List 34.
Politični oddelek.
Slovenska trgovska šola.
V zadnjih letih se čuje čedalje pogostejekrat želja, naj se že vender ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska šola. Vsestransko se povdarja, da je taka šola neobhodno potrebna, da je naravnost jeden pogojev povzdigi slovenske trgovine.
Mi se popolnoma strinjamo s to zahtevo. Slovenska trgovska šola je res živa in nujna potreba. Vsled za trgovino še vedno veljavne obrtne prostosti, vrinilo se je v ta stan mnogo elementov, ki nikakor vanj ne spadajo in vsled katerih so se vse razmere znatno poslabšale. Zdaj sme vsak mežnar in vsak kočijaž, če je spravil nekaj krajcarjev na stran, odpreti trgovino, in ker nima za nje solidno in uspešno vodstvo nikacih zmožnosti, li skuša z divjo konkurenco in časih tudi z nepoštenimi sredstvi pomagati kakor pač ve in zna.
Šola je potrebna, da si pridobi trgovski naraščaj tistega znanja, brez katerega se dandanes ne more dobro in uspešno kupčevati. Povzdiga inteligence trgovskega stanu je pogoj povzdigi trgovine sploh. To je spoznalo tudi »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" in si je postavilo nalogo, delovati z vsemi sredstvi na ustanovitev trgovske šole.
Na zadnjem občnem zboru tega društva smo izvedeli, da denarno vprašanje ni tista ovira, ki zadržuje ustanovitev trgovske šole. Denar bi se dobil, saj država, dežela kranjska, trgovska in obrtna zbornica in mestna občina ljubljanska ne more odreči primernih prispevkov. Predno pa se store koraki, da se dobe sredstva, je potrebno, da se ustanovi terminologija. Tako smo culi na občnem zboru Trgovskega društva.
Te dni smo v tej zadevi čitali v »Gorenjcu" dva članka o ustanovitvi slovenske   trgovske  šole.   Povedano
je v njih marsikaj, kar je uvaževanja vredno, ali tega, kar se na občnem zboru »Trgovskega ali obrtnega društva" ni omenilo tudi v teh člankih nismo našli, namreč pojasnila, kakšna naj bo bodoča slovenska trgovska šola.
Zdi se nam, da se to na občnem zboru »Trgovskega in obrtnega društva" zategadelj ni omenilo, ker stvar res še ni aktuvelna bila. Ker pa je »Gorenjec" prišel kar z raznimi konkretnimi nasveti, je pač umestno, če se to vprašanje vsaj akademično premotri.
Kakšna bodi torej prihodnja slovenska trgovska šola? Ali nam je potrebna trgovska akademija? Ali nam je potrebna trgovska srednja šola? Ali nam je potrebna navadna trgovska nadaljevalna šola?
Odgovor na to dobimo, ako premotrimo naše gospodarske, trgovske in obrtne razmere.
Veletrgovine je na Slovenskem izvzemši Trst prav malo. Tu in tam se sicer nahaja kaka veletrgovina ali v obče se mora reči, da so naši trgovci največ le detaj-listi. Drugače tudi ne more biti. Veletrgovina se razvije samo tam, koder je dan za to pogoj, koder imajo industrijo, koder imajo kaj eksportirati, in koder je dovolj kapitala. Pri nas tega ni in zato je prazno mnenje, da se razvije v nas veletrgovina, samo če bomo imeli dovolj mož, opremljenih z znanjem, ki si je pridobiti na trgovski akademiji. Sicer pa je pri sedanjih razmerah izključno,  da bi slovenska trgovska akademija imela dovolj slušateljev. Kdo bo obiskoval akademijo, ako doma v praktičnem življenju tistega znanja ne more porabiti, če s svojim znanjem ni nič na boljšem, kakor tisti, ki je ab-solviral Mahrovo šolo.
Kavno to, kar smo rekli o trgovski akademiji, velja tudi o trgovski srednji šoli. Pri enketi, ki jo je sklicala trgovinska zbornica v Libercah, torej zbornica prvega industrijalnega okraja v celi državi, se je vsestransko priznavalo, da trgovske akademije in trgovske srednje šole ne ustrezajo časovnim in trgovskim potrebam, da se zdrav  in  dober  trgovski  naraščaj vzgoji  samo v
Stran 324.
trgovskih nadaljevalnih šolah, ki so za trgovino nekako to, kar so obrtne strokovne šole za obrtnost. Znanje, ki ga je v tacih zavodih pridobiti, zadostuje po sodbi li-berških trgovcev popolnoma. Česar se mlad človek tam ne nauči, to mu da praktično življenje.
To velja za nas še v večji meri, kakor za Češko, saj se naša trgovina z likerško še primerjati ne more in zato bi »Trgovskemu in obrtnemu društvu" toplo priporočali, naj se pri svojih prizadevanjih za ustanovitev trgovske šole za sedaj omeji na to, da se ustanovi taka šola, za kakoršno so se izrekli liberški trgovci, samo da bo dala gojencem priliko, se laške in nemške korespondence temeljito naučiti.
Taka šola bo v zadostni meri povzdignila duševni nivo naše trgovine, dala nam bo dober trgovski naraščaj, dala nam bo praktičnih ljudi, ne teoretikov in akademikov, katerih danes še čisto nič ne potrebujemo. Če se kedaj razmere zboljšajo, če se dvigne naš gospodarski položaj, se šola še zmerom lahko razširi. Le nikar ne začeti zidati pri strehi in iz samega narodnega samo-ljubja prezirati dejanske razmere in potrebe.