ih. strnim. i im i m R. MH m iulm. r »Slovenski Narod* Tol|« p« pottll za Avstvo-Ognte: za Nemčtjo: c- } c*j skttptj aapntj # K 25"— ćelo Ieto naprej . . K 30 - četrt C]eU " 2 I I * *6 50 " A™01*0 ln *•• ***** delde I ni met« 1 I I I I 230 ctlo ieto oaprej , . . . K 35,- ^pralanjem glede tnserafo* se naj pdložl za odgenor dopisnici ali xnatnk», 9pr«val*t*» (apoda], 4vcrii izgnanih W naiodlićneiših oseb. Rodziianko pri canu. Petrograd, 12. julija. Car je spilje! včeraj v gla\Tiem stanu predsed-nika dume Rodzijanka v 23/4urni av-dijenci. __________ batini ii med ini in lio. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 13. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na fronti med Brento in Adižo Ie bilo bojevanje včeraj zopet živah-nejse. Na Pasubiu smo odbili italiian-ski ponoćni napad. V dolini Posine med trajno silnim sovražnim topovskim ognjem opetovani šunki števil-nih patrulj. Pri teh boilh smo vjeli 1 častnika in 103 može. Po izredno ljuti artiljerijski pripravi so včeraj po-poldne močne sovražne sile zopet oapadle naše pozicije v prostoru Monte Rasta * Moote Interrotto. Kakor preišnie dni tako so se tuđi to-krat ponesrečili vsi napad! z najtež-jlmi izjfubemi za Halijane. Tuđi dalie proti severu so bili vsi sovražnikovi poskusl vdreti v naše pozicije popolnoma brezuspešni. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * * JTALT.TANSKO URADNO POROClLO. 10. julija. Med Adižo in Brento artiljerijsko in letalsko delovanje. Sovražne granate so provzročile v Pedescali in drugih krajih v gorenje Astiški dolini požare. Sovražen na-padalni poskus na hrib Seluggio smo takoj zavrnili. V ozemlju Tofane, gorenja Boitska dolina, so se polastili oddelki alpinov v noči na 9. t. m. s spretnim manevrom velikega d-ela med Tofane prvo in Tofano drugo, severnozapadno varstvene koče in močne doline obvladujoče pozicije na Tofani prvi. Sovražna posadka je bila obkoljena in prisiljena udati se. V naše roke je prišlo 190 vjetnikov, med temi nekaj oficirjev, 3 strojne puške in bogat plen orožja in municije. Ob gorenjem Butu artiljerijski dvoboj in manjsi infanterijski boji na Zellenkofiu. Na višinah severnozapadno Gorice je napadel sovražnik po intenzivni artiljerijski pripravi 8. t. m. zvečer z znatnimi silami naše pozicije na gorenjem Sabotinu, ali naš ogenj ga je takoj ustavil, na kar so naši pridrli iz jarkov in sovražni-ka odbili s svojimi bajoneti. Pri tem so mu napravili velike izgube in vze-!i vjetnikov. Sovražni letalci so vrgli bombe na Cittadello in nekatere kra-je ob spodnji Soči, ne da bi provzro-bili človeške žrtve. Napravljena škoda ie neznatna. Lasten letalec je zbil po kratkem boju sovražno letalo na tla. * .. Italijansko streljanje pred Porečom. Rim, 12. julija. (Koresp. urad.) »Agenzia Stefani« poroča: Dne 11. t. m. ob zori ie bombardirala skupina naših jednot učinkovito sovražno po-srajo pomorskih letal v Poreču kljub intenzivnemu ognju bat eri j tam v obrambo postavljenih. Štiri z juga došle sovražne jednote nišo hotele stopiti v stik z nasimi in so se takoi umaknile v smeri, v kateri so prišle. Naše jednote so se vrnile vse nepo-škodovane v svoje izhodisče. (Kako je bilo v resnici pri Poreču, je pove-dalo jasno poročilo c. in kr. mornari-škega poveljstva.) Med Adižo in Brento. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba: Med Adižo in Brento je nadaljeval sovražnik svoje ofenzivno podjetje, kakor 'đoslej brez uspeiia. Njegove izgube odgovarjajo metodam taktike od ruskih vojskovodij izposojene; več-krat se je konstatiralo, da je italijan-ska artiljerija začela rnočno streljati na obotavljajoče ali umikajoče se italijanske infanterijske oddelke in jim je zastavila z zapornim ognjem pot vprejšnje pozicije, iz katerih so LISTEK. Chonchette. Francoski spisal M a r c e 1 Prevost, (Dalje.) V. Stirinajst dni je preteklo. Po-mlad |e bila že tako blesteča, kakor poletje ... V malem gradu locnevi-nenskem pa ni bilo pomladnih smeh-liajev, ki bi mogli pregnati žalost, viadajočo vsepovsod. Posli, stari Viktor in ta dobra Yvonne sta pogo-sto prihajala v vas, polno opravila sta imela in domov se jima je m«di-Io . . . LJudem, ki so ju izpraševali, sta Ie odgovarjaia: >Še vedno ne gre prav.« Okna v salonu, v bfljardni dvorani in v celem pritličju so ostala zastrta. Življenje v hiši se Je takorekoč osredotočilo v sobi, kjer so čuli pri bolnici. Zdravnik je priše! . . • Še miad, se je pravkar nastanil v Ouimperju, navziic temu je užrval fflas dobren zdravnika; svoj diplom si je pridobil v Parizu. Jean ga je bil pripeljal v tej strašni noči, ko ie blažen vsled ne-nadne krize, ki je podrla Louiso, od-iahal iz Locnevinena. Prišedši v Quirrtper je zaman trkal na vrata starega hišnega zdravnika, doktorja Lorina. Niti pustiti ga nišo hoteli k njemu ob tej ne-navadni uri. češ. da je doktor sam bolehen. Tedaj je poiskaJ drugega. katerega naslov so mu tam izročilk Skupaj sta se vrnila v Locnevi-nen. Diagnoza ni bila lahka. Jean je pripovedoval zdravniku o nenadni vročici povzročeni po silnem razbur-jenju, o bljuvanju krvi . . . Doktor Rozier si je bil napravil na podlagi njegovih navedb svoje mnenje: he-mopt>sija vsled pokvare srčnega ocenja. Ko pa je stal ob postelji bolnice, je bil očivklno presenećen nad tem. kar je našel. Pozorno je poslu-šal Louiso, ki se ni nič ustavljala-Odkar se je onesvestila, je izprego-voriia Ie nekaj nerazločnih besed. S strahom so opazovali Chonchetta« rnadame Bćtournć in Jean zdravnika. Nikomur niti na misel ni prišlo. naj se Jean odstrani iz sobe. Vsi so skušali uganiti zdravnikove misli. Potcm ko Je *dEtox Roster kake četrt ure preiskaval bolnico, je na lahno položil njeno glavo na blazino ter odredil. da naj ji podlože vzglav-je. Nato je povedel gospo Betournć v najoddaljenejši kot. — Ta devojka je ... vaša hči? je vprašal nekako v zadregi. — Ne, gospod. je odvrnila gospa Bčtoume. Moja nečakinja je ... A kljub temu jo ljubim kakor hčer in prosim vas zategatelj, ne prikrivajte mi ničesar. Pogumna bodem .. . res-nica me ne straši. Ztiravnik se je prikionil in nadaljeval z vpraganji: — Ali v svojih otroških letih ni imela nrfcake bolezni? Ničesar na pljnčih? Gospa Bćtournć se je zamislila. — Ne ... ničesar. Nikdar ni bila bolna, kar se spominjam . . . Kot de-setletna deklića je, prej ko Je odšla v Vernon, tn in tam tožila radi lahnih bolečin v hrbtu nad Iopaticami . . . Vprašala sem svojega zdravnika, ta pa me je pomiril. Češ, da ni nič hu-dega. — Kdo je bil U zdravnik? — Dokler Lorin v Oaimperfa. Vsaj sa poznate? — Ootovo .,. Ali Ji Je teda) pre* bkal pllnčm? — Ne, nikdar. — In v samostanu? Gospa Bćtourne je pogledala Chonchetto. — V samostanu, je rekla ta po-časi in se trudila zbrati svoje spo-mine: v samostanu . . . ne, Louisa ni bila nikdar na bolniŠkem oddelku ... V Vernonu, gospod, nismo rade ho-dile tja, ne vem zakaj, in skoro siliti so nas morali. Spominjam se Ie toliko, da mi je Louisa govorila o lahnih bolečinah v hrbtu. — Kaj ste torej, jo je prekinila gospa Bćtourne1. našli izvanrednega, gospod doktor? — Madame, je odgovoril zdravnik z obžalujočim poudarkom, po mojem mnenju je ta deklica težko bolna. Gotov sem, da so desna plju-ča prav resno prizadeta; leva stran je sicer boljša, pa tuđi že načete. To nenadno razkritje je med po-slušalce treščilo kakor strela. — Pljuča načeta! moj bog, je vzkliknila gospa Belournć, pozabivša v svoji prestrašenosti brzdati svoj ... To je nemogoče, gospod; "lotili ste se. Preiščite jo §e en- »v. at... Videli bodete . . . ČIovek ne 8vl osemnatet tet brez najmanjšega 7 pljučnega katarja in nahoda, da postane jetičen kar čez noč. To je iz-ključeno. — Res je, sta mrmrala Jean in Chonchetta, hoteča se strastno oprijeti tega upanja. — Gospa, je odvrnil zdravnik, prav iz srca obžalujem, da vas moram opozoriti na vašo zmoto. Prav ta počasi nastopajoča sušica je zelo pogosta, osobito dandanes. Deset, dvajset, ćelo petindvajset let more-mo živeti, ne da opazimo, da nam tako važen organ kakor so pljuča, od dne do dne razpada. Ali ne veste, da zadostuje naravi ena sama zdrava polovica pljuč? Tako živimo, dokler; nekega dne vsled prevelikega napen ra, vsled razburjenja ali, kaj vem, radi kake malenkosti, ne nastopi kr-vavenje, ki podre to umetno ravno-težje in pospeši razpad. Zdravnik je nenadoma obmolk-nil. Hoteč opravičiti svojo diagnozo, je pozabil, da govori pred sorodniki bolnice. Skušal je torej omiliti bolest-ni vtis svojih besed. — Toda, tako je nadaljeval, Vi starosti gospodične ima narava pri-t pomočke, ki kljubujejo našim proron •kovanjem. Prav mogoče ja, da ozdravimo levo stran pDuč; &^g$ 5twn 2. .dLOVUNSKI NAKOO\ one 14. jolija 1916. ' 159. fcer pridrli. To izsiljenje bojnega navdu-šenja pojasnjujeio tuđi množeče se dezertacije. Število pribežnikov, ki se pojavljajo pred našimi cetami, na-raSČa od dne do dne. K)e bo prodrl Cađorna? Cadorna Je pričakoval. da skresana naša fronta ob tirolski meji mu prinese sijajne uspehe, ali kmalu je izprevidel, da jih ne bo in sedaj skuše zakriti svoje neuspehe s trditvijo, da so se vrnila avstro - ogrska oja-čenja z ruske fronte. Torej ob tirolskih gorah zopet ne bo nič, zato na-svetuje italijansko časopisje novo veliko ofenzivo ob Soči proti Gorici. VojaŠki dopisnik »Timesa«, ki je obiskal italijansko fronto, poroča, da so Italijani mobilizirali doslej okoli dva rnilijona in pol, občuduje avstrij-sko artiljerijo in sodi, da bi mogel Cadorna prodreti samo ob Soči, kjer je mogoče razviti velike mase, ako more plačati za to primerno ceno in ako razpolaga z nadmočno artiljerijo. V Alpah ni pričakovati uspehov, tuđi traja tam čas za operacije samo od maja do avgusta . . . Kie torej bo prodrl Cadoma? Nikjer, ne'na Tirolskem, ne ob Soči. Naši ietalcl nad Spezio. Iz vojnoporočevalskega stana, 12. julija: Sijajni polet je izvršil avstro - ogrski bojni letalec na dvo-krovniku, ki je letel povprečno 2000 do 3000 metrov nad morsko visino vzdolž Gardskega jezera do gorenje-italijanske nizine, čez Pad, Parmo in progo Milan - Bolonjo, se dvignil pred ligurskimi Apenini. ki so visoki do 2000 metrov in zri na zaliv Geno-ve. Ob doline reke Magre čez gorov-je Lunigiana leteč je med Riviero di Levante in brekom Carrasa vzel direktni kurz na italijansko pristanisče Spezia. Križaril je nad pristaniščem, kjer je bilo polno bojnih lađi], in vr-gel več težkih vžigalnih bomb na mornariški arzenal in druge vojaško važne naprave v bojnem pristanišču. Eksplozije in požari so pričali o učinku. Se večji pa je bil moralični učinek, ki ga je provzročil pojav so-vražnega letalca na italijanski zapadni obali. Letalec se je vrnil ne-poškodovan. ?e predno so se Italija- nl zavedli vsled presenečenja ta predno so se njihovi hidroplani odfo» čili za start, je bil naš dvokrovnik i* čez Lunigianske visine. Proga, kat^ ro je preletel. tcasa ▼ zračni člti po 250. to je 500 kilometrov in protega dosedaj najdaijši polet mornarfikega letalca ob albanski obali za dobrih 20 kilometrov. »Baseler Nachrichtenc poročajo iz Milana, da eksplozija v Speiii je imela več stotin žrtev. Ćela municij-ska tovarna Je bila pognana v zrak in od 480 d-elavcev ni ostal živ niti edtn. Na bregu se je kopalo obilo od-raščenlh in otrok; 300 je mrtvih. MinistrskI svet t Rimu. — Važno posveto van je o zunanjl poliHkl. Lugano, 12. julija. V Rimu se je vršil veeraj Štiri ure trajajoč mini-strski svet. Bavil se je z odredbami, potrebnimi pri preosnovi trgovskega in železniškega ministrstva za oddajo agend delavskega in gospodarskega ministrstva. Italijansko časopisje poroča tuđi, da po Sonninovem referatu se je vršilo važno posvetovanje o vprašanjih zunanje politike. »Messaggero« naznanja na pod-lagi včerajšnjega ministrskega sveta odredbe v pojasnilo razmerja Italije do zaveznikov. Stavek se interpretira v smislu odpovedi trgovske pogodbe z Nemčijo. Italijanski vojni izdatk!. »Berliner Zeitung« am Mittag« poroča iz Švice: Kakor je posneti iz »Secoia«, je izdala Italija v vojaške svrhe v desetih mesecih svoje ne-vtralnosti 177S milijonov lir. v dva-najstih vojnih mesecih pa 6504 mili-jone lir. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Padli so polkovniki: Mazzarino, Bozzano in Cavallo. V Italiji je zavladalo novo ogorčenje proti Angliji, ker so angleske uvozne prepovedi podrle zlasti vsa-ko upanje na povzdigo italijanske avtomobilske industrije. Angleski poslanik je izdal poseben komunike, ki naj bi pomiril duhove, češ, da se bodo prepovedi glede Italije izvajale prav velikodušno. FW J% *i • • V V NEMSKO URADNO POROClLO. Beroiin, 13. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojiSče. Severno od Somme se je Angle-žem posrećilo se ustaliti v Contal-malson. Artiljerijski ogeni se nada-Hnje z veliko Ijutostjo. Južno od Somme Francozl tuđi včeraj s svOjtmi napadi, ki so iih več-krat izvršili na obeh straneh Bar-Ieuxa ter pri Estrees in zapadno od tam nišo imeli nobeneua uspeha. Morali so se vrnlti večinoma že v našem učinkovltem Z2(x>rnem otmi u z naitežtimi krvavimi žrtvami. Vzhodno Može so bili artiljerijski boji še živahneBL Običajne in-fanterijske postoianke smo izboljšali. Stavilo vjetnikov se je zvišalo za 17 čagfoikov, 243 fnož na 56 čas mi kov in 2349 mož. Podletia nemških patruli so se po$rečila pri FrelKnshienu ob kanalu La Bassee, ob visini La Fille morte, vzhođno Badcvillera in pri Hirzba-chu. [ Severno Soissona smo prisilili ! franeoski dvokrovnik, da ie pristal v naših crtah. Vrhovno armadno vodstvo. • * • FRANCOSKO URADNO POROClLO. 12. julija. Od fronte na Som-mi nič novega. Na desnem bregu Mase so davi napravili Nemci močan sunek v smeri na fort Souville. Po | mogočni artiljerijski pripravi je sledil močan napad šestih polkov iz vaši FIeury in iz gozdičev Vaux in Cha-pitre. Vzlic ljutim jurišem v masah, se je sovražniku za ceno velikanskih izgub posrećilo, pridobiti malo tal na dohodih h kapeli St. Fine in na j križišču ceste Fleurv - Vaux. V glavnem okolilu Souville - Chenois in Lauffee se nadaljnje ljuto obstre-Ijevanje. ANGLESKO URADNO POROClLO 11. julija. Po deset dni nada-ijevanih bojih so naše čete izpopol-nile metodično zasedenje celega pr-ve^a sovražnega ohrarnbnega siste- I nm u fronti 1400 yardov. AogMH m znadu skoro vm tmd Tnmm. 12. i uli ja. Moćno lokalno boje-vanjc na raznih delih fronte. V gor-diču JHhmu «bo v«, minoto ne rzgublj«ri terea muM wmroj*nM ki imamo rm gozdić, T»di v gnedifi« Trones MU>redu|«mo. Veliko Hevtlo mrtvih Nomcev na bo#lću kaže, koliko voOa Nemce vmk njih nagMd. Zadnjo not sta dva moćna napada aa Contalmalson v našem ognju popol-noma poocsrečila. ZapadM bofKe. Ljuti boji na zapadnem bojiščo se nadaljujeio, ne da bi bili prinesti tej ali oni strani kak pomembnejši uspeh. Vzetje ContaJmaisona Je pa^ ralizirano po odbitju velikega fran-coskega napada na fronti Bellov-Sayecourt. Nemški vojaški kritiki opozarjajo, da se je boj na zapadnem bojišču razcepil na ćelo vrsto lokalnih akcij. pri katerih gre boj za po-samezne vaši, posamezne višave in gozdiče. Nemška armada se ne ome-juje već na obrambo, nego je začela s taktičnimi protisunki, ki so doslej prinesli Nemcem že znatne uspehe. Poseben pomen nemških uspehov pri Souvillern. Berolin, 13. julija. (Koresp. ur.) W'olffov urad poroča: V včerajšnjem vojnem poročilu objavljeni uspehi nemškega orožja desno Može pri Souvilleru in Lauffee so dogodek znatnega pomena. To prvo večje podjetje pred Verdunom od začetka velike ofenzive naših sovražnikov, dokazuje, da nemško armadno vodstvo obdrži pred svojimi očmi prvotni operativni cilj, neglede na vse napade naših sovražnikov na vzhodu in zahodu. Niti enega vojaka in niti enega topa se ni vzelo iz bojnega ozemlja pri Verdunu. Bitka se nada-Ijuje po volji nemškega armadnega vodstva krvavo, za nemško orožje uspešno. Ako so sovražniki upali, da potegnejo naše z napadi svojih mili-jonskih armad končno inicijativo vojevanja in da bi mogli Nemcem pred-pisatt postavo postopanja, so bili bridko razočarani po dosedanjem poteku do^odkov. Nemško armadno vodstvo obvladuje slej ko prej operativni položaj. To je poseben pomen uspeha pri Souvilleru, ki znova priča o sili in premoči nemškega orožja in opravičuje Nemčijo, đa gleda na vojaškf položaj s starim zaupanjem in prepričanjem. Francosko trgovsko brodovje. V franeoskem parlamentu je na razpravi pred!f>g, naj se vse franco-^ko trgovsko brodovje rekvirira za čas vojne za vojno upravo. Vlada se je izrekla proti splošni rekviziciji in predlagala samo delno, a vzlic temu ie bil sprejet prvi predlog. Namen rekviziciji je. da se prepreci izkori-ščanje prebivalstva. Doprtki na Balkanu, NAŠE IN NEMSKO URADNO POROClLO. Dunaj, 13. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenieno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 13. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nlč novega. Vrhovno armadno vodstvo. sem ćelo prepričan o tem, sicer pa ponavljam, da ustroju človeškega organizma zađostuje polovica pljuč. Zapisal je svoj recept, ki ga je Viktor odnesel v Jekarao v mestu. Nato je odšel in obljubil, da se vrne dragi dan. In zares, kakor je bil obljubil, prihajal je vsako jutro, odtrgujoč si velik del noči, da je mogel opraviti tuđi to oddaljeno vizito, ne da je za-nemarii svoje bolnike v Ouimperju. Grajski gostje v Locnevinenu, kate-re je nesreća Ie še tesneje združila, so ga zanimali. Dasi mu je žalostna zgodba te krize ostala neznana, je čutil za to v najlepši slogi živečo rodbino najglobokejše sočutje. Z največjo pozornostjo se je po-svetil Louisi, skušal ji je pomoči z vsemi sredstvi svoje vede in žrtvo-val ji je vso svojo energijo. Prva dva tedna sta bila strašna; dvakrat, tri-krat je bil na tem, da sporoči gospe Bćtoume, da je opustil vsako upanje ... Neke noči okoli enajste ure so ćelo morali poslati po duhovnika. Po preteku teh štirinajstih dni, koncem maja, pa se je Louisa, ki se ves čas svoje dolge oslabelosti ni zaved-la, kakor sem in tja za kratek čas, nekoliko popravila. In glej, z never-ietno naglico je okrevala. Po treh dneh je že zopet vstajala. Teden dni pozceje ie zop«t povzeU iroie staco življenje v družbi gospe Bćtournć, | Jeana in Chonchette. Mladost dela čudeže. Velika radost je zavladala tako v gradu kakor v vaši, ko se ja po dolgih mučnih dneh raznesla novica o njenem okrevanju. Ko je Louisa prvič prišla zopet v cerkev k nedelj-ski maši, so jo ženske po odhodu od božje službe obstopile ter Ji v svoji bretonščini zatrjevale, da ima svoje zdravje zahvaliti Ie tej, ali oni po-božnosti, ki so jo opravile v njen namen. Lotiiso, ki je bila od prestane hude bolezni še precej obledela. so te odkritosrčne simpatije silno vzra-dostile. Plavolaso krasotico. ki ji je bolezen poteze ^k omilila, so vsi pri-merjali Devici v oltarju. Nikdar ni bila tako vesela- To nedeljo je bil doktor Rozier, njen zdravnik, v gradu na obedu. Bilo je zelo zabavno. Čutili so se izven nevamosti. Doktor se je odločno pro-tivil takojšnji poroki svoje pacijenti-nje in zahteval, da prej ko prej odide v kopel. S tem je povratek dogod-kovf ki so povzročili krizo, odgodil na nedoločen čas. Edini Rozier ni bil vcsel dasi se je trudil, da se prilagodi svoji družbi ... Ko je odhajal, da obišče bolnico v Ouimperju, je stopil z gospo Bćtournć v stran. — a doktor. » nkh te ta m I | prijela za obe roke, kako sem vam hvaležna! Po bogu imam se zahvaliti predvsem vam, da sem ohranila svojo predrago Louiso. Vse življenje vam liočem biti hvaležna . . . Chonchetta, Jean in Louisa so se približali. Doktorju se je zdelo, kakor da stoji sredi lastne familije, pol-ne udanosti in hvaležnosti. Zmajal je lahno z rarneni kakor človek, ki si je premisli! in noće po-vedati tega, kar je pravkar name-raval. Stisnil je vsem roke ter globoko ginjen ušel vsem zahvalam. Voziček je čakal nanj pred vho-dom; ročno je skočil vanj, zamahnil z bičem in se odpeljal v lahnem teku med klici in pozdravi grajskih prebivalcev. Koncem vaši je konj prešei v korak, da prevozi klanec na vrhu po-leg pokopališča. S svojega sedeža je doktor videl čez zid v vrstah postavljene grobove s sivimi spomenikt iz bretonskega granita. Vzdihnil ie . . . Obraz se mu Je razžaiostil in dve debeli sotei ste mu kanile na roke. — Ubogi ljudje! Je mrmraL Stresel je z glavo, kakor dl $1 hoče prepoditi neptijetne misli in se s koncem svojega biča dotaknil ušes konjica, ki se ie takoj zopet spustil v tek. ______ Aretactts bhriega botearskega mlnitra. Bukareita, 13. lulija. ĐivSi bol-gardd finančni mlnister Ujapčev, za MaUnovooi najodUčneJSi fibn de- mokratičae stranke. Je bil na predvečer seje bolgarskega sobranja, v kateri se )e vršilo glasovanje o pro-račoou, aretiran. Lijapčev Je bil namreč naznanil, da bo govoril proti proračunu in sicer skupno z Oenadi-jevonL Po aretaciji Lijapčeva se je tuđi Oenađijev odrekel besedi. nakar je bll proračun brez debate sprejet. Demokratična stranka je vložila radi aretacije Lijapčeva interpelacijo. Votilno gibanfe na Grškem. Franeoski listi poročajo: Volilno gibanje na Grškem postaja vedno živahne jše. Liberalna (Venizelosova) stranka prieja povsodi predavanja in shode. Sedaj se je tuđi Skuludis od-ločil za oštro protivenezelisticno politiko. Kandidiral bo v Atiki. Bivši minister Dragumis kandidira v Solunu. Grška demobilizacija. Rim, 13. julija. »Tribuna^ po-udarja, da se vrši grška demobilizacija prepočasi in da se v severnem Epiru kljub obljubi ministrskega predsednika Zaimisa, dani 22. junija Italiji", Še sploh ne vrši, kar je ne-združno s častio Italije in njenih za-veznikov. Vožnja flemftega podmonkeos loloa i Amerifeo. Amerikanski carinski urad v Baltimore je sicer vladi sporočil, da je nemški podmorski čoln »Deutsch-land« trgovska ladja, toda ententa se trudi amerikansko vlado prepričati, da podmorski čoln nikdar ne more biti Ie trgovska ladja, temveč da je že po svoji naravi bojno sredstvo ali kakor pravijo Angleži »potencijalna vojna ladja«. Ententina tr-ditev je sicer nesprejemljiva, njeni argumentaciji pa s franeosko - an-gleškega stališča ni odrekati logične pravilnosti. Angleži pravijo namreč: Na morju ne moremo razlocevati, ali je podmorski čoln, ki ga zagledamo bojni ali trgovski čoln. Ako ga smatramo za trgovski čoln in se mo-timo, potem se izpostavimo nevarno-sti, da nas v prihodnjem trenutku torpedira in uniči. Ako pa ga v mne-nju, da je bojni čoln napademo in uničimo, pozneje pa se pokaže, da je bil trgovski čoln, potem se pregreši-mo proti glavnemu v prilog nevtral-cem in nekombatantom baš od Amerike postavljenemu principu, da se trgovskih ladij brez svarila ne srne napadati in uničevati. S tem pa se iz-postavljamo vsak trenutek nevamosti novih konfliktov z nevtralnimi državami in zlasti z Ameriko. Vsemu temu se izognemo Ie, če se postavimo na principijelno stališče, da je smatrati vse podmorske čolne za vojne ladje, že za to ker se na zunaj prav nič ne dajo razlocevati. Tako pravijo Angleži in zahtevajo, da naj Amerika njihovo stališče prizna kot edino pravilno. Amerika bi seveda v tem slučaju morala »Deutschland« internirati ali pa prisiliti, da tekom 24 ur zapusti amerikansko pristani-šče in vsak podmorski trgovski promet med Nemčijo in Združenimi državami bi bil nemogoč. Toda angle-ška argumentacija je logična s stališča četvero-zveznih interesov. ni pa v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, ki ne pozna »potencijalnih« vojnih ladij in ki prizna trgovski značaj vsem ladjam, ki ne služijo bojnim svrham in ki zlasti nišo oborožene v napadalne svrhe. Ako hoče biti Amerika pravična in ako je res nevtral-na, potem se bo odločila tako, kakor govorijo določbe mednarodnega prava in ne po željah in nasvetih en-tentinih diplomatov. V ameriškem kongresu bo zaradi prihoda »Deutschlanda« podana interpelacija in tedaj se pokaže, kako stališče zavzame ameriška vlada. — Tuđi »Breme«« že na potu. Listi poročajo, da se nahaja tuđi drugi nemški trgovski podmorski čoln »Bremen« že na potu v Ameriko, kamor bo dospel tekom prihod-njega tedna. Pristanišče, kjer bo pristal, je seveda neznano. SBSpnrala mlaie n ten. Madrid, 13. lulija. (Kor. urad.) Radi železničarske stavke ]e proglasila vlada nad mestom in provinco Madrid vojno pravo. Madrid, 13. Julija. (Kor. urad.) >Agence Havas«: Včerajšnji nradni list objavlja kraljevo naredbo, ki s u-spendira ustavne ga ran cl-jezavso Spansko. • - • Splošna stavka železničarjev na Spanskem je izbruhnila pred nekal dnevi in so se ji pridružili tuđi de-lavci različnih drugih strok. V Bil-bau Je prišlo do prask med delavci in med civilno gardo. En raoški Ie bil ubit, pet je ranjenih. Razne politične vesti = Italijani in SrbL Preko Kene-va poročajo: Italijanski knez Colon-na objavlja članek, v katerem po-udarja, da se morata Rusija in Italija združiti, da preprečite ustanovitev Velike Srbije. — Praška »Union« se čud!, zakaj so pričeli Rusi z ofenzivo, da razbremenijo Italijo. To je dokaz, da Rusija že ne vć več, kaj naj počne. Pašić, ki se je nedavno mudil v Petrogradu, naj bi bil Sazonovu po-jasnil, da je največji interes avstrij-skih Jugoslovanov, da ostane vsa vzhodna jadranska obal v posesti monarhije. Saj je svoj čas sam dejal: Mi Srbi bi se mogli skupno z monarhijo boriti proti Italiji . . . = Ako Italija zasede Trst . • . »Tribuna« srdito odgovarja angle-škemu publicistu Steedu, ki je zahteval, da naj se Italija sporazume % Jugoslovani glede Adrije tako, da popusti od svojih zahtev, katere je označil za pretirane, in sicer radi nemŠke nevamosti. »Tribuna« vpra-ša Steeda. ali je Angllja pozabila, da nemška nevarnost izgine, ako Italija zasede Trst. ~ Giolittilevo pismo na italifan-skega kralja. Poročevalec »Leipziger Tagblatta« je dobil krtačni odtis pisma, katero je hotel priobčiti »Avanti« pa mu je cenzura to zabranila; pismo je Giolittijevo in naslovljeno na kralja in se tiče krize v Sa-landrovem kabinetu. Giolitti je bil res pri kralju 19. aprila in pFVotno obljubil novo sestavo kabineta potem pa je odklonil. Giolitti pravi med drugim, da Italija je imela ostati ne-vtralna. Hitro bi se bila povzpela visoko, ako bi bila ostala zvesta zavez-nica in bi bila postopala pametno, dolgov bi ne bilo. povzdignila bi se bila na Balkanu ob skupnosti interesov z Avstrijo. Velika napaka je bila mali Srbiji dati prednost pred Avstrijo. Slovanstvo ob Adriji ne pri-pozna nikdar Italijanov za vladarje. Ako ne doseže Rusija Carigrada, bo potom Srbije udrla do Adrije. Italija mora gledati, kako se resi iz teh okolščin, da ne bo imela po vojni samo sovražnike. Italija mora ne Ie dobiti vojno, mora pa tuđi, ker je naj-težje, skleniti tak mir, ki bo ojačil Italijo na zunaj in znotraj in jej zago-tovil popolno neodvisnost. Giolitti je izjavil, da on se ne čuti več dovolj močnega prevzeti vodstvo ministrstva v času, ko se njegove najboljše namere proglašajo za zločin na bo-dočnosti Italije. = Gospodarska konferenca ne-vtralnih držav. Angleško blokado čutijo tuđi nevtralne države, še bolj pa razmišljajo, kako bo Ž njimi, Če se uresniči gospodarsko združenje četverozveznih držav, za kar se zlasti zavzema Angleška. Nevtralci računajo s tem, da bo vojni z orož-jem sledila srdita gospodarska vojna med četverozvezo in centralnimi dr-žavarni, zato pripravljajo zlasti v Švici vse, kar treba^ da bi se zago-tovilo za vse slučaje enotno in solidarno gospodarsko postopanje vseh nevtralnih držav. = Angleška in Amerika. Fran-kobrod, 13. julija. Na banketu, ki ga je priredilo angleško društvo za gospodarsko in politično zbližanje Angleske z Ameriko bivšemu amerikan-skemu ministru Beku, je ta imel govor, v katerem je zlasti poudarjal, da morajo vsi, ki govore angleski, skupaj držati, da se po vojni ohrani mir. Narodi se bodo Še 50 let sovra-žili. Amerika si je z dajatvijo municije pridobila posebno hvaležnost Angleske. Vrh tega je Amerika tuđi direktno pomagala Angliji, kajti v kanadski armadi je na-d 4000 amerikanskih državljanov, v franeoski pa 10.000. = Amerika in Francija. Wolffov biro javlja, da so ameriske bančne firme dale Franciji posojila 100 milijonov dolarjev. Francija bo zagotovi-la to posojilo s tem, da bo dala v zastavo državne zadolžnlce nevtralnih držav. = Amerika in Mehika. Nev Jork Herold javlja, da se je armada generala Ville začela pomikati proti ame-riški arma-di. Vesti iz primonl dežel Iz ruskesa vjetništva se je po enem letu oglasil Anton K v e j a n iz Sežane, rojen leta 1890., desetnik pri 97. pešpolku in brat c. kr. redarja Jakoba Kvejana v Pulju. Bil je v vojni že ranjen in se zdravil v več bolnišnicah, tuđi v Ljubljani, v šoti pri Sv, Jakobu. ZđaJ ie v DruikovkL r59. ittv. ' • .SLOVENSKI NAROD*, dne 14, jttHJa At 16. _________________________________________Stran 3, občina Done v Ekaterinoslavski gu-berniji. Pozdravlja vse znance. »Okrajna posofflnica v Bovcu« se nahaja sedaj v Modlingu na Nižje-avstrijskem. Himen. Poro&ia se je gospodična Ivanka Cehovinova iz znane rodbine v Branici, z gospodom c. in kr. nadporočnikom Aleksandrom Qi Idi j em. Na c. kr. pripravnici za srednje sole v Trstu se bo vršilo vpisovanje v prvi letnik šolskega leta 1916/17 v nedeljo, dne 16. julija dopoldne v pisarni vodstva, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 25. Jajca t Trstu. Aprovizacijska komisija v Trstu prodaja jajca po 18 vinarjev komad. Cena brejih krav. Vojaška oblast naznanja. da bo cena brejih krav, ki se prodajajo na Opčinah, od 10. t. m. dalje po 2 K 40 v kilogram. Smrt med begunci. Umr! )e v Wurmbergu Peter Medeot, bivši župan v Slorencu pri Mosi, star 84 let. V gradu Wurmbergu je sedaj 226 be-guncev. Od 22. oktobra lani doslej :'e bilo 45 slučajev smrti. 400.000 kron zapustil svojemu slugi. V Šibeniku je umri bogat trgo-vec Oluro Jović grško - iztočne vere. Ker ni imel svojcev, te zapustil vse svoje imetje 400.000 K svojemu slugi. Svojega octa fSče Anton Mišček iz Senika v občini Kožbana, v zapadnih Brdih, ki se nahaja v Ljubljani, Arbeiter - Abteilung 201/28; o njem ie vč nič drugega, nego to, da je od-^el dne 20. maja Ianskega leta od ioma z voJi. Očetu ie ime Anton. Sin misli, da mora biti oče nekje na fCranjskem na kaki kmetiji. Dnevne vesti. — Kranjske deželne barve. De- :elni glavar dr. Susteršič je bi! izdal x)ziv, naj se v proslavo bitke pri Kustoci razobesijo cesarske in deželne zastave. »Grazer Tagblatt« je lotico, ki se je sklicevala na poziv •leželnega glavarja, a priporoeala kot deželne barve — rumeno - mo-Jro - rdece. Deželni glavar je poslal Grazer Tagblattu« popravek, v ka-terem je bilo povedano, da nišo bile v nfegovem pozivu priporočene barve rumeno - modro - rdeče in da so eranjske deželne barve belo - modro - rdeče. Ker »Grazer Tagblatt« opravka ni sprejel, je deželni glavar ožil. Toženi urednik se je postavil ia stališče, da je deželni glavar ne-ročilo o občnem zboru »Glasbene Matice« se I je vrinila pomota. Nanovo je bil iz-voljen v odbor gosp. sodni svetnik Kare! Zotmann; prosp. fin. račun, svet. Petrovčič ie bil že lani član \ odbora. — Med nmrlimi Matičarji je čitati deželnosodni svetnik Ivan Kladva in ne Klander. — Prodaja ledu se vrši v soboto, ! dne 15. julija, v torek. dne 18. julija, | v četrtek, dne 20. julija t. 1. na glav- nem kolodvoru od pol 7. do pol 10. dopoldne. Dne 16., 17. in 19. julija odpade prodaja ledu na klavnici, ker je c. in kr. vojni erar vso hladilnico do zadnjega kotička z zalogo mesa napolnil, tako, da je sedaj dostop do ledenice popolnoma nemo^oč. Vsled : tega se odjemalci ledu opozarjajo, da se z ledom na kolodvoru ob zgo-raj navedenih dnevih zadostno pre-skrbe. — S!ika ita!i?anskeffa mesta Asia^o. V izložbenem oknu Ljubljanske kreditne banke je izstavljena slika ita!iinnske-til kupčevanja in tuđi mašinistova žena v Totkomlosu, Ana Magvar, je hotela obogateti m pomnožiti svoje imetje. Lotila se je spekulacije s pra-šiči in izgubila 30.000 kron. To jo je tako razjezilo, da se je zastrupila. * Z naviialctcen na fronto! »Kob-lenzer Voiksz'elfurig« poroča: Kraljevsko okrožno poveljstvo v Ander-naehu je vpoklicalo zadnje dni ćelo vrsto začasno odpuščenih vojakov nakrat pod orožje in jih poslalo v garnizije ob ruski meji. Vzrok: Navijanje cen za žhila. * Poskodbe vsled vojne v Galiciji. »Kuryr Lwowski« poroča: Vsled vojne je bilo v 60 galiških okrajih porušenih 69.216 his in 119.865 gospodarskih poslopjih. Popolnoma razrušenih ie bilo 15 katoliških in 20 pravoslavnih cerkva, močno poško-dovanih pa 48 katoliških in 31 pravoslavnih. * Ogromni gozdni požari pri Karlovcu. V Koretincu je začel go-reti gozd. Ogenj se je hitro širil. Ga-sit so prišli vojaki iz Karlovca. Naj-več gozda je zgorelo na posestvu pl. Bunjevca. Na Baniji so zgorela erar-ska drva. — Gorel je dalje gozd prf Buševcu in pri Lekeniku. Iz Zagreba so odšli gasit saperji. * Portret - relief nadvojvode Evgena. Profesor Frangeš iz Zagreba je portretira! pred dnevi nadvojvodo Evgena v glavnem stanu in se nato vrnil domov, da prelije relief v bronec. Nadvojvoda se je o priiiki portretiranja zanimal za Hrvate in z največjim priznanjem govoril o br-vatskem junaštvu proti Italijanom. • * Dobra žetev se obeta v Nemn čili. V »Frankfurt. Zeitg.« poroča ne^ ki kmetijski izvedenec, ki je prej)O^ to val razne pokrajine Nemčije, da kaie Ietošnja žetev izborno. Krme bo toliko, kolikor v najrodovitnejšti1 letih, živina na pašnikih se lepo raz-J vija, raznega žita bo dovolj, repej krompirja-|Vsa^ z3L— dobro srednji žetev. , . • * V ameriškem kopallšču. V vtei kem ameriškem kopališču je izdal* lastnik nekega hotela tako-le nazna-^ nilo: Prosim svoje goste, naj nikar ne klicejo ognje^ascev, dokler ne vi: dijo nikakega dima. V našem kraji namreč zahafa solnee tako čarobnog da se vidi na nebu žarišče prekrasnih barv, in pripeti se, da Ijudje mislilo] da je ves kraj v plamenu. — Poroča? se, da fantazije polni lastnik hotela! ni izdal brezuspešno tega naznatnifa? * Koliko velja voina. Doslej smoi Ie čitali, koliko velja vojna Angležej Ruse, Francoze in Italijane, delomaj tuđi Nemčijo. Zdaj se je oglasil tuđ ogrski finančni minister ter je pojas-1 nil, da Ie vojna veljala Ogrsko v začetku povprečno 450 do 470 milijoj nov kron vsak mesec, zdaj pa da sd izdatki narasli in velja vojna vsafi mesec od 560 do 600 milijonov krorn ali na dan 20 milijonov. Koliko velji vojna Avstrijo, se da po nagodbeneiđ ključu izračunati; vsekako pa dostj več, kakor Ogrsko, * Belgijski kmet io vojna. V pro-vinci Limburg vlada proti bogatim kmetom jako neugodno razpoložeg nje, ker svoje pridelke tišče in jih oćš dajajo samo proti visoki ceni. Prebg valstvo je jezno na te kmetske pr&-možnike in se hoće maščevati" na^ njimi. Pred nekaj dnevi se je opazilo na vratih skednja nekega premožn^ ga, pa skopega kmeta velik lepak, Bg je predstavlja! nem$kega cesarja rđi potu v Nemčijo, ko hoče stopiti iS ladjo. Trije veliki močni kmetje ml skusajo zadržati. Pod sliko je najfc sano: Kmetje hočejo vse imeti z&m in žele, da bi vojna trajala Se Mikji Bst rtscy 4 slrnL lzdatatel) la odgovonri aredslk: Valentin Kepltar. LMinina In Htk »Narodne tisknrne«. # Bolečlne v misicab odstraniti je za živahno se pretakajočo kri lahka naloga. Če pa nastanejo bolečine vsled prehlajenja, je malo ali nič krvi v dotičnih delih telesa. Hitro temu odpomoremo. ako boleČa mesta vdrgnemo s Fellerjevim dobrodej-nim, bolečine hladečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elza-fluid. Dober občutek nam povzroči tarn, kjer nas je poprej bolelo. V nad 100.000 zahvalnih pismih se pripo-roča. 12 steklenic posije franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 238, Hrvatsko. (v b) Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljuba teta, gospa Marilo Peritic, roj. Zor včeraj po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previđena s sv. zakramenti, ob '/4 na 10 zvečer, zatisnila svoje trudne oči. Pogreb bo v soboto ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31. k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Ma-rijnega Oznanjenja. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. 2224 ialafočl ostmlL Haredna ftltalaloa ▼ Iirijl javlja tužoo Test, da je ojen mnogozasluŽni in požrtvovaloi predsedmkv gospod DANILO PIRC c kr. lekaralčar po kratkem trpljenju, dne 12. t m. prcminul v bolnici usmil-jenih bratov v Gradcu. Bcdi vrlemu slovenskemu možu ohranjen najblažji spomin 1 V IDRIJI, dne 13. julija 1916. ttrOfldl kraalaklfc l#karaarj«¥ naznanja vsem Slanom in tovarišem, tužno vest, da je njega člas, blagorodni gospod Ph. Mr. Danilo Pire tekaraap w Mrlji po kratkem trpljenja ▼ Gradca, dne !2. t m. ob 10. ari dop. nepričakovano prcminul. Bodi nfttroometmi ddaTcn na polja lannactje čatteo« neposaben spominl LJUBLJANA, dbe U. juKja 1916. I ' ■ " a^U aWt apflMVi •■■Bam I 2238 t č. I aačaorik gremija. »■ijiJI JtmM ---------- w sata« taaU ¥M4W |a aaltoUil ■ raU Sami ^IDJa^ llMonaalin prašak u wm *M*a v tefjevaaafcs JSO» ffail—i, Preiemova ulica nasproti glavne pošte in pri J- Sonaan v StSd, Ceiovika cesta it. 91 ter v vseh prodaialnah BaasaauMga armihra sa L|aU|ajio la ataMi*. — 1 zavojček ^SMa Itiaaaial yraia%M (velja 40 vin.) ter da tri da Stiri kupice iz vrstne *•!• *•*•*• ••^•smlac« plfa«#. —^ »aafcfcaiBt »alirta« sa volak«, Islotaik« la sa doamato r«bo. -------- hzpfliaia Jto liklktt" ](Kip Berlajs, tjibljana 3, Zdjarska ilica. $otradnil^a $otradnic6 apralflia taka] tvrikmi 2187 And. Elsbacher, ▼ Laikom trfa, Spa«. dtafarako. ■A IZaiRO poSilja tuđi na đeželo: K asne 2652 III II I L kHI«, ko«t«m#, Hl II I I »o6iioholjovpo. III III I *"••■•«■•■«'««-Uišlštdlš aiat«, sporta« kio- tak« lastosalk«. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Llakllaaa, »tari trg «. Lastaa klia. Fine otroške oblekce u in krstne oprave, u wm~ y?drija -m drogerija in Jotoranujaktura Ljubljana, Sclenburgova ul 5 prlporooa vollko salogo desinfekci jskih preparatov kakor: Lysolt Lysoform9 Kreolin, Formalin, Formalmove pastilje, karbolova kis- Iiaat karbolovo apno. Potrtbiibie sa poitreibo bolnikov in ranjencev, olfti hi gvatastofa blaga, konjaka, ruma in čaja. jfarofora. fichtudft. ferolia. Zadnikarjeve vrećice = loper golazen. = Dvokolo novo 14 dni rabljeno s prostim tekom in zavoro z najboljšo »Gebirg« gumo to pro-tfa; po cenl TprasaU la na ogled opol-dan ali ob 7. ari svečar „Oosttlaa ftt. 6. Dnnaltka cesta, 2221 Mesa goni ozlr. skladUčnlka ■aT" iprejme takoj tvrdka F. TERDINA, LJabljana, Stari trg. 21 g Ha prađal so pod lako ngođniml ===== POfl*ii ===== to 1 • v na GUncah pri Ljubljani it 63. 66V 67. — Pojasnila daje: Joalp Tnrk, LJaMlaaa, Eadeokega o. 3. lii poitia proti dobri plaftl, sprejme takol ali posaejo Fp. P. Zajec, optfk In «rart 2080 Ljubljana. , Proda io zaradi nabavo vo£lo9 dobro ohraajona HStu Itta (BrOckonvrago) za 2000 kg teže; pripravna za h ka-kemu sejmišča za živino. Na ogled in na prodaj pri Ml- baeln Omalion mlajšl, Višnia gora. 2141 2222 A. L 925/16/8 I Dražbeni oklic. Prodalo so bodo dao 1S. lall|a 1916, popoldne ob 3. uri v Spodall I IliU 9 Eolodvonka nliea it 165 X na Javni draftbli ramo potiišlvo, knhinlska oprava, obleka, perilo itđ. C kr. okr. sodnija v Ljubljani, oddelek V., dne 10. julija 1916. Danes vesele nre v | „KINO CENTRAL" ---- v deželnem gledališću = \ pir vcliKi film^Ki burici I Doživljaji gosp. Hamplal x Aa« MftUer-Idoke. Poeg tega .Eikovlta trama: „MfiteUOflje M POIIVflM. FrMstave uaM ianas t petek ob 6., pol 8. la 9. uri ZTecer. jutri v soboto najboljsa igra iz džungel: „Otrok divjinc". I (laslniea Jadvigs Sare) I Llasllaaa, Selenbnrgova ulica štev. 5. i^T PERILO I O«no> iimtm. Solidno delo. I 5p«eiolni edd«I«I( *« n«uc$tin« opreme. I ?erilo za gojpodc po meri. ,TO