SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de octubre - 20. oktobra 2011
Volitve se bližajo
Tiskovni urad Svetega sedeža je pretekli ponedeljek, 17. oktobra objavil apostolsko pismo Porta Fidei - Vrata vere, v katerem papež Benedikt XVI. napoveduje leto vere. Dokument je napisan v latinščini, italijanščini, angleščini in francoščini. Tiskovni urad Slovenske škofovske konference pa
že pripravlja prevod v slovenščino. Benedikt XVI. je »leto vere«, ki se bo začelo 11. oktobra 2012 in končalo na praznik Kristusa kralja - 24. novembra 2013, napovedal že pri nedeljski sveti maši v baziliki Sv. Petra in zatem še pri opoldanski molitvi. Namenjeno je poživitvi vere obenem
pa želi spomniti na bogastvo Drugega vatikanskega koncila, ki se je začel pred pol stoletja.
Papež Benedikt xvi. je v apostolskem pismu motu proprio, ki ga je podpisal 11. oktobra, na dan začetka drugega vatikanskega koncila, predstavil vzroke in namen leta vere ter njegove osnovne smernice. O vsebini pisma je spregovoril pri včerajšnji opoldanski molitvi, ko je dejal, da se je pol stoletja po začetku koncila primerno spomniti na lepoto in središčni položaj vere. Ob tem je povabil h okrepitvi in poglobitvi vere tako na osebni kot občestveni ravni.
Leto vere ne bo praznovanje jubileja vesoljnega cerkvenega zbora ampak želi predvsem poživiti misijonsko zavest Cerkve, ko gre za oznanjevanje evangelija tistim, ki ga še ne poznajo pa tudi za novo evangelizacijo v primeru že verujočih. Leto vere želi biti tudi odgovor na sekula-rizacijo, ki je zajela sodobni svet in izrinila Boga iz vsakdanjega življenja. Želi pomagati ljudem, da znova najdejo Kristusa in zaživijo v prijateljstvu z njim. To bo izraz hvaležnosti in odločitve za spreobrnitev k Bogu, za krepitev vere vanj in oznanjevanje evangelija današnjemu svetu.
Čeprav do nedelje 4. decembra manjka še precej časa, je politično delovanje v Sloveniji v polnem razmahu. Stranke pripravljajo programe in kandidatne listine in z enim očesom gledajo na izide javnomnenjskih raziskav. Posebnost tega trenutka je gotovo pojav novih strank, ki skušajo prodreti na slovenski politični oder.
Vsi nastopi imajo prizvok kritike na delovanje pretekle vlade, ki sedaj vodi posle do nastopa nove, in pa napoved glede bližajočega se obdobja po volitvah. Tako je te dni vodja SDS Janez Janža v posebnem intervjuju za Reuters opozoril, da »bo treba varčevati ob vsakem koraku«. Stanje slovenskih financ ne dopušča kaj več optimizma.
Tudi predsednik SLS, Radovan Žerjav je pokazal na senčne strani. Trdil je, da so na primer »slovenski izvozni kazalci slabši kot kazalci primerljivih držav«.
Svet Nove Slovenije je v ponedeljek 17. zvečer na seji sveta na Brezovici obravnaval program stranke. Ta bo po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak temeljil na gospodarstvu in člo-
veku. »Če bomo ozdravili gospodarstvo, potem bomo v Sloveniji tudi vse druge probleme lažje rešili. Ampak kljub temu, da je gospodarstvo v ospredju, je za Novo Slovenijo izredno pomemben tudi človek, kajti politika je zaradi človeka in ni človek zaradi politike, zato na vseh področjih mislimo na to, kako bi podpirali družino, kako bi podpirali mlade, da bi dobili zaposlitev, kajti to je potem osnova za osamosvojitev, za nove družine in tudi, če bodo mladi imeli zaposlitev, to pomeni, da bodo lahko vplačevali v pokojninsko blagajno,« je izjavila Novakova.
Gotovo pa največ pozornosti zbujata dve novi stranki, ki sta se te dni pojavili na političnem odru. Ljubljanski župan Zoran Jankovič ima mnoge prednosti in predstavlja adut v rokah levega polja. Njegov prodor je tako močan, da ga je celo anketa dnevnika Delo postavila na prvo mesto, nekaj stotink procentov nad SDS. Druga nova pojava pa je Gregor Virant, nekdanji minister v vladi Janeza Janše, ki pa sedaj nastopa samostojno in ga ista anketa Dela postavlja na tretje
mesto. Ob tem se seveda takoj porodi vprašanje, koliko se tem anketam lahko zaupa. Koliko so resnične in koliko le svojevrstno propagandno orožje?
V SD so odločeni, da bodo na predčasnih volitvah nastopili s predsednikom stranke Borutom Pahorjem, o morebitnih zamenjavah v vodstvu pa bodo odločali spomladi na kongresu. Vodja poslanske skupine SD Dušan Ku-mer ob tem poudarja, da imajo tudi tokrat velike ambicije, pri čemer si pa »ne dela iluzij«, da bodo Socialni demokrati zmagovalci volitev.
Enim in drugim, zlasti pa volivcem, je spregovoril ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, ki je v izjavi za Radio Ognjišče dejal, da je državna oblast vedno v skušnjavi, da bi se povzpela na Božje mesto in ukazovala ljudem tudi to, kar je res in kar je prav. »Bližnje volitve bodo za to največja in najbolj pomembna priložnost, ko bomo tudi mi dali Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega: oblast bomo zaupali tistemu, ki bo znal z njo upravljati odgovorno in pošteno, modro in pravično.«
ENO JE POTREBNO
ANDREJ FINK
Sredi avgusta je britanski premier Cameron po izbruhu izgredov v več angleških mestih obsodil »moralni propad« družbe. Dejal je, da so izgredi »opozorilni klic« za državo, saj so s tem prišli na dan desetletja stari problemi, ki jih je treba nemudoma začeti reševati. Dodal je, da je treba popraviti »zlomljeno družbo«. Vodja opozicije Miliband pa je zahteval še globljo analizo dejanskih vzrokov. V počitniškem mesecu ni bilo naše kolumne, sicer bi bil že takrat opozoril na to. Britanski dogodki pa niso osamljeni, saj se podobno že nekaj časa pojavlja morda ne v tako hudi obliki tudi po drugih evropskih in neevropskih državah.
Pri nas (še) ni bilo podobnih izbruhov. Naša družba pa je v globini »zlomljena«. Nekateri bodo rekli, da se odziva neslišno, brez hrupa in zunanjega treska, a da vendar reagira, saj je menda živa in ima razvita čutila. Manj optimistični in vsi, ki znajo gledati pod površjem, pa se sprašujejo, kaj se je zgodilo s Slovenijo, in menijo, da otopela sploh ne reagira. Kako dobro bi bilo, če bi kak naš politik udaril in spregovoril o »moralnem propadu« slovenske družbe, kot je v Veliki Britaniji to bolj ali manj iskreno storil Cameron. Pri nas bomo to težko dočakali. Levi blok za to v najboljšem primeru nima posluha, desnosredinski pa v predvolilni dobi, ki se je začela, ne bo hotel brskati po preveč boleči rani. Levi bodo govorili o gospodarstvu, ki ga milo rečeno nikjer ni, desnosredinski pa o tistem, ki naj bi bilo. Žal pa nas samo ekonomija, po svoje zelo pomembna, sama po sebi ne bo peljala po varnih poteh in pripeljala do pristana. Evropska in tudi naša lastna moralna kriza se kaže v vsej krutosti, pa naj bodo izbruhi hrupni in vidni ali neslišni in podtalni.
Spet smo se znašli v predvolilni dobi, ki smo jo sicer že dalj časa nujno potrebovali. Decembra se bo spet pokazalo, do kakšne mere je (če je) naša družba rešila desetletja stare probleme, ali pa smo še v propadanju s prostim padcem.
Za opogumljanje lahko veljajo besede: Ne boj, se mala čreda! Ne boj se, a naredi, kar je danes potrebno! Kaj pa je to, nam je že davno razkril veliki Slovenec, svojevrstni izseljenec v Ameriki, Friderik Baraga, ki je dejal: »Samo eno je potrebno!« To, potrebno, sicer meri na poslednje reči, a do njih bomo prišli skozi vsakdanjik. Kristjan v svetu mora vsak dan skrbeti tudi za svet, ki ga obdaja, da bo lahko prišel do poslednjega cilja.
(Po Družini)
vrata vere
200 let najstarejše katedre
V	Gradcu so v petek, 14. oktobra 2011 posebej slavnostno obeležili 200-letnico najstarejše stolice slovenskega jezika. Na proslavi, ki se je je udeležil tudi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, so bili prisotni številni akademiki, študenti in ostali ljubitelji slovenskega jezika.
Moderator je bil dr. Ludwiga Karničarja. Zbrani gostje za govorniškim pultom so poudarili pomen ustanovitve prve stolice slovenskega jezika pred 200 leti. Dr. Karničar je poudaril, da je stolica nastala predvsem iz pragmatičnih razlogov, hkrati pa je bil njen obstoj za Slovence dokaz njihovega navdušenja nad slovenstvom. Govorniki so družno poudarjali pomen ohranitve katedre slovenskega jezika ter posebne zgodovinske razmere, ki so botrovale ustanovitvi katedre. Z zavedanjem, da so se v zadnjih letih razmere spremenile in omogočile še boljše sodelovanje med obema narodoma, pridobiva Gradec tudi povezovalno vlogo. Kot nekakšen most med obema narodoma. Vlogo, ki jo je Gradec v preteklosti že imel, tako sedaj počasi zopet prevzema.
Minister dr. Žekš je v svojem nagovoru poudaril, da so posamezniki, ki so se dokazali v slovenski zgodovini, tesno povezani z graško univerzo. »Tako lahko med imeni najdemo Stanka Vraza in Frana Miklošiča - kot bi brali slovensko kulturno dediščino. Najdemo še Rajka Nachtigala in Frana Ramovša - kot bi brali ustanovni akt Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Še en dokaz, da so z graško univerzo sodelovali pomembni posamezniki,« je povedal minister. Z zgodovino prve katedre slovenskega jezika pa je povezana še ena zanimivost. »Pobudnik ustanovitve katedre, Janez Nepomuk Primic, je v pismu prvi uporabil besedo Slovenija. Slovenci takrat nismo obstajali, nismo vedeli, kaj smo. Danes vse to imamo, a smo nezadovoljni, ker bi radi več. S tem ni nič narobe, vendar moramo spoštovati dosežke iz preteklosti«, je zaključil minister in poudaril, da to ni konec, temveč šele začetek, začetek še boljšega sodelovanja.
V	okviru praznovanja je Pošta Slovenija pripravila priložnostno znamko, ki obeležuje ta pomembni jubilej. Hkrati pa so na prireditvi predstavili zbornik z naslovom »Graz und Slowenien/Gradec in Slovenija«, ki prikazuje povezanost mesta s Slovenci. Pro-
gram so glasbeno povezali bratje Smrtnik z Obirske-
ga.
Stolica za slovenski jezik na Liceju v Gradcu je bila prva katedra za slovenščino na svetu. Ustanovljena je bila leta 1811 in namenjena praktičnemu pouku slovenskega jezika. Pouk se je začel leta 1812 s 60 šolarji. Od leta 1812 do leta 1813 je stolico vodil njen pobudnik Janez Nepomuk Primic, sledil mu je Koloman Kvas.
Stolica naj bi v sodelovanju z drugimi slovenskimi ustanovami predstavljala napredno pedagoško in znanstveno ustanovo, kjer naj bi se slovenščina kot jezik razvijala in uveljavila. Primčeva ideja je bila dobro sprejeta tudi od ljudstva, saj je bila slovenščina materinščina 40 odstotkov štajerskega prebivalstva tistega časa. Predvsem za duhovnike in uradnike je stolica predstavljala možnost izobrazbe in izpopolnitve v slovenskem jeziku. Stolica je pomagala duhovščini in uradnikom uporabljati slovenski jezik na verskem, estetskem, naravoslovnem in kmetijskem področju.
Napad na Koroškem
Na avstrijskem Koroškem so neznanci v noči 14. oktobra izruvali dvojezično krajevno tablo Eberndorf/Dobrla vas in jo odvrgli na bližnjo njivo. Že v začetku oktobra so v občini Dobrla vas neznanci s črnim in belim razpršilom pomazali tri dvojezične table v kraju Kazaze in tablo v Lovankah. Prve nove dvojezične krajevne table so v skladu z dogovorom iz Celovca slovesno postavili 16. avgusta v Železni Kapli in Žitari vasi. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je takrat napovedal, da bodo do konca septembra postavljene vse dvojezične table, ki bodo stale v 164 krajih, kjer živi slovenska manjšina. Pred petkovim obiskom v Sloveniji je Dörfler pred dnevi dejal, da so na Avstrijskem Koroškem doslej postavili 123 dvojezičnih krajevnih napisov; dežela jih je postavila 41, posamezne občine avstrijske Koroške 82, sedaj pa so na vrsti kažipoti.
Umrl dr. Jože Bernik
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V petek, 14. oktobra zvečer je v 87. letu starosti umrl nekdanji poslanec Nove Slovenije in nekdanji kandidat za predsednika države dr. Jože Bernik. Zadnja leta je z ženo Marijo živel v domu Janeza Krstnika v Trnovem. Leta 2004 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Jože Bernik se je rodil 13. aprila 1924 v Puštalu pri Škofji Loki. Po klasični gimnaziji v Ljubljani se je kot časnikar začetnik zaposlil pri tedanjem Slovencu, kjer ni ostal dolgo. Med drugo svetovno vojno je kot civilist delal v domobranskem centru. V začetku leta 1945 ga je tedanja oblast zaprla. Ob koncu vojne je zbežal. Prek Avstrije ga je pot vodila v Italijo, kjer je v Rimu študiral najprej novinarstvo in pravo, v Madridu pa še ekonomijo.
Nato je odšel v ZDA, kjer je diplomiral iz mednarodne trgovine, leta 1960 pa doktoriral iz prava ter se zatem zaposlil v velikem farmacevtskem podjetju Abbott Laboratories v Ilinoisu blizu Chicaga, kjer je ostal do upokojitve leta 1989, leta 1991 pa postal član SKD. Dr. Bernik je bil leta 1959 pobudnik akademskega društva Sava v ZDA in Kanadi ter Društva slovenskih študij.
Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v rodno domovino in tam začel aktivno nastopati v javnem življenju in tudi v politiki. Je eden od pobudnikov in prvi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, leta 1994 prvič, leta 1996 pa je bil ponovno izvoljen za predsednika SSK. Bil je tudi ustanovni član stranke NSi. Stranka je ob njegovi smrti podala izjavo, kjer med drugim trdi: »Nova
Slovenija se dr. Berniku zahvaljuje za vse, kar je naredil za Slovenijo in Novo Slovenijo. V Novi Sloveniji se zavedamo pomembnosti njegove vloge pri razvoju krščanske demokracije in ustanovitvi Nove Slovenije.«
Dr. Bernik je bil leta 2000 na listi Nove Slovenije izvoljen za poslanca. Poleg njega so takrat v poslanske klopi sedli še dr. Andrej Bajuk, Janez Drobnič, Ivan Mamic, Lojze Peterle, Alojz Sok, Marija Ana Tisovec in Majda Zupan.
Kot nekdanji politični izseljenec se je vedno boril za pravo presojo in resnico o polpretekli zgodovini. Leta 2002 je bil kot poslanec NSi govornik na slovesnosti v Kočevskem rogu pri breznu Pod Krenom. Takrat je dejal: »Kot pričevalci ne moremo biti podobni človeku, ki je pod mernikom in ne upa ven. Resnično je veliko strahu še vedno, toda to bomo morali premagati. Treba je pa tudi to, da zahtevamo od slovenskih oblasti, da preneha z ideološkim terorizmom, da preneha s totalitarno ideologijo, kajti to je povsem neskladno s slovensko ustavo in tudi s slovensko demokracijo, četudi je še zelo nepopolna.«
V utemeljitvi podelitve zlatega častnega znaka svobode RS je bilo o dr. Jožetu Berniku med drugim zapisano: »... Vse svoje moči in tudi finančna sredstva ter bogate zveze pri najvišjih predstavnikih ZDA je namenjal razvoju demokracije in uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji. Zaradi izjemnega prispevka, ki ga je dr. Jože Bernik doprinesel v dobro slovenstva, Slovencem in zaradi njegovih zaslug pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju ter razvoju demokracije v Republiki Sloveniji, je ob 80-letnici odlikovan z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.«
Naj ta veliki Slovenec počiva v zasluženem miru pri Bogu!
TONE MIZERIT
VTISI IZPOD TRIGLAVA
(Od našega dopisnika)-
Kljub vsem preciznim uram in njihovim točnim mehanizmom, človek ne more razumeti, da čas lahko hi-
treje teče. To pa zaznava polagoma, ko si nabira leta in križe. Vendar vsaka slaba stvar prinese nekaj dobrega (o čemer pa bi se dalo debatirati; a če tako pravijo ljudje, ki jim priznavamo, da so bolj modri od nas, bo že držalo).
Po svojih izkušnjah bi rekel, da čas najhitreje mineva tistim, ki imajo take naloge kot pisati za dnevnik, tednik, revijo; tistim, ki jim kot Da-moklejev meč visi nad glavo ura, -kaj ura! - minuta oddajanja gradiva. In čeprav se ti trenutki ponavljajo iz dneva v dan, tedna ali kakor koli, se malokdaj lahko pohvališ in rečeš: pa sem te, čas, ukanil in še pred zadnjo minuto oddal uredniku!
V	tem hitenju se rado zgodi, da ne pride na dan ravno tisto, kar si avtor želi povedati in sporočiti, ali pa ne vse, kar si je zamislil. Kar seveda lahko povzroči večje ali manjše probleme. Pa ne vedno.
V	zadnjem poletno-jesenskem koncu tedna pred ohladitvijo smo se
Nepopolni vtisi
podali v dolino Vrat, o čemer je bilo na teh straneh že poročano. A ni bilo povedano vse, kar je bilo v mislih in načrtih.
Namreč pri začetku poti na Triglav, pri Aljaževem domu, stoji lepa kapelica, Aljaževa kapelica. Aljaževa, ker je željo po kapelici izrazil župnik Aljaž, zgrajena pa je bila leta 1928, ko je bil župnik že pokojni; posvetil jo je takratni ljubljanski škof dr. Anton B. Jeglič.
Prikupni kapelici je vsekakor nekaj moralo manjkati - namreč zvonec želja za srečno pot. In ta primanjkljaj so odpravila septembra 1996 tri planinska društva: Savinjski gorniški klub, Planinsko društvo Celje in - Slovensko planinsko društvo Bariloče! Veselo presenečenje, ki dokazuje, da se premisi, da povsod po svetu najdeš Slovenca, pridružuje še: povsod po Sloveniji najdeš sledi argentinskih Slovencev.
In takoj se sproži mehanizem spomina. Prav za prav je mehanizem zastarel pojem; danes govorimo o spominu na trdem disku ali ključku (pendrive), v katerem je vse zapisano, kar smo hoteli spraviti (razen, če se je okužil s kakim prekletim
virusom). Spomnil sem se besed dr. Franca Zabukovška, ki vedno izredno rad pripoveduje o svojem obisku Ba-riloč prav v začetkih tistega leta, ko je z delegacijo gorniških in planinskih prijateljev obiskal SPD in ob 45-letni-ci društva poskrbel, da je Slovenija, predvsem ljubitelji gora, bila seznanjena s slovensko prisotnostjo pod južnimi Andi.
Sprožila se je še ena misel: tudi letos mora biti okrogla obletnica in misel je bila potrjena, ko sem na »fejsbuku« zasledil obvestilo o proslavitvi 60-letnice s slavnostnim programom.
Naj spet napišem, da se je sprožila nova misel? Saj to je že brzostrelka misli, ki si ena za drugo sledijo in utelešajo oziroma materializirajo v slikah obrazov, krajev in dogodkov. O šumskih bratih, ki sem jih poznal le peščico, pa o Stanu, o Pod Skalci, o Tončku in vrhovih, ki sem jih - tako kot Triglav - gledal od spodaj. In ne nazadnje se pojavijo nasledniki nekdanjih »šumskih bratov«, prijatelji in znanci, današnji sotrudniki pri SPD. Naj veljajo te vrstice tudi kot čestitke izpod Triglava vsem vam pod Trona-dorjem, Catedralo in Capillo!
Torej je izpad zaradi naglice le rodil nekaj pozitivnega. Bo treba kar pritrditi modrim možem.
Vsaj v tem primeru.
GB
Splošna ugotovitev teh dni je, da še nikdar ni bilo tako malo zanimanja, tako ogromne politične apatije, kot jo vidimo v teh predvolilnih dneh. Odločilni trenutek je pred vrati, pa ni navdušenja, ni veselja, niti zaskrbljenosti. Predhodne volitve, ki so v resnici izgubile svoj namen in svoj smisel, so dokončno uničile možnosti presenečenj. In to je zelo negativno za politično zdravje družbe.^
Kam smo prišli. Če ugotavljamo dejstva, kot se v javnosti oznanjajo, se nahajamo v državi, ki jo vodi peronistična vlada in jo bo vodila še nadaljnja štiri leta. A pretekli ponedeljek je bil 17. oktober in ni bil državni praznik. Sploh se ni razločil od drugih delovnih dni. Starejši se še spominjamo, kaj je ta datum pomenil za pero-nizem. Uradni naziv je bil »Dan zvestobe«, v spomin na trenutek, ko so delavske množice napolnile majski trg in zahtevale osvoboditev tedaj aretiranega polkovnika Perona, ki je potem, poznan kot »el general«, globoko spremenil politično in socialno sceno Argentine. Dolga desetletja je ta peronistični praznik, prepovedan ali priznan, zaznamoval argentinsko življenje. Danes je le utišana polemika med glavnim tajnikom CGT (Hugo Moya-no) in gospo predsednico javnost opozorila, da to ni navaden dan. Sindikalist je zahteval, naj se »doktrina Perona in Evite izvaja« in ne samo proglaša. Gospa Cristina pa je želela delavsko vodstvo »na višini današnjih izzivov«. Pero-nizem kot doktrina, kolikor je je sploh imel, je že zdavnaj utonil v pozabo. Ostajajo le njegove populi-stične in demagoške metode, ki so od nekdaj toliko škodile državi in družbi, in ki še danes predstavljajo eno največjih nevarnosti. Ob teh metodah ni svetle prihodnosti ne za Argentino, ne za Argentince.
Zadnji napori. Opozicija, ki se pripravlja na nov in krut poraz, je te dni končno našla skupen imenovalec. Zadnje dni so njeni voditelji nekoliko pozabili na medsebojno klanje in združeno napadli vlado in predsednico. Vsak s svojega zornega kota je opozarjal, da je pod to vlado v nevarnosti demokracija in tudi miren razvoj življenja naroda. A da bi predlagal stvarne rešitve, tega nismo videli. Ponovno moramo torej ugotoviti, da vlada tako jasno prednjači, ker ni vredne alternative v opoziciji. To je položaj, ki se stalno ponavlja v argentinski politiki. Enako smo pisali za dobo Menema. In ko že govorimo o njem: si more
kdo predstavljati, da v pe-ronizem spadajo tako Menem, kot Kirchner, Moya-no, Duhalde, Sola in drugi? Tudi razlaga, da peronizem ni stranka, temveč »gibanja« ne pojasni te zagonet-ke točke, ki je edinstvena in najbolj nazorno oriše to državo in to družbo. Ob tem je te dni najbolj iskreno nastopil Duhalde, ki je v tipičnem tukajšnjem izrazu priznal, da je federalni (uporni) peronizem »vreča mačkov«. Nazadnje je bil on tudi edini, ki se je jasno izrazil proti splavu in celo proti porokam istospolnih.
Kaj nas čaka. A kot vlada ni ničesar napovedovala, niti pojasnila, kako bo rešila težke socialne in gospodarske probleme sedanjosti, tudi opozicija tega ni storila. Prgišče praznih obljub in nič več. To dejansko dokazuje, da niti vlada niti ostale stranke, nimajo jasnega vladnega programa. Da ga nima opozicija ni nevarno, saj vemo da nobena teh strank ne bo stala ob krmilu države. Bolj nevarno je, da nihče ne ve, kaj bo storila vlada. Ali ve gospa predsednica? Če ve, tega ne pove in strokovnjaki se zaskrbljeno sprašujejo in delajo račune, kako naj bi se v prihodnje odvijale stvari v Argentini. Položaj je tako zapleten, da je vsaka rešitev težka in vsak načrt predstavlja riziko. Lahko bi naštevali, kar v nedogled, vse težave, vsa vprašanja, ki bodo morala dobiti zadovoljiv odgovor. Raziskave javnih mnenj kažejo, da normalnega državljana še vedno najbolj skrbi vprašan je varnosti Ugrabitve, ropi in poboji pa prekupčevanje in uži vanje mamil niso pojenjali čeprav manj odmevajo v javnih medijih. Je vlada na tem področju kaj storila? Kar je novega, je narobe, kot organiziranje nove policijske enote v prestolnici, brez vednosti vodje mestne vlade, ki ima tudi svojo policijo. Tako bodo »pri -staniščarje« pazili kar trije varnostni organi, brez stika ne povezave med seboj. Kar pa zadeva province Buenos Aires pa ni upanja na kakšno izboljšanje. Ljudi pa tudi skrbi inflacija. Stvari se dan za dnem dražijo. In kaj dela vlada ob tem? Enostavno zanika realnost. Medtem, ko se vladne statistike sučejo pod 10% letno inflacijo, realne številke govorijo o 24 odstotkih. Koliko časa lahko neka družba prenese tako strokovno dvoličnost? Stroški za subvencije rastejo, davčna nabirka zaostaja, zunanji krediti pa se dražijo, kolikor jih sploh bo. Strokovnjaki računajo še eno leto normalnega razvoja po tej poti. A gospa bo morala vladati še štiri leta.
OBISK VELEPOSLANIKA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV »SLOVENSKI KOTIČEK«
v provinci entre Rios
15 let življenja in dela
Med 22. in 24. septembrom je veleposlanik RS v Argentini Tomaž Mencin v spremstvu soproge mag. Darje Zorko
Mencin in druge sekretarke na veleposlaništvu, Mateje Lesar Markovič, obiskal slovensko skupnost v provinci Entre Rios. Tridnevni program je potekal v krajih Parana, Cerrito, Lucas Gonzales in Hasenkamp.
Glavni namen obiska je bila počasti-
tev 20. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. Ta dogodek so obeležili z otvoritvijo dveh trgov »Republika Slovenija« v krajih Cerrito in Lucas Gonzales ter ulice »Republika Slovenija« v Hasen-kampu. V teh krajih živijo potomci slovenske migracije iz konca 19. stoletja, ki so na novo odkrili svoje slovenske korenine s pomočjo neumornega dela častnega konzula Carlosa Bizaia.
V četrtek zvečer 22. je veleposlanik Mencin predaval na Katoliški univerzi UCA v glavnem mestu province Entre Rios, Parana, in sicer na temo osamosvojitve ter dosežkov Republike Slovenije v zadnjih dvajsetih letih. Več kot sto poslušalcev (študentje mednarodnega prava, visoki predstavniki univerze ter člani slovenskega društva Triglav iz Entre Rios in potomci slovenskih korenin (od katerih nekateri celo predavajo na tej univerzi) je imelo možnost vpogleda v zgodovinski razvoj države, v uspehe po osamosvojitvi in kritičnega pogleda v prihodnost.
Po tem akademskem dogodku je veleposlanik opravil intervju z direktorjem časopisa El Diario ter skupaj s častnim konzulom in drugo sekretarko predstavil Slo-
venijo tudi v prime-time televizijski oddaji na Canal 6.
Dopoldne dne 23. septembra je potekala otvoritev trga z imenom »Republika Slovenija« v kraju Cerrito. Veleposlanika je sprejel župan mesta, gospod Orlando Jose Lovera, ter predstavnica slovenske skupnosti v Cerritu, gospa Noeli Podversich. Dogodek sta spremljali tudi radijski postaji, za kateri je dal veleposlanik kratek intervju.
Program se je nadaljeval z obiskom častnega konzulata v mestu Parana ter naselja San Benito, kamor so prišli prvi Slovenci v letih 1879-1885, in otvoritvijo trga »Republika Slovenija« v 150 kilometrov oddaljenem kraju Lucas Gonzalez. Tam je veleposlanika in delegacijo sprejela županja Zunilda del Carmen Gobo Mavrich, ki je prav tako slovenskih korenin. Otvoritve trga, s tradicionalnim kozolcem in simbolično posaditvijo lipe ob 20. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije je tisti večer spremljalo številno občinstvo. Dogodek se je končal s televizijskim intervjujem lokalne televizije, kjer so skupaj z županjo in častnim konzulom govorili o Sloveniji, slovenski skupnosti in gospodarskem sodelovanju.
V soboto 24. 9. je veleposlanik Mencin, skupaj z županom mesta Hasenkamp, gospodom Osvaldom Picottijem, častnim konzulom Carlosom Cesarjem Bizaijem in slovenskim predstavnikom skupnosti v Hasenhampu, gospodom Eldemirom Poversichem, odprl ulico v
novo nastajajoči elitni četrti z imenom »Republika Slovenija«. Otvorili so tudi spominski kamen ob 20. obletnici osamosvojitve. Dogodek se je zaključil z ogledom v kulturni center spremenjene železniške postaje in kratkim kulturnim programom.
Srečanje z najvišjimi predstavniki krajevnih oblasti je imelo tudi gospodarsko konotacijo, saj so se sogovorniki pogovarjali tudi o možnostih gospodarskega sodelovanje, predvsem na področju kmetijstva, npr. v čebelarstvu, živinorejstvu, predelovalni industriji, ter obnovljivih energijah, veleposlanik pa se je srečal tudi s predstavniki slovenske skupnosti združeni v društvu Triglav iz Entre Riosa.
V nedeljo, 25. septembra, smo praznovali lepo obletnico: petnajst let društva upokojencev »Slovenski kotiček«. Zbrali smo se na dvorišču Našega doma v San Justo. Bilo je okrašeno s cvetjem. V ospredju je visel grb, delo neutrudnega mojstra Toneta Oblaka. Ta grb nam še poveča zavest identitete naše skupine.
Napovedovalec dr. Matjaž Ravnik je pozdravil goste, med njimi veleposlanika Republike Slovenije gospoda Tomaža Mencina in soprogo; predsednika Zedi-njene Slovenije prof. Francija Žnidarja in gospo; predsednika Našega doma prof. Karla Groznika in gospo; delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini dr. Jureta Rodeta; našega dušnega pastirja patra Alojzija Kukovico in vse ostale prisotne.
Spomnili smo se vseh naših pokojnih članov z minuto molka.
Bila pa je tudi priložnost, da smo si ogledali razstavo otroških risb, ki si jih ustvarili v počastitev naše ljube domovine, pod pokroviteljstvom soproge veleposlanika magister Darje Zorko Mencin, ki je priredilo natečaj otroških ustvarjalnih čestitk ob dvajsetem rojstnem dnevu samostojne Slovenije.
Kosilo je potekalo v prijateljskem vzdušju pri okroglih mizah, odlično okrašenih z rožami Močan je bil aplavz našim strežnikom, mladim parom, ki so nam z veseljem in dobro voljo postregli.
Pred posladkom ni manjkalo naših lepih slovenskih pesmi. Blaženi Anton Martin Slomšek je napisal: »Kjer lepe pesmi ni, dam dobrih ni ljudi«. Zbor Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom dirigentke gdč. Anice Mehle je zapel: Škrjan-ček poje, Sem mislil sinoči v vasi iti, Kjer sem jaz mali bila, Luštno je tu na deželi, Predica in Drežniška. Topel aplavz je izrazil zahvalo za nastop!
Sledila je veseloigra, burka, pod naslovom »Dijak na poti v Paradiž«. Dogaja se na kmetih leta 1600. Nastopili so Marko Malovrh kot resen drugi mož kmetice in Stanko Jelen, zviti dijak, ki spretno okrog prenaša kmetico Cilko V. Lipar.
»Bodi zdrava domovina, ljubi moj slo-
venski kraj«. Gospa Majda Hren Ravnik je doživeto deklamirala Gregorčičevo pesem »Domovini«
Pozdravila nas je nato naša neutrudna predsednica društva upokojencev »Slovenski kotiček« gospa Mici Malavašič Ca-sullo. Rekla je, da »današnje praznovanje pomeni veliko truda skozj 15 let življenja upokojenskega društva. Člani so se za to potrudili in s časom dosegli cilj, ki ga je gospod Marjan Bogataj skozi veliko let zamislil.«
Nato so ob jubileju čestitali še veleposlanik Republike Slovenije g. Tomaž Mencin, predsednik Zedinjene Slovenije g. Franci Žnidar in predstavniki raznih organizacij skupnosti in želeli ustanovi nadaljnji uspeh.
Gospa predsednica Mici Casullo je nato predstavila knjigo, ki so jo napisali upokojenci Našega doma pod naslovom: Iz pregnanstva v novo deželo. V spomin na to praznovanje in delo ustanove, je predsednica v imenu upokojencev izročila knjigo in poseben spominček (leseni krožniki s slovenskimi motivi) g. veleposlaniku RS, predsedniku Zedinjene Slovenije, predsedniku Našega doma, Janezu
Albrehtu, Stanetu Mustarju in družini Bogataj.
Na vrsti je bil bogat srečelov, ki ga je vodil Lovrenc Tomaževič. Več rojakov je bilo osrečenih z bogatimi dobitki.
Posladek, sladoled, kava, pecivo, ki ga naše matere z ljubeznijo dobre volje vedno pripravijo. Zahvala vsem, ki so omogočili to slavje. Odboru Našega doma, materam, ženam, za pomoč v kuhinji, mladini pri postrežbi, okrasitev miz in vsem, ki prostovoljno pomagajo in podpirajo to socialno delo.
Bilo je lepo! Vsem najlepša hvala in kmalu nasvidenje!
Cilka V. Lipar
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Predkolumbske kulture v Južni Ameriki
Slovenska kulturna akcija je v soboto, 20. avgusta ob 20. uri, v mali dvorani Slovenske hiše priredila kulturni večer na vabilo zgodovinsko-družbe-nega odseka organizacije. Lic. Franci Markež nam je to zanimivo temo predstavil v besedi in s projekcijami.
Glavna tematika večera se je osredotočila na prvotne kulture, ne toliko poznane, vendar izredno pomembne za ameriško celino. Ko govorimo o domačih kulturah na ameriških tleh, nam pridejo v spomin takoj Inki, Maji ali Azteki, vendar je želel predavatelj odkriti vlogo manj poznanih kultur. Marsikatere sledi so bile odkrite v arhitekturi v zadnjih desetletjih. Ni dvoma, da pa nas čakajo še nova odkritja, predvsem če upoštevamo, da je bilo večji del stavb, ornamentov, rakev, okraskov, orožja in orodij odkritih sredi džungle v nedostopnih krajih - včasih skoraj slučajno.
Arheologija iz dneva v dan odkriva nova najdišča, a jim daje različne interpretacije. Predavatelj je tudi poudaril, da so te kulture trajale več stoletij kot pa Inki. Ogromno skulptur, umetniških sledov in razvalin je še vedno ovitih v meglo le delnih podatkov in tudi nekateri pojavi nimajo lahke razlage, saj praktično ni ustnega še manj pa pisanega izročila.
Nekateri so mnenja, da prve človeške sledi v Južni Ameriki segajo 12.000 let nazaj. Teritorialno naj bi se prvi kulturne sledi pojavile v obširnem ozemlju na srednjem zahodnem delu Peruja in Bolivije, severu Čila in severozahodne Argentine. Obstajajo različni kriteriji pri opredelitvi pojma kultura in civilizacija. Med prvotnimi zaznavnimi kulturami je lic. Franci Markež omenil Caral, Sechin, Moxeke, Chavin de Huastar, Nazca, Senor de Sipan in Tiahuanaco (Tiwanaku). Te kulture so se razvile iz prvotnega ribolova in lova do agrarnega stanja, na kar so nastala skupna naselja in potem nadoblast, ki je centralizirala administrativno - politično avtoriteto.
Predavatelj je omenil, da praktično ni dvoma, da je bil izvor prvotnih prebivalcev v Aziji, od koder so po plitvem Beringovem morju po suhem ali po ledu prišli v Severno Ameriko. Ena izmed teorij je tudi ta, da se je civilizacijski proces razvijal od perujske morske obale v smeri goratih predelov. Razlogi selitve iz enega predela v drugega še tudi niso jasni.
Predavatelj se je dotaknil zanimivih tem: poudaril je značilnosti vsake civilizacije na umetniškem, gospodarskem in socialnem področju. Kar se tiče arhitekture še ni odgovora, kako naj bi
se razlagali prevoz ogromnih blokov skal, s katerimi so sestavljeni templji in palače, ki ne samo to, da se ne dobijo tovrstni kamni v bližini naselja temveč, ko se upoštevajo možnosti in tehnike prevoza. Ali se bodo sploh kdaj odkrile te skrivnosti? Zanimivo je bilo slišati in videti kvalitetne kiparske in posodne izdelke, o bogastvu in razkošju Senora de Sipan, o Vratih sonca, o naselbinah ob jezeru Titicaca; manj prijetni pa so bili nekateri podatki o indijanski krutosti nad premaganci in o razvadah v spolnem življenju.
Kar se tiče teh srednjezahodnih predkolumbijskih kultur je predavatelj poudaril kot skupne zanimive točke sledeče: kompleksne sisteme za namakanja, pridelovanje žitaric in drugih rastlin v obliki teras, uporaba skladišč za ohranjevanje živil skozi vrsto let, slične tehnike v keramiki, metalurgiji, tkanju in peresnih okrasih.
Publika je sledila izvajanju in projekcijami z velikim interesom, kar se je razodelo ob vprašanjih po koncu predavanja. Poslušalci so tudi izrazili željo, naj bi jih predavatelj v prihodnjih predavanjih seznanil še z drugimi kulturami, saj je obiskal mnogo dežel po svetu in zna razbrati, kaj je pomembnega v vsaki kulturi.
K.C.
v
Šalamunov simpozij
Odprti muzeji
Pesniku Tomažu Šalamunu so ob njegovem 70. rojstnem dnevu pri Študentski založbi pripravili simpozij, ki bo v dveh delih potekal v Zagrebu in Kopru, ter branje njegove poezije v Ljubljani.
O Tomažu Šalamunu je bilo že veliko zapisanega, povsod pa se njegovo ime pojavlja v navezi z velikimi nazivi oziroma besedami. Tako lahko beremo, da je Šalamun »velikan slovenske modernistične poezije«, »eden v svetu najbolj uveljavljenih slovenskih literatov« ali »socialni fenomen, edinstven v povojni slovenski in obenem svetovni književnosti«. Čeprav je ključne postaje svojega življenja razgrnil v številnih pogovorih za medije, ostaja njegova pojava skrivnostna. Zdi se, da si tudi sam tako želi, saj ni nikjer mogoče najti njegove biografije. Šalamunov pesniški jezik je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja doživel številne preobrazbe, hkrati pa vplival na številne pesniške kolege z vsega sveta. V svoji poeziji se je leta 1941 v Zagrebu rojeni pesnik kaotičen in raznolik. Njegove pesmi se lahko bere kot vtise nerazumljenih sanj, čeprav je sam nekoč dejal, da je resnica pesmi na njeni preočitni površini. Našteto so zgolj fragmenti, ki skušajo sestaviti mozaik jezika, katerega poglavitna značilnost je neulovljivost. Šalamunovo dela so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah. Zadnja z naslovom Kdaj je v Sloveniji ob njegovemu osebnemu jubileju izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. Eno od šestih v knjigi zbranih spremnih besed je napisala makedonska pesnica in literarna teoretičarka Katica Kjulavkova tedaj, ko so Šalamunu leta 2009 podelili zlati venec Struških večerov poezije. Izid izbora pesmi v zbirki Beletrina je napovedal niz prireditev, ki so jih pri Študentski založbi pripravili ob Ša-lamunovi 70-letnici. Osrednji dogodek bo mednarodni simpozij z naslovom Slovenska medkulturna avantgarda, podnaslovljen Poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki so ga pripravili v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in koprsko Fakulteto za humanistične študije. Na Študentski založbi so dogodke postavili v tri mesta, ki so Šalamuna tako ali drugače zaznamovala. V sredo, 19. oktobra, bodo o Šalamunovem delu in njegovih vplivih, najprej na jugoslovansko in nato na svetovno pesništvo spregovorili v Zagrebu. Celodnevni program je napovedan za drugi del simpozija, ki bo v četrtek, 20. oktobra, potekal na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Dvodnevno dogajanje bo sklenil pogovor s Šalamunom v koprski Galeriji Loža, ki ga bo povezoval pesnik, prevajalec in publicist Andrej Medved.
Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej so v soboto, 15. oktobra z dnevom odprtih vrat obeležili 190. obletnico ustanovitve Kranjskega stanovskega muzeja.
Program praznovanja v muzejski hiši na Muzejski 1, kjer domujeta narodni in prirodoslovni muzej, je ponudil ustvarjalne delavnice za otroke in družine, javna vodstva po razstavah, priložnostno razstavo ob vpisu Prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine ter predstavitev najdb z Ljubljanskega barja, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, v kontekstu tega vpisa.
V muzejski četrti Metelkova, kjer stojita Slovenski etnografski muzej in novo poslopje Narodnega muzeja Slovenije, pa se je bilo mogoče udeležiti javnih vodstev po razstavah in večerne slovesnosti ob obletnici z Juretom Godlerjem in Ljubenom Dimkaro-skim.
Kranjski deželni stanovi so leta 1821 sprejeli odločitev o ustanovitvi deželnega muzeja z imenom Kranjski stanovski muzej. Leta 1826 je cesar Franc I. odobril ustanovitev in določil, naj se ustanova imenuje Deželni muzej. Prvo stalno razstavo je odprl leta 1931 v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu.
Leta 1921 se je Kranjski deželni muzej preimenoval v Narodni muzej. Dve leti kasneje se je od njega osamosvojil Slovenski etnografski muzej, leta 1944 pa še Prirodoslovni muzej, je mogoče izvedeti na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije.
Liniji Maribor-London že slabo kaže
Optimizem, da bo z novo linijo med Mariborom in Londonom mariborsko letališče le oživelo, je bil očitno prehiter. Prevoznik Golden Air naj bi po dveh tednih dni že obupal.
Novo slovensko letalsko podjetje z večinskim britanskim kapitalom Golden Air je na začetku oktobra odprlo linijo z mariborskega letališča do Londona, vmesni postanek pa je bil na Dunaju. Na prvem letu je sedel le en potnik, s povpraševanjem so imeli nato
težave ves prvi teden, nato pa so imeli težave z zagotovitvijo letala.
Da bo prihodnjih šest mesecev za družbo odločilnih, je sicer že na začetku projekta poudaril glavni investitor Dach una, saj mora letalska povezava dokazati svojo dobičkonosnost. Takrat je tudi napovedal, da se zanimajo tudi za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je sicer v lasti Preventa v stečaju, vendar je predpogoj, da uspejo z osnovno storitvijo.
TREBANJSKE RAGLE
Nastop v Slovenski vasi
Društvo Ragle, iz Trebnjega na Dolenjskem, se posveča ohranjanju slovenske ljudske dediščine, predvsem starih slovenskih ljudskih pesmi, ki jih največkrat poišče pri starejših ljudeh in se jih nauči po posnetkih, da se čim bolj približa izvirniku. Če je Raglam kakšna posebej všeč, jo izbira tudi iz knjig. Zbrane pesmi se poskusa ohraniti take, kot so, preproste, a bogate v svojih sporočilih.
Ragle so skupina petih žensk - Karolina Gli-ha, Jera Rot, Neža Rot, Zala Rot in Marjana Saje - vodita pa jih zakonca Pavle in Antonija Rot. Maja tega leta so praznovale 15. obletnico delovanja.
Vsem, ki so jim hoteli prisluhniti, so Ragle zapele že več kot 400 krat. Sodelovale so v projektu Rastoča knjiga, s strokovnjaki in priznanimi skupinami s področja slovenske ljudske glasbe, v programih več radijev, na dobrodelnih koncertih, ljudsko pesem so predstavljale šolarjem, snemale za arhiv Radia Slovenija, izdale tri zgoščenke ter knjigo. Najbolj pa so ponosne na 18 tematskih koncertov, na 300 pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, ki jih pojejo in na trenutke, ko zapojejo tistim, ki se s slovensko ljudsko pesmijo vračajo v mladost ter si z njo polepšajo vsakdan in praznovanja. Nastope popestrijo tudi z igranjem ljudskih viž na ljudske inštrumente.
Gospa Jasna Vidakovič, ki je bila na RTV Slovenije dolga leta urednica za ljudsko glasbo, je povedala o njih: »Ragle so bile pred 15 leti šolska dekleta, ki so se zavezale in zvezale z ljudsko pesmijo svojega kraja, okolice Trebnjega. Mentorica - mati nekaterim pevkam - je svoje znanje pesmi in pesmi svojih sorodnikov in sosedov pomagala vpletati v najstniška življenja, v katerih je danes, ko so že mlade mamice, pustilo globoke sledi. K temu pa so same dodale nekaj svojega lastnega občutenja, nekaj drugačnosti, nekaj, kaj govori, da so dekleta po svoje prenesla stare spomine v nove čase. To rade poudarjajo tudi na odrih svojih tematskih koncertov.«
Verjamemo, da ima ljudska pesem visoko vrednost in pomen za slovenski narod. Zato nas Društvo Slovenska vas toplo vabi na nastop, v petek 28. t.m. ob 20. v Hladnikovem domu.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Minljivost
nam govori o tem, da je na svetu vse minljivo. Vsaka stvar ima svoj konec. In ta odvisi od človekove volje, ali pa ne.
Vsaka pesem je samo enkrat lepa.
In vsak dan lahko opazujemo to končno stanje. In ta minljivost govori tudi o našem življenju. Nismo si ga sami izvolili in mu nismo določili konca na tem svetu. Smo cvetlica na polju. Zjutraj se veselo obrača proti soncu, zvečer pa jo pohodijo in usahne. Take muhe enodnevnice smo mi.
Pustili bomo vse, kar nas navezuje na ta svet.
»Dolgost življenja našega je kratka«, je pel naš Prešeren. Vse bomo morali zapustiti. Naše delo, službo, avto (če nam ga prej ne ukradejo), in vse ostale stvari. Ničesar ne bomo vzeli s seboj. Minljive so stvari in minljivo je naše življenje. Če preveč sejemo v tem obstoju in se navezujemo na minljive stvari, težje jih bo pustiti in oditi praznih rok. Tako je vse minljivo. A naše življenje se tu ne konča, se spremeni in doseže večni obstoj. V tem je velika dobrota in v tem smo samemu Bogu podobni.
Ne pehajmo se za stvari, ki nam velikokrat povzročajo mnogo trpljenja in izrabe.
Bogu bodimo hvaležni za vse, kar nam je dal. Tudi za to veliko spoznanje.
Vse je tako kratko, v našem obstoju. Skrbimo za to, da bo naše življenje samo prestop iz tega življenja v veselo prihodnost.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
petletnica našega DOMA v SAN JUSTU
V nedeljo, 15. t.m. so se sanhuški rojaki in njihovi prijatelji po slovenski maši napotili v Naš dom, da skupno proslave peto obletnico odkar je bil ta dom blagoslovljen.
Spominsko slovesnost je začel predsednik Našega doma Lojze Zakrajšek s toplim nagovorom.
Po pesmi Pozimi iz šole in Pohojena trava, ki jih je lepo odpel slovenski cerkveni pevski zbor iz San Justa pod vodstvom pevovodje Štefana Dren-ška, je prevzel besedo tajnik Matko Indihar.
Telovadni nastop naraščajnikov Našega doma je pričal, da sta jih Lojze Mehle in Lojze Modic lepo naučila proste vaje. Ljubek je bil tudi nastop dvogovor Mačkovega in Markovičevega Joška, kakor tudi telovadni nastop mladenk ...
Slovenci v Argentini
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Janeza Bitenca in njegove žene ge. Lojzke roj. Šonc, so dobili sina. Tudi družino Petra Goloba in njegove žene ge. Marije roj. Menič je razveselil sin, ki je bil krščen na ime Andrej Jurij. Botrovala sta Nace Menič in ga. Matilda Kragelj. Prav tako so dobili sina v družini Alfonza Lenarčiča in njegove žene ge. Anice roj. Mehle, v Villa Ballester. V družini Jožeta Mavrica in njegove žene Poldke roj. Krajnik, v Villa Li-bertad se je rodila hčerka. V družini Franceta Vilfana in njegove žene Malke roj. Reberšak, v Slovenski vasi, imajo sina. Hčerko sta dobila Feliks Oblak in njegova žena ga. Mara Draksler. Družino Ivana Kopača in Albince roj. Rožnik je razveselil sin. Prav tako pa tudi Andreja Jelena in Zinko roj. Skvarča. - Srečnim družinam naše čestitke.
veseloigra »pri belem konjičku« v slovenski vasi
Obiskovalci dramatske šole Slovenske dekliške organizacije in Slov. fantovskega odseka, ki jo vodi g. inšpektor Ludvik Štancer, so v njegovi režiji uprizorili v soboto, 30. septembra in v nedeljo, 1. oktobra, zgoraj omenjeno veseloigro.
Kot produkt prvega letnika dramatične šole ali bolje rečeno šestmesečnega dramatičnega tečaja nas je izvajanje igre naravnost presenetilo. Kajti vsi igralci brez izjeme so v svojih vlogah živeli; vsak je doživljal svojo vlogo z vso resnostjo.
N.ž.
Svobodna Slovenija, 19. oktobra 1961 - št. 42
RESUMEN DE ESTA EDICION
v AFGANISTANU
V	vojaški bazi Camp Stone v Heratu je bila V soboto slovesnost ob primopredaji dolžnosti in nalog med kontingentoma Slovenske vojske v silah Isaf, ki deluje v okviru Natove operacije v Afganistanu. 16. kontingent šteje 87 pripadnikov in pripadnic iz različnih enot Slovenske vojske, so sporočili z obrambnega ministrstva.
v BANKAH
Slovenski pregovor pravi, da je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi. Z njim se strinja kar 82 odstotkov Slovencev, kar se kaže tudi pri njihovem ravnanju z denarjem. Kot je pokazala nacionalna raziskava o pripravljenosti Slovencev na jutri, ki jo je izvedla agencija Vali-con v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in Novo KBM, varčuje polovica Slovencev. Med vsemi možnimi oblikami varčevanja najbolj zaupamo varčevanju na banki in v različnih varčevalnih paketih, ki jih ponujajo banke, saj se kar 56 odstotkov vseh varčevalcev odloča za tovrstne oblike varčevanja.
BREZ NESREČ?
V	noči med soboto 15. in nedeljo 16. t.m. je tudi v Sloveniji potekal projekt Evropska noč brez prometnih nesreč. Podatki policije pa kažejo, da se je tudi to noč zgodilo kar nekaj prometnih nesreč, a k sreči nobena hujša. Je pa bil zato sobotni dan bolj tragičen, saj je v prometni nesreči pri Murski Soboti umrl 30-letni motorist. Projekt Evropska noč brez prometnih nesreč je še posebej namenjen mladim. Kot so sporočili z Zavoda Varna pot, so preventivne aktivnosti potekale v šestih nočnih lokalih po Sloveniji. Na delu je bila tudi mobilna enota, ki je krožila po različnih lokacijah v Ljubljani - predvsem tam, kamor mladi večinoma zahajajo z osebnimi avtomobili.
revščina
V	Sloveniji je v letu 2010 pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali 254.000 ljudi. Slovenska filan-tropija poziva k sistemskim ukrepom za odpravo revščine. V nevladni organizaciji Slovenska filantropija pozivajo državo k sistemskim ukrepom za odpravo revščine, za povečanje zaposlenosti in za dostojne plače. »Nevladne organizacije ne moremo reševati razmer, dokler ne bo prišlo do sistemskih sprememb,« je za STA dejala izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.
PO SVETU
FINANČNI PROTESTI
Minuli konec tedna je minil v znamenju največjih demonstracij globalnih razsežnosti. Jasni »ne« finančnemu kapitalizmu so protestniki izrekli v več kot 82 državah in tisoč 300 mest na vseh celinah. Anarhistični kaos v parku sredi New Yorka se vse bolj organizira v politično silo v ZDA. Predstavnik gibanja Okupirajmo Wall Street je pojasnil, da se trenutno še ukvarjajo s samo opredelitvijo, kdo sploh so. Ko bodo to dorekli, bodo začeli delovati na politični fronti, kjer se bodo borili za spremembe v ameriškem družbenopolitičnem sistemu.
SPOMENIK LUTHRU KINGU
V ameriški prestolnici Washington so v nedeljo odkrili spomenik umorjenemu aktivistu za državljanske pravice Martinu Luthru Kingu mlajšemu. Slavnostni govornik je bil predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da mora narod slediti Luthrovemu zgledu in se še naprej prizadevati za boljšo družbo.
FRANCOSKI KANDIDAT
Francoske socialiste bo na predsedniških volitvah prihodnjo pomlad zastopal Francois Hollande, ki se je v nedeljo povzpel na čelo te stranke. 57-letni Hollande še nikoli ni bil član vlade, zunaj Francije pa je dokaj neznan. V svojem volilnem programu se zavzema za davčno reformo. Več denarja bi namenil za izobraževanje, za katerega sedanja desnosredinska francoska vlada zmanjšuje sredstva. Zavzema se tudi za sprejetje ukrepov, ki bi podjetja spodbudila k zaposlovanju mladih. Osrednja točka njegovega volilnega programa pa je znižanje jav-nofinančnega primanjkljaja. Trenutno javno mnenje mu kaže zmago nad sedanjim predsednikom Sarkozyjem, ki kandidature uradno še ni napovedal.
izmenjava zapornikov
Izrael je sporočil imena 477-ih od približno tisoč palestinskih zapornikov, ki jih bo izpustil na prostost v zameno za izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki je že več let ujet pri gibanju Hamas. Po dogovoru s Hamasom bi izraelske oblasti v torek izpustile prvo polovico omenje-
nih zapornikov. Več izraelskih gibanj sicer nasprotuje takšni izmenjavi, tako da gre pričakovati pritožbe.
IRAN
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je zavrnil obtožbe ZDA, da je Iran sodeloval pri načrtovanju atentata na veleposlanika Savdske Arabije v ZDA Ade-la al Džubeirja. Po besedah iranskega predsednika se Združene države na tak način trudijo okrepiti kampanjo zoper Iran.
pomanjkljive volitve?
Liberija je po tem, ko je opozicija prvi krog predsedniških volitev v državi, na katerih naj bi največ glasov dobila sedanja predsednica in dobitnica Nobelove nagrade za mir Ellen Johnson Sirleaf, označila za pomanjkljive, zaprla meje države s Slonokoščeno obalo, Gvinejo in Si-erro Leone. Opozicijske stranke opozarjajo, da ob takem volilnem postopku ne bodo priznale rezultatov.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redac-cion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Cilka Lipar, Lučka Oblak Čop, Veleposlaništvo Republike Slovenije in Katica Cukjati.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
PRIMERA CATEDRA
En la ciudad austriaca de Graz se conmemoraron los 200 anos de la primera catedra de idioma esloveno. Graz fue en el pasado una ciudad elegida por mu-chos jovenes eslovenos para sus estudios universitarios, dado que Ljubljana todavia no tenia su universidad. La creacion de la catedra, llevada a cabo por el estudio-so Janez Nepomuk Primic, lleno un vacfo y demostro la importancia del idioma esloveno y la determinacion de un pueblo de sobrevivir y progresar en la cultura. Al evento asistio tambien el ministro Dr. Boštjan Žekš y numerosas personalidades de la cultura. Diversos expo-sitores senalaron la importancia de esa catedra y como la ciudad de Graz, punto de encuentro de dos culturas en el pasado, puede recuperar ese papel en el presen-te. (Pag. 1)
FALLECIO EL DR. JOŽE BERNIK
El viernes 14 de octubre fallecio en Eslovenia, a los 87 anos de edad, el Dr. Jože Bernik un gran benefactor y patriota esloveno, miembro de la Asamblea Nacional por el partido Nova Slovenija, ademas de ex presidente y cofundador del Congreso Mundial Esloveno (Slovenski svetovni kongres). Nacio en 1924, en los alrededores de Škofja Loka y tras la segunda guerra mundial lo aco-gieron los Estados Unidos. Durante muchos anos vivio en Chicago, donde constantemente trato de reunir a los eslovenos, especialmente a los estudiantes. En Lemont organizo la construccion de un centro cultural esloveno. Siempre tuvo tiempo para reunirse con sus coterrane-os y puso sus esfuerzos y conocimientos en pos de una Eslovenia libre e independiente. En 2004, a sus 80 anos, recibio la Orden de Oro de la Libertad de la Republica de Eslovenia por sus meritos a favor de la lengua eslovena, la independencia, el reconocimiento internacional y el desarrollo de la democracia en Eslovenia. En el ano 1997 fue candidato a presidente de Eslovenia. Durante el mandato 2000-2004 ocupo un escano en la Asamblea Nacional. En los Ultimos anos vivio con su esposa Marija en el Hogar Janez Krstnik en Trnovo. (Pag. 2)
EL EMBAJADOR EN ENTRE RIOS
Entre el 22 y 24 de septiembre de 2011 el embajador de la republica de Eslovenia en la Argentina, Tomaž Mencin junto a su esposa Mag. Darja Zorko Mencin y la segunda secretaria de la embajada Lic. Mateja Lesar Markovič, visitaron a la comunidad eslovena en la provincia de Entre Rios. El principal motivo de la visita fue homenajear a la patria eslovena por sus 20 anos de independencia. Por tal motivo, se inauguraron dos plazo-letas que llevan el nombre de "Republica de Eslovenia" en Cerrito y Lucas Gonzalez. En su recorrido, junto al consul honorario de Entre Rfos Carlos Cesar Bizai, visitaron las localidades de Hasenkamp - inauguraron una calle con el nombre Republica de Eslovenia - y San Benito, donde se asentaron familias eslovenas entre los anos 1879-1885. El embajador tambien se reunio con los eslovenos congregados en la Asociacion eslovena Triglav de Entre Rios. (Pag. 3)
LOS JUBLADOS CUMPLIERON 15 ANOS
El ultimo domingo de septiembre, en el centro esloveno de San Justo, los jubilados celebraron los quince anos de su asociacion "Slovenski kotiček", que fuera fundada por el ya fallecido Marjan Bogataj. La celebra-cion se realizo con un almuerzo al que asistieron impor-tantes invitados y amigos de los jubilados. El coro de la Liga de madres de familia de San Justo, dirigido por Anica Mehle, interpreto seis canciones eslovenas. Se repre-sento una escena cuyo texto se refena a los campesinos alla por el ano 1600. La actual presidente del "Slovenski kotiček" Mici Casullo saludo a los presentes. A los distinguidos invitados les entrego un plato decorado con motivos eslovenos, como recuerdo por los 15 anos de arduo trabajo. Tambien presento el libro que escribieron los jubilados sobre sus vivencias. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS viLKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
turizem
TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089 de Luaa Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
v slovenji
19. oktober 2011
1 EVRO	1,37 US dolar
1 EVRO	1,40 US dolar
1 EVRO	5,881 ARG peso
	
	
PORAVNAJTE
naročnino!
PRVIČ UGNALI SRBE
Slovenska nogometna reprezentanca je zmagovito sklenila kvalifikacije za Euro 2012. V Ljudskem vrtu je pred 10.000 navijači z 1:0 ugnala Srbijo. Slovenski nogometaši so kvalifikacije za zaključni turnir stare celine, ki bo prihodnje leto na Poljskem in v Ukrajini, končala z - na žalost le prestižno -zmago nad neprepričljivimi Srbi. V skupini C si je vozovnico na evropsko prvenstvo zagotovila Italija, Estonija pa je z drugim mestom v dodatnih kvalifikacijah; reprezentance Srbije, Slovenije, Severne Irske in Ferskih otokov pa so ostale zunaj.
Gledalci si bodo dvoboj, ki za Slovence ni bil pomemben, saj zanje ni bil več odločilen, najbolj zapomnili po zadetku Dareta Vršiča. Gostitelji so tekmo dobro začeli in prevzeli pobudo
ter izpeljali nekaj obetavnih napadov, ampak brez pravega zaključnega strela, z izjemo poskusa Dareta Vršiča z 18 metrov v 18. minuti, po katerem je žoga zletela malce čez gol. Čeprav so Srbi nakazali, da so lahko nevarni, pa so bili večino prvega polčasa v rahlo podrejenem položaju, pričakovane agresivnosti ekipe, ki se bori za dodatne kvalifikacije, pa ni bilo zaznati.
Tik pred koncem polčasa pa eksplozija veselja med domačimi navijači in nogometaši. Vršič je v sodniškem dodatku prvega dela izvedel prosti strel s 40 metrov. Žogo je v visokem loku poslal proti srbskim vratom. Zdelo se je, da jo bo gostujoči vratar Bojan Jorgačevic zlahka odbil čez gol, a jo je zgrešil, žoga pa je s „pomočjo" prečke končala za njegovim hrbtom za
slovensko vodstvo z 1:0.
Niti v drugem polčasu Srbi niso dvignili ravni agresivnosti in borbenosti, tako da so Slovenci brez večjih težav nadzorovali dogajanje na igrišču, zlahka odvzemali žoge neprepričljivim tekmecem in tudi prihajali do ugodnih položajev za strel. Enega nevarnejših je v 57. minuti z roba kazenskega prostora sprožil Tim Ma-tavž, a meril malce premalo natančno.
V 60. minuti je z vole-jem na drugi strani zapretil Miloš Krasic, a se je izkazal Samir Handanovic, ki je bil v glavni vlogi tudi pet minut pozneje, saj je obranil enajstmetrovko - zakrivil jo je Suler ob Aleksandru Ko-larovu - Nemanji Vidicu. Domači čuvaj mreže je imel nekaj dela tudi v 76. minuti po strelu Marka Pan-telica, v 78. minuti pa so Srbi zadeli, vendar je bil gol razveljavljen zaradi Pante-licevega nedovoljenega položaja. Izida do konca tekme nista spremenila več niti poskusa Matavža in Valterja Birse, a ostalo je pri zasluženi zmagi Slovencev.
SOBOTA, 22. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. Ponovitev igre »Zlata
goska«, ob 20. uri na Pristavi.
NEDELJA, 23. oktobra: Volitve v Argentini SREDA, 26. oktobra:
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Ljubljani je umrl Jože Bernik (87). Naj počiva v miru!
Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 27. oktobra: Koncert okteta Vrtnica, ob 19.30 uri v Carapa-chayu.
PETEK, 28. oktobra: Koncert pevske skupine Ragle, ob 20. uri v Hla-dnikovem domu v Slovenski vasi.
SOBOTA, 29. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Goriškega okteta Vrtnica, ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 30. oktobra:
Društvo Slovenska vas
vabi na koncert pevske skupine
RAGLE
44. obletnica na Pristavi
TOREK, 1. novembra:
Vsi sveti
SREDA, 2. novembra:
Verni rajni
SOBOTA, 5. novem -bra:
Solski izlet
SOBOTA, 12. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja - srečanje molivk in moliv-cev Živega rožnega venca
Otroška kolonija Zedinjene Slovenije 2011
Za otroke od končanega 4. razreda dalje
bo od 2. do 13. januarja 2012 v prenovljenih prostorih Hanželičevega doma v Cordobi.
Vodita prof. Miriam Mehle Javoršek in prof. Andrejka Selan Vombergar.
Cena: za 1. otroka $1.800.-; za drugega otroka $1.350.-in za tretjega otroka $900.-
Rok prijave in vplačilo 1. obroka za $600.- do 30. Oktobra;
2. obrok $600.- do 30. novembra in 3. obrok $600.- do 23. decembra
na račun: CBU 0340022700051290009008; CUIT 27139270776
Ali osebno po dogovoru.
Prijave in pojasnila na tel. 4654-6477 (Alenka Prijatelj)
4629-6794 (Dani Grohar) Po elektronski pošti na naslova: kolonija2012@hanzelic.com.ar kolonija2012@hostalhanzelic.com.ar ali v pisarni Zedinjene Slovenije: 4636-0841. Potrdilo bančnega vplačila poslati na fax: 4613-3528
"Slovenec sem, tako je mati djala."
Društvo Slovenska Pristava vas vabi na
44. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 30. oktobra,
Ob tej priložnosti bomo tudi blagoslovili nove prostore
in zaželeno dvigalo, ki je v veliko oporo ostarelim in prizadetim.
11.45 zbiranj e gostov
12.00 pozdrav in dviganje zastav
12.30 sv. maša
13.30 kosilo
16.30 kulturni program:
-	slavnostni govornik prof. Avguštin Vivod.
-	«Pogledi in občutki ob 20. obletnici samostojne Slovenije» v zamisli in režiji Dominika Oblaka. Zaključili bomo slavje ob kresu s plesom in petjem na vrtu naše zelene Pristave.
Na našem slavju bo tudi sodeloval oktet «Vrtnica» s Primorske.
Vas pričakujemo!
Prijave za kosilo na 4627-4935 (druž. Kenda) in 4481-3541 (druž. Bajda).
Zanimanje
■	v v •
za slovenščino
Na avstrijskem Koroškem število prijav za dvojezični pouk na osnovnih šolah kljub upadanju števila šolarjev narašča - tako sorazmerno kot v absolutnih številkah.
V letošnjem šolskem letu je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 2141 otrok, medtem ko jih je bilo lani 2110. Se 75 otrok obiskuje slovenščino kot izbirni predmet. 2141 osnovnošolskih otrok, ki letos obiskujejo dvojezični pouk, predstavlja 44,93 odstotka od skupno 4395 šolarjev na avstrijskem Koroškem. Lani je ta delež znašal 43,96 odstotkov, v šolskem letu 209/2010 pa 41,27 odstotka, kažejo podatki, ki jih je objavilo deželni svet za šolstvo avstrijske Koroške.
Dvojezični pouk v nemščini in slovenščini ponujajo na 73 osnovnih šolah na avstrijskem Koroškem, od teh je devet izpostav. Na petih šolah, od tega na eni izpostavi, ni bilo nobenih prijav za dvojezični pouk. Večje zanimanje za slovenščino je tudi v srednjih šolah. Na obeh gimnazijah za Slovence na Koroškem se slovenščine uči 506 dijakov. 163 dijakov se uči slovenščine na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, na zasebni srednji šoli za gospodarske dejavnosti v St. Petru v občini Beljak pa 124 dijakov.
OKTET VRTNICA V CARAPACHAYU
nastopa v četrtek 27. oktobra ob 19.30 uri
Vsi lepo vabljeni! Cecilia Grierson 3867 - Carapachay
OBVESTILA
OB 50-LETNICI SLOMŠKOVEGA DOMA
gostuje s koncertom
Goriški oktet »VRTNICA
v soboto 29. oktobra ob 20,30 Vstop prost
Castelli 28, Ramos Mejia
Vsi prisrčno vabljeni!
Edina predstava v Buenos Airesu: petek, 28. oktobra ob 20. uri v Hladnikovem domu.
Po koncertu na razpolago večerja. Prijave do 26. 10 na tel.: 4267-1095, od 18. do 22. ure.
Kdor Vame veruje, vekomaj ne bo umrl.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je dne 9. oktobra 2011 zapustil naš dragi oče, ded, brat, gospod
Vladimir »Mirko« Žbogar
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči hčerka Slivija;
sinova Mario in Jorge z ženo Kristino; vnuki: Laura, Agustina, Lukas in Tomaž;
sestra Marija; brata Julij in Franc ter ostali sorodniki
Buenos Aires, Tolminski Lom, Lig, Gorica, Italija, Kanada