Novice izhajajo v Ljubljani
vsak teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto.
obcrtn
narodskih
řečí
Odgovorni vrednik lír. Janez Bleineis
Te čaj
XL
saboto
19.
marca
1853.
List 23
Podúk
hmeljoreji

(Dalje.)
Obdelovanje hmeljnika v pervem letu. Hmeljne sadíke odganjajo o tréh tednih
5
ce
je vřeme vgodno, ce je pa maj o šestih.
mokro in merzlotno, ko
nosti, postenosti, snage, delavnosti in mnogih vednost, na ktere se opira umno kmetijstvo, umetno rokodelstvo itd.
Spoznavši potrebo sol pa boste tudi spoznali ko-ristnost branja dobrih časni ko v, ki soznanjajo člověka z vsim, kar zadeva njegovo posvetno in dusno
ki mu razodevajo skušnje zobraženih in raz-
sreco
?
svitljenih dezel
?
Po hudem nalívu je treba pogledati, al se
godi,
ki nam naznanjajo kar se po svetu
da clovek , ki je ud velike družine, ne ostane ne
zemlia ni zlo sterdila, da mladike ne moreio skozi veden divjak, ampak zveden, umen in pobožen deržavljan.
J	7	V	n	• « « t« V	i	. . v «	••	-
predreti, ampak da se lomijo, in pod skorjo rume
Branje dobrih časopisov bi
se druge blage nasledke
nijo
9
kar bi znalo veliko sadík pokvariti. Ti škodi imelo: mnoge nerodnosti bi se umikale koristnim podukom
M _	_	1	1 V • 1	V ■ •	«	«	« «	m.	m _	—
v okom priti, je treba sterjeno skorjo pažljivo, ua	— ------>—7 —v- -----— — ť.....
se mladike ne presekajo, zrahljati ali clo odpraviti,	jnarsikdo bi zamudil kerčmo,	poslušaje zanimive nauke
in druge rahle zemlje na sadike lohkoma nametati.
Ko mladike toliko dolge zrastejo, da jih je
da
ob nedeijah; zelja po branju bi
se pri mnogih
vnela
novice.
VeJik vtok na zobraževanje vašega uma in serca
moč okolj palic ovijati, naj se to nemudoma stori, » imele tudi knjižnice (bukviša) po farah vpe-
da se po tléh ležece ne pohodijo in potarejo.	ijane, ker bi se po ti poti brez velicih stroškov sozna-
Ti najboljimi bukvami, ki spadajo na blagor duše
ni tf
■ J -
Ovija jo se pa mladike od desne proti íevi roku Koj po ovitju naj se jamci okolj palic vecidel Prid gospodarstva v vsih razdelkih. Malopridnih busev
z zraven lezečo zemljo zasujejo
mi se v slovenskem jeziku nimamo ; treba je le pazno
Tako je pervoletno delo v hmeljniku do cuti, da jih tudi v napredek ne borno imeli. Ker pa jeseni dokončano, razun da se včasih poznejši mla- manj premožni kmet ni v stanu vsih bukev si^ omisliti,
ki bi jih rad prebiral, bi se tem željam nar lože vstre-
dike enako zgodnjim na palice ovijejo
Ker pervo leto hmelj malo sence delà, sezná
brez škode za hmeljne sadike po vmesnih pro
glo
i
ako bi se pri vsaki fari napravila iz majhnih done
storih repa žol

kavlje
?
pesa
5
zelje
5
tudi pritlični
, tode vselej v primerni daljavi od hmeljnih sa dik zasaditi ali vsejati. Bodi naj pa med hmelj kaj
zasajenega ali nič, vedno je treba skerbeti hmeljnik čist vsega plevéla.
5
da je
skov ukaželjnih faranov primerne bukviša; družtvo sv. Mohora zamore biti o tem važna pripomoć.
Zopernikom pa kmečke prosvete bi se pri ti priči ugodno svetovati dalo : naj bi blagovolili podati se v kraje proti sončnemu izhodu; velike brasnje ali popotnice jim ravno sabo ne bo treba vzeti. Tii bodo zadevali na bajte,
10 moskih
glav,
jeseni je treba vse hmeljne mladike za en čeveij od tál porezaťi in jih za klajo ovác koj
zelene ali posušene porabiti; na to količke izpuliti nih letvah slame namečejo, kakor
in pod streho spraviti; na zadnje pa celi hmeljnik pognojiti ali saj na vsako hmeijno sadiko dvé do
' 1	«1	V	1	V	■	•	•	v •	•
ki se 10 fl. niso vredne. V teh kocah biva po
ki škope si narediti neznajoči po streš-
kosci o košnji
naši
tre
vil

ce
podolgoma
mogoce, kravjega gnoja vreći
5
in
5
potem
pa po čez hmeljnik tako pre
sena na svoje kolibe; verh nje devajo veje in prekle debele, da je veter odnašati nemore. V stanice, bolj ber-logom ko sobam enake, svetio sparoma prihaja skozi lino ^^H^^^^^HHÉMH^IH
orati
vian, da perva brazda gré tikama pri sadikah, un^ r-------^—j-v r......- r - ------- ------------- -—, —
jih raniti ali zrezati, in da zemlja pade od vsih šti- drevesih. Živini»«* ne polaga v hlevih, ampak se na
rih strani verh gnoja na hmelj, in da v sredi med božji van izpušča k stogom, ki okoli koče stoje.
brez
ki se ob večerih z lesenim ploškom zapira ! Zavolj pomanjkanja prostora pod streho sedí kuretina zunej na
hmeljnimi verstami ostane razor.
(Dalje sledi.)
Mislim, da većega mraka uma več ni treba.
Tu
se naj po sercu naslajujejo!
Kobe.
Pomočki

kako bi se ladanjci (kmetje) mestnjanom v
omiki bolj priblizali.
(Dalje in konec.)
Ljubi kmetje ! slušajte tedaj svoje prijatle
?
ki le
vam v korist svetujejo napravo šol; ravnajte se po sve
■ ■■■■■■■■■PP 7
tih, ki vam jih dajejo za omiko vašo nadušeni duhovni, in gotovo bote dobili dobre šole, kjer se bodo vaši otroci
učili majhni, kar jim bo velikim v prid : pobožnosti, vljud-
Zgodovinski pomenki.
IARMOGIO. AVG. SACR. C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV
Razlozil Davoriti Terstenjak.
(Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«)
Noricani in Panonci
Veselijo moj pogled.
$	A. Kreiapl.
Od zelene Pohorske gore se zacne prouuattia ravnina, kteri pravijo ptujsko polje. Vsaka stopinja,
90
ktero člověk tù etorí, je posvećena. Ne samo, da so v propast pomagalo, zato poje tako žalostno slovenski tukaj, I '
kakor geologická preiskovanja pričajo, enkrat pesnik: strašne nevihte razsajale in je celo polje v pradobi (štafl	ne samo, da si je de-
Bato, Bato, kaj si storil
rodavnosti) pod vodo stalo,
reča Drava po tem polju večkrat svoje rečišče spreme-nila, tudi na tej široki ravnici je tekla človečja kri cur-koma in je terdi prod napajala. V rimsko panonskih bo-jih in pozneje v turških je to polje večkrat bilo pozo-rišče kervavih bitev. Plužno železo vsako leto izorje nove zaklade stare mocí.
Ako potnik ponoći po tem polju potuje in divji krić tičov hudournikov posluša, se mu zdí, da so to nemirni duhovi padših predstarišev. Ako je ktera zemlja klasička v pravém pomenu besede, gotovo je ta!
Nar imenitniše mesto na tem polju pa je staro-slavni Peto vi um. V svojem krilu hrani jezero dragih starinskih zakladov. Skoro bi rekel, da ni je bilo ime-nitnešega v stari Panonii.
Panonia je bila bogata zemlja polna dobrav (Pli-nius 111.25.) cesar Galeri jih je dosti izsekati dal.
Nj
Slobodni Panonii? slobaščino si vmoril
Ah
>
5
vsa stvornost te čerti i
Dok panonske bo ravene
Solnčna luč obsijala, Doklar trate do zelene
Te čerti Panonia.
(Konec sledí.)
A. Krempl.
Slovensko slovstvo
Urobtnice %a leto 1&53. Učiteljem

in ucencom, sta
rišem in otrokom v podúk in kratek čas. Na svetio dal Jožef Rozman, korar stolne Labudske cerkve in vodja škofijnega semenišča pri sv. Andrejů. 8. leto« V Celovcu natisnul J. Leon.
»
Drob-Tudi
7)
Ko je August, brez da bi
ga
bili Panonci raz-
žalili nad nje planul, si je skoz same dobrave pot ker-čiti moral, iz kterih so Panonci rimske vojake napadali
(Appian lllyr. cap. 22.) Ti staroslovenski narod so dozdaj
nekteri zgodovinarji za kel tick i, nekteri pa za trački deržali , čeravno že Dio Cassi (XLÏX. 36) pravi,
Z velicim veseljem smo vzeli spet letošnje tince" v roke, in prebravši jih iz serca rečemo: letošnje „Drobtince" so kinč slovenskega slovstva skozi in skozi hvale vredna knjiga, blagodarjena s tečno hrano za ljudstvo, za kterega omiko in blagor je pisana.
*
so
Naj si jih omisli vsak Slovenec, bodi stanů, ker ,
kterega
, resnicno mu povemo šel v njih, da bo zadovoljin ž njimi !"

kol i si
vsak bo na-
da so jim nekteri Gerki po krivem Peonci rekli
« imé
5
ktero je
v
ze
dolgo
znano
?
pa
naši
5
Panonii ne
sliši, ampak tistemu narodu, kteri kraj gore
Rhodope poleg zda nj ih Macedoncev živi". In
Dio-Cassiu je verjeti, ker je on rimski namestnik v
Panonii bil. Tudi ti prostodušni pisatelj piše, da je
August le zato, da so njegovi vojaki kaj dala imeli
in na stroške druzih živeli, po svojem načelu „mocnější vse, kar je njemu ljubo in drago, slabejšemu smé sto-riti" mirne Panonce napadel. (Dio Cassius XLIX. 30.)
Po spričevanju Ap piana GllVr- c- 220 so zamogli Panonci 100.000 junakov v boj poslati; njemu so Panonci nar hrabriši narod na celem svetu. To so se zdaj. ska puntarska, in Italia nezvesta ste skusile. „Strah Tal janov" jih imenuje A p p i a n na več mestih (App. lllyr. c. 22.), in M a m e r t i n f^«^ Vet- 11 Va9- 42.) imenuje Panonio „mater hrabrih junakov". Panonci so radi živeli po rodbinah, kakor še Horvati dan današnji živijo patriarhalski. Vellej Patercul (LV, 29.) pravi
Dio
tečaj
— ■
naroda
S vitli knezo-škofLavantinski, osno vaje pervi
so po obilnih svojih skušnjah o potrebah našega
• v
prepričani, pot pokazali, kako naj se v 1 judskih bukvah druži „koristno s k rat k očasnim". Te edino prave poti „Drobtince" še nikdar niso zgrešile, in spet letošnji tečaj slavno spričuje, da, kakor mili oče skerbi za svoje ljubljene otroke, z ravno tako živo ljubeznijo oskerbujejo gosp. Rozman vredništvo „Drobtine". Zive priče te ljubavi ni le izverstno vredjena knjiga, ampak prelepi obilni spisi, s kterimi so oni obdarovali s pre-
slavnim
or
knezo-škofom vred letošnje „Drobtince".
ar ©
er
Pervi del tudi letošnjih „Drobtine" je pobožnega zapopadka „pastirsko ogledalo, duhovskim bratom izro-čeno za pokus in popravo".
škof, g. vrednik Rozman, g. Tom. Rožanc, g. opatVo
Spisovali so ti del
g. knezo
dušek, g. kaplan J. Orešnik. Očitno je vsim tem govorom, da so iz serca prišli; bojo tedaj tudi pot v serca našli.
Za tem oddelkom sledijo živ lj en j opisi pod naslo-

so poznali rimsko slovstvo in rimski jezik.
da
Cassi pa svedoči, da so
stale mesta in gradovi.
blaženih
mož
?
(C
nekdanjim v spomin
v
ze
pred rimskim prihodom
vom „ogledalo danjim v posnemo njopisa Leopolda Volkmera, slavnega pesnika venskih goric,
f
se
Nam nar bolj zanimiva sta življe-
slo-
in Franca Hladnika, bivšega vodja
* a FSRÏ'	* ** *.«» -	'	* » - "V» . « « ... v., ^ ' * ^w » - *
Toti izverstni in slavni narod, kteri je mirno go- Ljublj. gimnazia. V življenjopisu leta 1764 za mašnika
umetnosti mira, gré roparski August pobojevat.
posvečenega Volkmera, kterega „fabule in pesmi
CL
SO
Stiskáni narod se vzdigne, kteremu so Rimljani, Slovencom dobro znane, je tadašnji žalostni stan slo-
, da se nemoremo zder-
ti popis z ozirom na, hvala Bogu! velik razloček
?
m puphp ■ 9
venšine tako resnicno popisan
zati
i
kakor njihov vojvoda Bato pravi (Dio Cassius LF. 33.)
ne pastirjev čede temoč volkové pošiljali. Vojskovodja sta
bila dva Bato na panonski in dalmatinski, in pa Pines,	sedanjega časa v „Novicah" ponatisniti. Takole seg'asi:
vsi uraetni v vojskovanju (Vellej. Pátere. II). Vojska je	„Žalostni časi slovenšine bili so za rajnega Volk
stela 80.000 junakov samih korenjakov in vestih poznav-cev orožja. Ena stran je sklenila čez mesto Na ber du (Nauportus, Verhnika) in Terst vltalioiti, drusraskoz
mera ; spala.
vsa v prahu in v mahu zarasena je slovensma Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in za
v.-----,------7 -----------^ —----------..., —e,-------ničevali, vlastenci so se nje sramovali; kaj čuda, da ni
Macedonsko. Tretja je ostala za brambo u domovini,	bilo čitati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteri bi
Rimsko starešinstvo je třepetalo. Po punskem boju pod	jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo sol; po
viteškim Hanibalom ni Rim takošnega straha přestal,	tergih in mestih se je učila nemščina in latinščina; ona-
kakor zdaj pred bližajočimi panonskimi Slovenci (Vellej	dVe ste košato za mizoj sedele, nji sestra je pa za vratmi
Pat. //.) Huda vojska se je vnela, dosti kervi seje prelilo,	pozablena rnedlela. Slave slavni sini so znali verlo pi-
in le še Tib eri je kervavemu boju konec storil. Nar	sati nemško in latinsko, gučiti po italiansko in franco-
v svojem jeziku maternem se niso dali slišati, ka-
poglavitnisa bitka je bila pri reki Bathynum (Vellej. Pátere. II.), jaz mislim, na primorskiBednji. Panonci
?
sko
kor hitro so gosposko suknjo oblekli. V Celovškej du
so prosili za mir, tudi Dalmatinci so se vdali. Prokleta hovšnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastir nesloga in izdajstvo (Dio Cass. LV. 2. 29—34) je tudi
jev

ni bilo najti slovenskih knjig razun Guzmana
nem
tukaj
)
kakor večkrat v dogodivščini Slavjanov najdemo, sko-slovenski besednik. in pa kratko premišljevanje več

9f. —
resnic ;
slovnice izmed jezer učenih Slovencov ne nahije (okolice) : Katunska , Rěčka in Cernička 00 ođ
nih
eden poznal ni. Po tri duhovnije ali fare si lehko pre hodil
padle
*
in po njegovi misli so to tri nahij
danj
stan

poprej, ko si slovenski evangelj ali pa unih 68 Cernogorcev
evetih pesem najdel; in če je kdo vedel svet pasion (ter
V teh navskriž mislih je teško, sila teško p
plenje Kristusovo) citati, ali pa sv. evangelj povedati, razsoditi. v Po je bil ljudem kakor prerok imeniten. Veliko duhovnikov. razmera Cerno
niso slovensko stan Cernogore.
našim
mnenju je poslednja zemljopisna

z 8 nahijami in Berdom
V
se
je bilo med Slovence poslanih , kteri brati znali; cerkvenik (mežnar) jih je v saboto naučil
danj
Ce izvzamemo južne nahije C e rn i č k o in Rěčk
ev. evangelj brati , kterega so v nedelo na leci ljudém se ne more na nobenem selu Černo
*

y
8 težavoj povedali. Ni bilo dobiti slovenskih pridi
or » » >
jih
pa tudi duhovniki pisali niso. Iz nemških ali latinskih k većem za
tudi v dobrih
ti 11 ah ne, več žita pridelati kakor da imajo prebivavci
Ostalih 8 mescov
m
živeža
kaj
knjig so po verhu mlatili; in lehko se vé, da je bilo več moraj plev ko pa zernja, kar govor zadene. Drugi učeni sta- ni m
pati
y
V «
t
da si potrebni živež pridobé, sicer jim
Kdo pa jih je pahnul v take reve in nadloge. Ed i ni
novi se za svoj materni jezik še změnili niso. Tako seje vboga slovenšina ksala , pa tudi omika Slovencov je toliko turski jarm, ki jih je iz rodovitne Zete in Ivanbegovine zaostala, da smo bili narodom v zasméh in oporeko. v pusto skalovje pregnal, kjer, naj počnó kar koíi ho Vsakojaškega serca je moral biti torej mož, kteri si je up al
ceio
9 ».
y
si nemorejo vec žita pridelati kakor le za tret
zanicevanega
maternega jezika lotiti in obuditi jino leta. med svojim narodom dušno življenje. To so storili na Krainskem rajni Juri Japel, Guzman na Koroškem in na Štajarskem naš slavni Volkmer".
V ravno tem življenjopisu pa najdemo tudi zlat nauk, kako naj slovenski pisatelji pišejo, da
Ako ostanejo nesrečni Cernogorci v se danj em stanu: al se je nadjati, da bi bil kadaj mir med Turki in Cernogorci? Kdor vé, kaj se pravi g la da (lakotě) med le ti, bo zapopadel
*
da Cernogorci v se-danjem stanu svoje dežele ne morejo mirni sosedje Turčii biti. Poprej ne bov mirú in ne more biti, dokler bo prav, ki takole velí: „Da domorodni pisec kaj ve- sje ne razširijo meje Cernogore ali pa se pokončá Ijá, mora vse šege,..........'	v	~
dobre in slabe navade, vse čedne Cernogora.
in nečedne lastnosti svojega ljudstva dobro poznati, po-	Da se tedaj ne ponovi nemir med Cernogoro in
znati žile domaćih občutov; kinč njegove besede ima biti Turčijo in da obstáno sedanja pogodba, je neobhodno po-
domač ne kuplen; mora pa tudi vedeti pravomero omike
treba, da se dá Cernogorcem
saj proti majhnemu dávku
maternega jezika, da ga zamorejo njegovi rojaki v ra- Ivanbegovina nazaj, ktera je od leta 1423. do 1516
zumenju dohajati. Le kdor domače lepo posneti
verlo
njih lastnína bila. Ta dežela bi jih redila, iu omikal
ptuje blago pa čedno podomaciti zna, on zasluži slavno bi se scasoma narod, kteremu se sedaj oponaša divjost.
imé domorodnega učenika, kakor
y
ce
ga raj ni
Volkmer po
vsej pravici zaslužijo
Močno nas je razveselilo v versti življenjopisov tudi življenje elavnega Hladnika popisano najti, ki med
Tarkom bi pa ta zguba tudi nič ne škodovala,

botanikarji austrianskimi visoko čislan je kot „pohlevna vijolica bival med druzimi cveticami".
(Konec sledí.)

Novičar iz slovenskih krajev
v	r
i '/l/M/l^ A/*/\/H/l	"V* n h/\ rl	íf

ker bi
mnozih stroškov treba ne bilo, ki jih sedaj leto zaletom imajo, varovati svoje granice napada Cernogorcev.
Ako se to ne zgodi, je rana le slabo zaceljena ktera bo še nevarniši, ako se iznovega odprè.
To, mislimo, je bilo treba bravcem razložiti, da bojo zamogli pravično razsojevati to, kar bi se utegnilo vprihodnje v teh krajih goditi.
Iz Štajarsko-krajnske meje 14. marca.
elovom
pasa \

Cernogore. „Narod. Nov
1 a j n o v i e" sledečo
Pri
nas je v dolini že en teden prijetna pomlad, po hribih Čujemo, da je Omer- pa posebno v zamedih še dosti snega. Po nasvetu gosp.
naznanjajo pod
jsk
da vek (ratni porez) od 100.000 to
larj
kristianskim tergovcem v Skad
(Scut
predsednika vaše kmetijske družbe v 21. listu „Novic" eim na sv. Gregorja dan pervi krompir sadil, in mnoge
ga zemlji izročili. Še nekaj moram povedati : v našem
tari) naložil, svojega stričnika Tefvika Beya v čast pol- eosede s svojim izgledom napeljal, da so tudi nekaj ze
kovnika povzdignul in se s svojo armado v Po dg podal.
V nedeljo (27. feb.) se je vojska černogorska kraji hočejo presice, ko poverzejo, od kraja vse svoje razpu8tila. Mertvih Turkov, kteri leže pod milim ne- mlade pojesti, tudi take, ki se lani svojih mladih dotaknile bom od Spuža do Berih nezakopani, je nek blizo 3000. niso, so letos tak divjožertne— prerokovači basnujejo,
da to strašno lakot pomeni. Kdo bi se ne smejal tak i m
C ernogorci so vzeli Turkom poslednjić še tri vozove smodnika, ktere so voli za vojsko peljali, in nekoliko prerokacem!
bandér. Prep
se narodna zabavlica, ktera med dru
gim pravi:
z Der far jev se nam piše, da je 7. dan t. m
»Zakleo se Omer na pogaču, Da već neće vojštit na Moraču«.
moz iz Škofje Loke
y
Dalje beremo v omenjenem časniku zastran Cerno gorsko-turške vojske sledeče: Vojska je potihnula kako dolgo, nihče ne vé. Marsikdo misli, da je lakko Cernogorce in Turke pomiriti, ter pravi: „le Turk naj
Ali
1
ki je sel v Krajnj na terg in ondi ganja za popotnico spil, domu gredé v snegu zmerznul. Koliko ljudi je že žganje na tako vižo pod
emljo spravilo
t i j st
Iz Ljubljane. Z veseljem slišimo
y
da
k k m
v Ljublj
se bo po veliki noci zacel
ki ga
mocno se motijo, ki tako mislijo.
zapusti granico cernogorsko, in vse je opravljeno.
Sedan ji stan je za
Cernogoro in Turčijo huji kakor vojska. To zapopasti, je treba vediti : kaj je se danj i stan (status quo)
bo začasno gosp. Dežmai stolica za prihodnje leto po
v « v
Cernogore.
Cernogorci terdijo, da razun Cernogore in Berda je njih tudi Grahovo in Lěško polje in da jim Turk
in mur vor ej o bo ucil gosp. Fleism ljudno razlaganje gosp. prof. Pav
stoza Dežmana o naravoslovt
učil, dokler se ne bo ta lovem osnovala. Sadjo-
Prosto-
ku-tvih ob
a in
gosp
kih
ieljah in praznicih vabi dokaj poslušavco
iz
mnogih
stanov
Za k
y
ki se učé na podkovijski ucil
ima
staro „Ivanbegovino
u
odstopiti
y
to je
, celo Zeto,
nici umne^a podkovatva po předpisu ministerském pol
jezero in zemljo od Bara (Antivari) in Olguna (Dul-cigno) in vse od Aleša, kar je unstran reke Drine.
Turk nasproti terdi : moja je cela Cernogora, le 3
*
N
prasci umijejo po životu z žganjem, in
X	_ .	—	A	«J	^ A	•
V
z
n j 1 m
tudi svinja namaže okoli gobca — in požertnosti bo skorá
elej konec
Vred.
92
leta, bo prihodnjo sredo
t
p resku snj
Verli cara poslan 28. februarja knez Men ciko v tjè z ostrimî
ud naše kmetijske družbe in priden sadjorej
gospod
terjatvami. Brez da bi se bil kaj měnil z ministrom va
fajmoster M
v 9
iz Vran je na Istrianskem so nanjih oprav in brez da bi se bil prazno oblekel
nam spet poslali mnogo
P
« V
, ko je
žlahnih zimskih hrušk bil pri predsedniku turskega ministerstva, je s sultanom
m n moté
>
ipelj, in s tem marsikterega dom ki ne da cepiča iz svojega verta,
» 9
osra- nek naravnost govoril

da :
mora sultan obljubo
ces

da bi kdo nazaj vzeti, ki jo je storil Francozu zavolj bož
drug kaj
dobrega
ne imel ! Exempla sunt odiosa
V
ćetertek smo pokopali gosp. Fran ce ta Gal
ta. bi v
jega groba, ker car terja predpravice za gersko cer kev, in 2) terja 40 milionov piaetrov za vojskine atro
šega posestnika Bistriske grajsine na Notrajnskem in ske v obsedi podunavskih knežij leta 1850. Pred ti dan
>
posestnika Bevske papirnice pod Ljublja

ki je po ko je rusovski poslanec v Carigrad dosel, se je fran
skor 51etni bolezni v 70. letu svoje starosti v Gospodu coski spravil iz potí. zaspal. Omenimo njegove smerti ne zato, ker je bil eden nar premožniših mož na Krajnskem, ampak zato ker je bil veri domoljub, ki je zraven svojih

reci
se
tudi pridno trudil za občni
blag
svoje do
tega je njegova posebna delavnost za vstanovitev
; prica v za-
jemi dom
pogorelske družbe na Krajnskem
hranil
j
za
napredek kmetijske družbe, za ktero je ko večletni odbornik veliko dělal
in za več druzih občnokoristnih
reci.
V
zgodovini ome
njenih naprav njeg
imé nikdar pozablj
bo. Naj
po veliki, hvale vredni delavnosti
V »
moz mirno pociv
Novičar iz mnogih krajev

Po tem. ko so se unidan
cesar iz cerkve domů pri-so dali župana Đunajskega mesta k sebi pokli-cati in so pohvalili in zahvalili Dunajčane zavolj serčnega
peljal
>
sprejema nosti n c
i
rekoč : da so v tolikih
njih zveste vda
k da nje Dunajsko mesto spet spo
Slisi
da se mislijo cesar kmalo v Benetke podati inondi
se
?
vec dni ostati
Za Dunajsko cerkev se je na Du
naji ze nabralo 426.263
9V
20-frankov
2
kr

150 cekinov in 5
Zdravnika cesarjeva sta přejela po
slavila: dr. Seeburger je prejel Leopoldov red, dr. Watt
marin pa je povzdi
žlahni stan barona
cesarskem, ki je došel vsim c. k. sodnijam
i
Po ukazu
zapadejo
d

ki jih kdo od svetlega cesarja ali cesarjeve
rodovíne prejme
y
kak
zato
5
ker so zgol milošina.
odniski
Danes boj
ks ek
f •
sožgali
na
Dunaji spet za 500.000 fl. papirnatih sestic in desetic
5
ktere so pri; nas že zl pokopali Dunajskeg
Edvarda Milde-ta,
redke
V četertek popoldne
dškofa in knezaVincenca
umerl v 76. letu
ki je nagle smerti
svoje starosti, Truplo visoko spoštovanega gospoda je neslo 6 duhovnov v stolno cerkev sv. Stefana, kjer je
pokopališče Dunajskih škofov, 12 duhovnov mu je sve tilo: pogreb je bil slovesen. Oporoka (testament) nje
?
go va
določi, da duhovni Dunajské škofij e, ki so po ne-srečab obožaii in so v svojem pokliču pridni, imajo občni dedniki (Universalerben) njegovega premoženja biti; ve liko je zapustil tištim krajem
5
je nekdaj škofinfaj
moster bil, pa tudi
v •
teljev in ubozih blagi
or
pod ni
Dunajski časniki naznanjajo, da se bojo pri
pozabil.
hodnjič posebno duhovni frančiškansk
e»
d
V •
teljske službe jemali
Nekteri časniki pravijo
y
bo konec tega mesca v Berolinu shod austrianske rusovskega cesarja, pruskega kralja ,

v da
in
vsih druzih nemških in več laških
belgiškega in holandské
ladarje
Pravijo, da se bode sv. oče papež, kterega bo dinalov spremljalo, nar manj 3 tedne v Par
kar mu
potem pa čez Kolonijo in Munakovo na Dunaj se
dil,
podal in v vsem 2 mesca od doma oi s k e m je umerlo o enem letu 32 škofov
Hl Hl I
je izvedel umerl. —
f
čigar imé po tem nar bolj po svetu slovi
Na Spanj-Visoko učeni dr.
da

moč
trup
d
k
je v Parizu
Važno novico naznanja „Terž. časnik"
iz Ca-
rigrada (Konstantinopla) ; přišel je namreč od ruskega
(Dalje.)
Prestraši se kristjanska vojska Veseli hrup zažene turska. Al, ćuj 1 na građu kaj tam plače?
uj divje krohotanje spodej ! Za brata plače sestra tamkaj, Derhal krohoče turska spodej. »Al ni med vami več junaka«, Zavpije aga v knežji tabor, »Ki bi se v drugo z manoj skusil?« Iz plahe trume sin stařeji Na Turka sadaj se požene, Z besedo derzno mu zabavlja: »Ne bahaj , Turc, se prezgodaj! »Še ima brat desnico zdravo »K osveti bratove levice 9 »Le sem, da hitro jo poskusiš!«
>
Na smeh nategne Turek usta Odgovora na to ne dade Al divje iz oči zabliska,



Spusti po vragu damascinko Utne mu desno do ramena, Potem pustí da k otcu ide. Odreveni kristianska vojska,
Gromeči hrup zažene turska. Na gradu milo deva plače Derhal krohoče turska spodej. Ko vidi sina stari otec, Ko vidi v ranah ju i kervi Osvete želja ga zapali, Žareča jeza i sramota; Spusti se v Turka sivi starec Pozabi let i rok okornih.
0	čuj na gradu, čuj plakanje Kak milo britko, kak je silno Razlega se na bojno polje
1	huje še zapali kneza.
>
>
>
>
Gerdo se Turek posmehuje: »Al si obnoril, topi starec!
»Al si se glave naveličal, »Da tak hitiš u smert gotovo?
Al nimaš več sinov
Gosti bom danas iaj
poslati ? napravil
>
»Gosti sloveče vranim ticam »Ki krol? »Naj turi
ajo pod nebom studno ke slave god poznajo
>
Naj s knežjim truplom se gostijo.«
Le bolje se pospesi starec, Grozi se Turku s to besedo »Gorje ti gnjusni nejeverec »Še bdi nad nami Bog mogočen
i
5
Od tebe
Ture
?
gerdo žaljen
>
»Ki tudi roko staro vkrep »Ko za otroke se maščuje
!
>
To řece, ter se zaprasita Da zemlja se zaziblje spodej. Ko v pervo mahne silni Turek Mu meč na tri kosé razbije; Ko v drugo mahne silni Turek
>
>
Na travo pade
I kervco
(Dalj
glava,
lja pije
sledi).
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani