina pa je enoglasno odobrila zunanjo politiko kabineta. — Francoski glasovi o položaju. Pariški »Matin« piše: Gigantska bitka, ki se vrši, ne bo ne angleška, ne francoska bitka, ampak enotna bitka, v kateri se usoda ot>eh narodov pomeša s krvjo njunih vojakov. »Journal« pravi: Javno mnenje Francije spremlja z zaupanjem razvoj, strahovite bitke, vedoč, kake izpremembe so možne glede vojaških dogodkov svetovne vojne, vedoč, da se prične oseka, čim se je izčrpala plima, Vsi napori se morajo osredotočiti na to, da se ta preobrat primerno pripravi. »Figaro« piše: Naše geslo mora biti: trdno zaupanje v armado in njene voditelje. — Švedska trgovina * Rusiio. V Stockholmu se je ustanovila velika trgovska'družba, ki bo zlasti iskala trgovske zveze z Rusijo. Ustanovila bo glavne podružnice v Rigi, Kijevu, Odesi in Carigradu. Z napadne fronte. Vojaški sotrudnik londonske »Morning Post« poroča, da si na zapadni fronti stoji nasproti enajst miljOnov oboroženih vojakov. Tudi obojestranska artiljerija je vsaj šestkrat močnejša kakor je bila v času bitke ob Sommi leta 1916. — Švicarski listi poročajo, da prevzame general Petain vrhovno vodstvo vseh angleških in francoskih bojnih sil na Francoskem. Iz Lugana se javlja, da je vrhovno vojno vodstvo v Franciji nujno zahtevalo, naj pošlje Italija znatne vojaške oddelke na francosko bojišče. — Vojne priprave v Angliji. Londonska »Daily Mail« poroča: Da bo pripravljena za vsak slučaj, je angleška vlada sklenila, da se pozivi v vojaško službovanje izvrše hitreje, kakor je bilo nameravano. Sposobno moštvo, se kliče z vso naglico pod orožje. Rudarsko delavstvo je sklenilo, vlado z vsemi močmi podpirati. Dogodki na fronti so dali povod, da se razpravlja o prostovoljnih prijavah za civilno pomožno službo. Amerika občuduje Angleže. VVilson je poslal Haigu brzojavko, kjer izreka svoje začudenje odpornosti in pogumu, s katerim se ustavljajo angleške čete nemškim napadom. —= Prvi hclandsko-amerlški parnik. Izmed holandskih ladij, ki jih je v četrtek teden prevzela Amerika, je odplula ena že v neko drugo pristanišče pod ameriško zastavo, da naloži blago. Na parniku se nahajajo amerikanski častniki in mornarji. Ta in še kakih 20 manjših ladjic ie določenih za vožnjo v Kubo in južno Ameriko. Dnevne beležke. Živil z Ogrske ne bo. Dunajski Listi in nekateri odrski listi so poročali, -da se je avstrijskemu prehranjevalnemu uradiu posrečilo sklicujoč se na patrijutione čuite ogrskega prebi- valsfcva zagotoviti večje »množine prebitka žrtvi, ki bii sfe mati zilastfi iporabiiia za Čežko in druge avstrijske dele, v prvi vrsti Diurtai S kom-peifcentnega mesta pa jziKuviljatfo, da je visa vest neresnična. — Torej patniotiaiM čuti Ojjriotv, petem živila za Češko iiin Dunaj, ki ju na O^r skem nimajo nič radi. In končno ne dobimo nič. Kako lepo »logično« se naiziviijajo vtsa ta. vt>ta sanjja te misli, ti, tepec, pa vse venuj, kar ti servirano! — 2lta za setev ne bodo pobirali. Uradu za ljudsko pi ehrano prihajajo vesti, da kmetje predčasno obdelujejo svoja polja, ker se boje, da jim ne bi vzeli še ostalo žito, ki ga potrebujejo za setev. Urad za ljudsko prehrano izjavlja zaraditega izrecno, da nikakor ne misli na zaplembo tega žita. Kmetje naj bodo Pomirjeni in naj obdelujejo svoja polja pravočasno, da ne bo trpela dežela nenadomestljivo škodo. — Na adreso deželne komisije za vzdrževanje v Ljubljani. Došlo nam je pismo iz Szegedina na Ogrskem, v katerem Ivana Mercina bridko toži, da se njena prošnja za podporo, ki je bila vložena 6. novembra 1917, še do danes ni rešila, dasi jo je opetovano ur-Kirala. Zena živi z otroki v silni bedi. Kaj je vzrok, da se prošnja ne reši? Prosimo deželno komisijo, da to zadevo pregleda in se spomni, da je danes hudo živeti. Njen mož je bil 4. febr. 1918 sam v Ljubljani, kjer sc mu je reklo, da bo vse urejeno. Ki.iub vsem obljubi' Pa še do danes niti ni. Ustanovni občni zbor Okrožne zveze konzumnih društev za Kranjsko, Koroško, Šajersko in Primorsko se je vršil v nedeljo 24. t. m. pop. ob prisotnosti 21 delegatov. Sklicatelj sodr. Anton Kristan je pozdravil navzoče, na kar je bil izvoljen predsednikom zborovanja sodr. Mihael Cobal iz Zagorja, zapisnikarjem pa sodr. Radovič iz Nabrežine. Za overovatelje zapisnika >e imenoval predsednik s. Malovrha (Hrastnik) in StravSJ (Idrija). V imenu Osrednje zveze avstrijskih konsumnil' društev je pozdravil delegate zadr. Po hi, ravnatelj kons. društva v Gradcu. O okrožni zvezi je poročal sodr. Kristan. Navzoči so soglasno odobrili ustanovitev Okrožne zveze. V načelstvo so izvoljeni: predsednikom zadr. Anton Kristan, namestnikom M. CobaJ, blagajnikom Franc Zaler. Mesto tajnika, ki bo obenem revizor se bo razpisalo. V kontrolo sta se izvolila s. Sitter (Trbovlje) in s. Golouh (Trst). Kot prispevek se je določilo 30 vin. od 1000 K prodanega blaga. — O koncentraciji oz. centralizaciji konz. društev je poročal s-Anton Kristan. V debato so posegli vsi navzoči. Zadr. I’ohl Je v daljšem govoru obrazložil centralizacijo kons. društev na Štajerskem ter razvoj kons. društva v Gradcu, ki ima danes v aprovizaciji nad 66.000 oseb. Sklenilo se je: v pricipu stoje vsi zborovalci na tem. da se obstoječa društva združijo v velike skupine, kj®1 je to mogoče in v prospeh gibanja. Trboveljsko konz. društvo že v ta namen v kratkem izpremeni svoja Pra' vila. — Sodr. Cobal je zaključil ob 6. uri zvečer zbor z nado, da ne bodo izostali uspehi v bodočnosti, če bomo vztrajno delali kot smo se dogovorili. — Jesenlce-Fužlne. Hudi časi nastajajo. V naši občini je zlasti pomanjkanje govejega mesa zelo občutno. ?ato so delavski zastopniki v tzv. pomožni dobrodelni akciji poslali sledečo vlogo na c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici: »Na seji pomožne dobrodelne akcije za Jesenice, Javornik in Karpško Belo, vršeči se dne 6-marca 1918, je bilo predloženo, da sprejme zgoraj omenjena akcija mesečno 3360 kg govejega mesa, katere«" razdeli po znižani ceni na mesne izkaznice. Mesec marc poteka proti koncu ali zgoraj omenjena okcil* še ni prejela niti 1 kg mesa. Spodaj podpisani delavski zastoniki zahtevajo z vso odločnostjo, ako se ne d« zgoraj omenjena množina mesa dobrodelni akciji mesečno, da na| se tako) upeljejo splošno ** vse »lo^e mesne izkaznice za Jesenice, Javornik in Koroško-Be^0, Znano nam je, da pride premalo klavne živine na Je' Senice in končno se še to meso nepravilno deli, tako da delavstvo kljub temu, da mora prenašati vse grozote vojne, dobi le malo kedaj košček mesa. Sl. c. kr. okrajno glavarstvo naj blagovoli ukreniti vse potrebno, da se mesne izkaznice takoj uvedejo-Skuša pa naj c. kr. glavarstvo pri c. kr. dež. vladi doseči, da se na Jesenice pošlje ista množina mesa kot doslej.« Slavno c .kr. okrajno glavarstvo v Radovljici na! blagovoli ukreniti vse potrebno, da se mesne izkaznicc takoj upeljejo. Skuša pa naj pri slavni c. kr. deželni vladi posredovati, da se tista množina mesa tudi do- • pošlje kakor je določena. Sava, dne 18. marca 1918. Zugvltz Anton podpisi sledijo ... — Konzumno-zadružni gospodarski odsek se >° v zmislu § 3 ministerialne odredbe, z dne 14. marca pri trgovskem ministrstvu ustanovil. Predsednikom načelstva tega gospodarskega odseka S« imenovan drfc-posl. dr .Karl Renner, za njegove namestnike pa ce»-svetnik Alois Maresch, drž. poslanca Ferdinand Jira-sek in vitez pl. Moraczewsky. — V načelstvo je tudi poklican član tega odseka sodr. Anton Kristan. — Naloga odseka bo pač sodelovati pri uredbi prckodnjegi1 gospodarstva v naši državi. Stev. 72. ~ Urad za izdajo potnih dovolil. Za potovanje na Goriško iin Gradiščansko kakor tudi i a nazaj ie ustanovljen urad za izidauo dovoitil v Gorici. Nasloviti je: »K. u. 'k. Passiierschein- stefle in G6rz«. p — Nezgode. Železniški sprevodnik Ivan r c g e 1 j je padel blizu posto jnske postaje in nevarno poškodovati. — Pni delu se je ranil v levo oko rudar Siimioai Cairrra r v Trie t Ji ~~ vrtnarjev sin Oton Miler •! lc?6l Po viouaški patrom!, da je eksplodirala ■ raraiila na obeh očesaih. — S škarjami _ Ognila v oko prti igranju svojo mlajšo se' ~yo petleitna Matilda Opara v Dobravi pri febnivetm m jo nevamno poškodovala. o1^1 povozi! je dttie 24. t. m. zvečer m;--ostajn Spielfeild olkrotg 30 lett staro, delavčevo 4nc!,' , e^oranjeno so prepeljali v Maribor, a iv vožnjo že umita. Dognali! še niso, kdo w bila nesrečnica. Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. ie imelo v HcQ£iir\ Ji čuni l' m' sv0* rcc,n' občni zbor. Predloženi ra- ^ S0 se odobrili. Denarnega prometa ie imelo dru-K ^ 10,915.997 kron 27 vin. Aktive znašajo J>56.603.71. Čisti dobiček izkazuje svoto K 12.241.34. ^ upravni svet so bili izvoljeni zadr. Ferd. Stare, lJr' D. Majaron, Anton Bučar, Ignac Fratnik, Iv. l.inin-Ssr. M. Cobal, Josip Belič, Ignac Gasperič in Anton pristan. V' nadzorstvo pa zadr. Radovič, Malovrh, ' tr»vs, Zugvitz in Rudolf. 2avltfcl *a Trst in Primorje. Doslej obstoječa e"!ev vrednostne navedbe do 100 K za zavitke z« st in Primorje je razveljavljena. Poštna vest. Na podlagi § 5„ II. odsavek poštne-.uia se odreja z ozirom na prometne tcžkoče v tu-_ ms.!em poštnem prometu pričenši od 22. marca 1918 preklicu sledeče: Tudi za sprejem nujnih zavitkov »» iste omejitve kakor za zavitke v obče. Isti se sred f 3)0 *°re' sai,i°> v kolikor dopuščajo prevozni ^ Ohvezno takojšnje dostavljanje nujnih zavit- , 100 p. r.) odpade. Odpošiljateljem je na voljo ,)0. da zahtevajo takojšnjo dostavitev in se mora ^istojbina za nujno dostavo samo v tem slučaju plahti oziroma zavitek takoj dostaviti. Pri drugih 'zavit-razen nujnih je zahteva po takojšnji dostavitvi <§ 7 P. r.) nedopustna. Označba vrednosti nad 600 K je neuradnih zavitkih dovoljena samo tedaj, če vsebu-^C) isti bankovce, kovani denar, vrednostne listine, ko-Pi*ed ail nekovano zlato, .<>rebro, zlate oziroma srebrne Hill dragulje. — Označba vrednosti pri nuj- rek ZaV'^**1 *e nedopustna. Najviša teža navadnih in ž ”mandiranih pisem, izvzemši uradna pisma, je dolo-* n;‘ na 250 nramov. — V času od 22. marca do vitevši ■ aprila 1918 se moralo v celem tuzemskem prometu r'Stojbine in zavitki takoj pri predaji vplačati. I*. so zavitki, ki jih pošiljajo poštarine oproščene o-st* na prejemnike, ki so zavezani k plačevanju pošt-nib Pristojbin. Pobili zavoji za Galicijo. Vsled prenakupičenja ^tnih zavojev se sprejemajo do 30. t. m. za Galicijo ntijiu zavoji in denarne psšiljatve. Poraba petroleja. Ravnokar objavljena naredba ‘lovskega ministrstva vsebuje določila glede porabe ^troleja ▼ dobi od 14. aprila do konca avgusta t. 1. ((^or Smo že na kratko poro-t.ali predložen načrt zakona g|et[e kino. V § 1. se ome-Ua: »Kdor hoče recJno prednajati kinomatogralske 3stavc, potrebuje k temu obrtu dovoiienja, katero r Pa odreče, ako proti prosilcu govore dejstva, ki favičujejo sprejetje, da si nameravane predstave nasujejo postavam ali dobrim vZgieaonl a)i ako pr0. 0,®c ne more doprinesti potrebne zanesljivosti glede |( r*a; dalje ako določeni prostori, namenjeni za obrt, °dgovarjajo policijskim odredbam ali ako že obstoji ^ ?-meram okraja gotovo število takih kinemtografskih Predno se podeli dovoljenje, naj se povpraša NAPREJ. za mnenje krajevno policijsko oblast. Kdor je že pričel s 1. marcem 1918 z rednimi kinematografskimi predstavami, ne potrebuje za nadaljevanje obrta nobenega obrta.« V razlogih se pripoveduje, da je policijski predsednik v Berolinn nasvetoval pri višjem zapovedništvu, da se otvoritev novih kinomatografov splošno prepove, češ, da sedaj večina predsavljalcev kinomatografskih predstav »ni zanesljiva«. Potrebne nadomestilne moči se hitro in površno vzgoje; manjka jim temeljita tehnika in pred vsem le vsled dolgotrajnega delov, pridobljene iz kušnje. Nastalim nevarnostim sc pride v okom le s strogim nadzorstvom. Manjkajo pa nadzorovalni uradniki, zlasti ako bi kinematografi preveč narastli. Za-braniti se mora, da se ne bodo prednašala slaba dela, da kinemtografi ne postanejo iz kraja plemenitega veselja in duševne izobrazbe pohujšanje za prebivalstvo in pred vsem za neodraslo mladino. — Vojne doklade občinskim uslužbencem v Trsta, so določene za prvo polletje 1918, kakor sledi: Z letno plačo brez stanovanjske in draginske doklade Doklad i za prvo pollelje 19 8 I. razr. 11. razr. III. razr. Iv/. razr. V. razr. 64 0 do K 10000 j 744 1356 1692 2084 2870 48i'0 „ m 6400 888 1458 1784 2130 2466 3600 „ 4800 | 876 1236 150'i 17ri4 2028 2800 ,. 3600 [ 774 1008 1272 1536 1800 2200 „ 2800 636 8 i 6 1140 1404 1(168 600 „ 2200 486 720 984 1.48 1512 1000 , 1600 382 491 671 853 1032 600 „ 1000 205 303 41 • 527 638 1» 600 77 114 156 197 239 Vojna doklada za uslužbence v pokoju, za vdove in sirote umrlih, so za prvo polletje 1918 naslednje: Za penzijo do letnih K 1000 dobe K 288, od 1000 do 2000 K 360, od 200 do 9440 K 378. Vdove umrlih uradnikov in učiteljev z letno penzijo do K 1000 dobe K 2341, od 1000 do 2000 K 288, od 2000 do 6000 K -342. — Maksimalne cene za maslo so določene tajko-le: Producenti smejo prodajati navadno kmetsko somovo maslo fcsr po 16 K, čajno sik rovo maslo po 18 K, maslo po 18 K. Nabiralci san eno prodayaiti navadno surovo -maislo do 1 > K 60 vin., čajno surovo maslo po 18 K 50 vin., maslo po 19 K 50 vin. Centralne nabiralni!ce smejo prodajjati navadno surovo maslo po 17 K 80 vin., čaijmo surovo imaslo po 18 K 80 vii,n.. maslo po 19 K 80 vin. Nadrobno se sme proda-jaiti navadno surovo 'maslo po 18 K 40 vin., čajno surovo maslo po 19 K 50 vin., maslo pa po 20 K 40 vin. Dosedanje najvišje cerne so s tem razveljavljene. :— Požar, V gozdu v Podgradu je napravil požar 24. t. m. škode okoli 1000 kron. Gasili so tan.ikajšnji prebivalci in na parntoč so prihiteli tudi iz ZaAosra ter je bil ogenj po tniurneim deiu po.eraSen. Vo na. Velika bitka na zapadu. Namške armade so tudii predvčeraišntiem na celi fronti napredovale: le pni Albertu, kjer je angleško anmadno vodstvo zbralo velike sile, so bile nemške divizije začasno v defenzivi. Sovražni protinapad pa se je s težkimi izgubami izjalovil. Prodiranje proti Amiensu s tem seveda ni b/ilo preprečeno, ker je general Below s svojimi divialiami v smeri od Bapau-irna odbil angleške s flanderskega bojišča privedene čete ter prodrl dalije do Ruequerga in liebuterna. Južno Alberta so se Nemci obdržali na zapadnem bregu Ancre; južno Somim* pa so naši zaveziniiki sovražnika na obeh straneh ceste, ki vodli od Chaulne.s proti Amiensu, poitisnili dalje nazaj. Napredovanje nerraškiih čet severno in južno Alberta iin južno Sčmme bo Angleže prisililo, da se umaknejo dailje nazai proti črti Douillens-Amiions. Znatno je napredovala armada nemškega cesarjevii'čiL_ Njena o^feinziva jo je dovedla iz prostora prti Rove tije do Avre. Pni Pierramion-tu in Montdidieru je izsilila prehod čez roko. Z Montdidiiencim je prlišlo važno železiniško križišče v n.einške rake. Prebitje angleške fronte omogoča, da se fronta znatmo razširi in da se razvijejo nemške borne stile, ka/tere so rnicrale dosleii znatne dele držati v rezervi. Za odločilno bitko v črti Gam-piegne-Amtens-Douitlens bo torej nemško armadno vodstvo razpolagalo s premočnimi silami. Angleži 'in Frandozii zbirajo svoje sile An sc nadejajo, da zavrnejo nemško ofenzivo z novimi rezervami. P u n a i, 29. marca. (Kor. ur.) Uradno so razelaša: V Benečiji na nekaterih mestih fronte živahen artilierijski openi. Na zaoadmi fronti zavezniške čete nevzdržljivo napredujejo. —-Sef generalnega štaba. Stran 3. Berlin, 29. marca. VVolffov urad poroča iz glavnega stana: Na francoskem bojišču so Angleži sveže, v naglici z drugih bojišč pritegnjene diviiiziije vrgli našinn četam nasproti. Severozapadno Bapaunna ismio vrgli sovražnika iz njegovih starih pozicij nazaj na Bucquov in Hebuteme. S posebno žilavostjo se je boril sovražnik brez uspeha za zopetno osvojitev Alberta. Močni napadli, ikatere so podpirali oklopni avtairnobili, so se zlomiiili v raašain icgnji. na poboaiu višin, ki okrožajo imasito. Južno Soisrne so si naše divizije na umov gih mestih odprle pot preko starih sovražnih pozicij ter so vrgle Angleže in Francoze v ozemlje Francije, ki je dosir-j še nedotaknjeno orf volne. Zmagovite čete nemškeea cesarjeviča so v ljutlh napadih od St, Ouentina preko Somme vdrle v sovražne pozicije v riobočini »ad 60 kilometrov. Pridrla so včeraj do Pierre<. ©outa ter vzele Monldidier. Naše izgube se gibljejo v moirmialnih mejah; na posameznih žariščih so seveda večje. Število lahko ranjenih znaša 60 do 70 odstotkov vseli raniencev. Na lorenski frcniti narašča ar-tfljeriisk i ogenj. RiibmoMer barom Riichtlvoffen je izvareval 71., 72. in 73. zmiago v zračnem boju. — Lu-deadorff. Berlin, 29. imairca zvečer. VVolffov urad noroča: Boji ob Scaroii in Ancni. Med Sommio in Avre srro v napadih vzeli več trdovratno branjenih vasi. Zadnie vesti« Pomoč za severno Češko. Dunaj, 28. marca. Korespondenčni urad poroča, da je vlada za pomožno akcijo na severnem Češkem, kjer vlada veliko pomanjkanje, nakazala kredit desetih milijonov. Odlikovanje za Kuhimanna. Dunaj, 28. marca. Cesar je nemškemu državnemu tajniku dr. pl. Kuhlmannu podelil veliki križec reda sv. Štefana. Francosko vojno poročilo. Pariz, 28. marca. Nemci so vrgli nove sveže čete na bojišče ter so napadli s podvojeno ljutostjo vzhodno Montdidiera.. Naše čete so z občudovanja vredno žilavostjo ponovno zadržale napade sovražnika, kateremu se je vsled številne premoči posrečilo pomakniti svoje črte naprej. V okraju Lassigny in Noyon so ostali močni nemški napadi brezuspešni; zlomili so sc ob junaškem odporu naših polkov. Amiens in Compiegnc se izpraznujeta. L u g a n o, 29. marca. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza, da mora meščansko prebivalstvo vsled vojaškega ukaza izprazniti važni mesti Amiens in C pmpiegne. Obe mesti se pripravljata izključno za vojaško brambo. Ciemcnceau v ministrskem svetu. Pariz, 27. marca. (A. H.) V ministrskem svetu je podal Clemenceau, ki je obiskal bojišče v družbi predsednika Poincareja in ministra za vojno opremo, Lon-clierja, sliko vojaškega položaja. Izjavil je, da je napravil nanj ta obisk zadovoljiv vtisk. Njegova izjavanja so bila predvsem informativnega značaja. Ciemcnceau poln upanja, Pariz, 27. marca. (A. H.) Armadni odsek zbornice je poslušal danes popoldne izvajanja Clemenceauja, ki je razvijal vzroke, zakaj je treba gledati s polnim u-panjem v bodočnost. Clemenceau je orisal ves vojaški položaj in je razložil svoje ukrepe, ki jih je napravil skupno z vrhovnim poveljstvom francosko-angleške armade. Izjavil je, da se pričenja položaj jasniti. Neka) ur sem moremo ugotoviti, da sovražnikovi napori popuščajo. Blizu je trenutek, ko bodo nastopile naše in zvezne rezerve na bojišču. Bitka bo spremenila svoj značaj, in trdno upamo, da sovražnik ne bo obdržal vseh uspehov in pridobitev, ki jih je izvojeval le s krvavimi žrtvami. V ostalem je hvalil Clemenceau občudovanja vredno ravnanje francoskih čet, složni nastop francoskega naroda, velikanski pomen francoskih rezerv in materiala, ki je armadi na razpolago. Glede predloge, naj se odredi prebiranje letnika 1919, je Clemenceau omenil, da pride ta predlog na vrsto v drugi polovici meseca aprila. L!oyd Georgeva odredba. Rotterdam, 27. marca. »Nieuve Rotterdamsche Coyrant« javlja iz Londona, da je odredil ministrski predsednik Lloyd Georg, naj se objavijo vsa poročila generala Haigha na veliki petek, veliko nedeljo in veliki pondeljek pri vseh brzojavnih birojih, da bo prebivalstvo poučeno o vojnih dogodkih. Govore, da utegne biti zopet sklican parlament. Ameriške vojne priprave. Berli n, 28. marca. »Berliner Anzeiger« poroča, da je baje sprejel ameriški senat pod vtiskom dogodkov na zapadnem evropskem bojišču v dveh urah deset vojnih ukrepov. Obenem je omejila, kakor poroča »Voš-sischo Zeitung«, komisija za prehrano znatno uporabo žita. Razpoloženje v Parizu. Razno. G e n g v e, 28. marca. Lyonski listi poročajo, da se izpraznitev Pariza vrši z veliko naglico. Da-li se vlada preseli zopet v Bordeaux, še ni definitivno določeno. Merodajni krogi se odločijo najbrže za Nantes. Med poslanci je zavladala poparjenost. Poslanska zbornica se za delj časa odgodi. Izredni vojni svet pod predsed- | stvom Poincareja zboruje permanentno. Boj za Aoiiens. R o 11 e r d a m, 28. marca. »Morningpost« poroča z zapadne fronte: Angleži nikdar ne bodo opustili- Ami-ensa, ker bi na ta način daii Nemcem prosto pot do morja. Zato je pričakovati za Amiens najtežje boje. To mesto je oporišče in točišče vse angleške pozicije na Prancoškem. Odesa padla. L otn d o n, 28. marca. Reuter je zvedel iz Moskve, da so čete ukrajinskih sovjetov dne 19. marca pri Vo-rožbi prešle k napadu in zadale Nemcem težke izgube. Mesto Konopot so vzele čete sovjetov. London, 28. marca. Moskovska brzojavna agentura poroča, da so Odeso dne 26. marca v krvavem boju čete ukrajinskih sovjetov zopet vzele. Mornarica je v teh bojih krepko sodelovala. Petrograd, 28. marca. Večerni listi poročajo, da so nemške in ukrajinske čete zasedle Poltavo. Petrograd, 28. marca. Vojni minister Trockij je pozval prebivalstvo, naj pripravlja ustanovitev Rdeče garde. Sporočil je, da bo v kratkem izšel dekret, po katerem bodo vsi državljani podvrženi vojaškim vajam. Vsi prejšnji generali in častniki bodo zopet postali ak- tivni. Dalje je Trockij izjavil, da hoče postaviti milijon mož močno rdečo armado. Vse zaprte vojaške šole bodo zopet otvorili, da bodo izvežbali za to armado potrebne častnike. Petrograd, 28. marca. Admirala Verderevskega, Id je bil pod Kerjenskim vojni minister, je vzhodno-morsko brodovje pozvalo, da prevzame tehnično vodstvo. Admiral Verderevskij se je pozivu odzval. * Lačni, veselite sc! Brnski »Tagesbote« piše: Kaj nam da Ukrajina? Ukrajinski korespondenčni urad naznanja, da dobimo od 15. aprila 30.000 vagonov žita, 1200 vagonov cukra (?), 2000 vagonov nasoljenega mesa in 1000 vagonov suhe zelenjave. — To bi bilo vse zelo lepo, ampak, ampak . . .?! Ta ukrajinska pisarna sicer napoveduje dan in mesec, ampak zamolčuje oprezno leto, kdaj ram bodo te zaloge poslane. Mogoče, da šele leta 1920 in do tega časa bomo že vsi na onem svetu, kjer, kakor pravi sveto pismo, ni kart za cuker, za kruh in za meso . . . * Nova bolezen se je pojavila ena Češkem. Posledica je slaba prehrana in zahteva velikanske žrtve. Cesar se je podal v prizadete kraje, da se osebno prepriča o bedi prebivalstva in odredi vse potrebno za pomoč. * Velik vlom. V soboto so tatovi vdrli v trgovino trgovca Morica Karpela v Kaiserstrasse na Dunaju, kjer so navrtali blagajno in ukradli 3644 kron. Nato so pobrali blaga in vojaških garnitur v vrednosti za 121.000 K in so bežali. Vežna vrata so si odprli sami. Roparski napad na Dunaja. Ko je šla v soboto zvečer ob osmih zvečer osemnajstletna učenka Mar-gai ita S\vatik po cesti, sta jo ustavila dva mlada moža, češ, da sta policijska agenta, in jo spravila v hišo Schopehauerstrasse 25. Tu sta dekletu odvzela z grožnjo, da jo ustrelita, če se brani, torbico s 70 kronami. Napadalca sta stara 20 do 24 let. * Igralsko gnezdo v PragL V reprezentantni hiši v Pragi so našli igralsko-družbo, ki je ondi igrala že mesece. Od zneskov, za katere se gre, kaor se čuje, znašajo okrog 264.000 kron. Igralo se je v sobi, ki meji na smodnišnico. Igra se je pričela ob eni ponoči, v času, ko je biio povsod vse zaprto. Vratar, ki je vsak večer prejel 30 K, ni pripustil nobene osebe notri; igralci sami so se morali izdajati le po tajnih znamenjih. V kuhinji so kuhali vso noč. V soboto je policija vdrla v hišo. Vratar sicer ni pustil vstopiti policiji, pa ga je policija po- drla. Zasedene so bile vse stopnjice in hodniki. Ko Je policija stopila v dvorano, je nastala med igralci velika panika. Dvorana je bila lepo razsvetljena, okna pa dobro zakrita. Udeleženih je bilo 67 igralcev, med njim: mnogo dunajskih igralcev. Gostilničar je dobil od novega leta sem že 17.743 K plačil na karte. — Izginilo jc 454.000 K. Dne 19. t. m. dopoldne ob 10. je imel voz oddajnega urada za poštne pakete na Dunaju oddati pošto Ogrski banki v ..Budapešti 14 vreč Voz so spremljali uradniki in uslužbenci poštnega urada in voz je bil pravilno zaprt. V banki so pe dognallr da manjka ena vreča. Bilo je v njej 454.000 K v samih enokronskih bankovcih. Ukraden denar so našli skoro ves pri storilcu, hišniku Kaszaku. Denar so našli v zaboju za premog . V Švici ne bodo smeli graditi več bof«l°v? V Švici se pripravlja zakon, po katerem se prepoveduje,-da se do leta 1925 ne bode smelo graditi novih krčerrt in hotelov za tujce, kakor tudi ne razširjev&ti že obsto- j ječe prostore, namenjene za tujce. Švica namreč računu z nazadovanjem tujskega prometa v prihodnjih letih. - Prehranjevalno vprašanje na Švedskem. Komi- 1 sija za ljudsko prehrano, ki je najvišji prehranjevalni urad, predlaga, naj se zmanjšajo krušne karte za en odrezek in sicer za vse, ki imajo nad 6000 kron letnih dohodkov. Ta skrčena količina bi znašala na mesec ! 2 kg žita, ki bi ostalo producentu. Ta nare-dba naj stopi- j v veljavo meseca aprila. * Eksplozija v Novem Jorku. Na. Jooilodv^ Je&ersev-Gitv so eksplodlirali muniaijistei vo- j zevi, pri čermer se je porušil Ikiododivor. Učanke te eksplozije je oiboutiifo tudi anas-to samo. izdajatelj m odgovonn urednik: Josip Pe te j a a. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Agitirajte za ,,Naprej*! Pošjliaile jo-a vojakom l Neresnična vest o Odesi. Dunaj, 28. marca. (K. b.) Iz vojnega stana poročajo: Vesti, ki jo razširja Reuterjeva pisarna, da so Odeso xopet zavzeli boljševiki, ni resnična. Mesto imajo v rokah zvezne čete. Več dni že vlada mir. Okrajna bolniška blagajna ======= v Liubliani. Aprovizacija. Meso na zelene Izkaznice B št. 1201 do konca, prejmejo stranke v soboito, dne 30. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožeta po tam-!e redu: Qd 7. do pol 8. št. 1201 do 1400, od ptoil 8. do 8. št. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. St. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od poil 10. do 10. št. 2201 do kanca. — l oseba dobi četrt kg, 2 ose-bi pol kg, 3 in 4 osebe trd četrt