K. Hafner
Pika in Mika
Maruška ima punČko, ki ji je Pika ime. Pika je stara že pet let in se je v dolgi službi pri Maruški že močno obrabila. Na eno oko je slepa, na eno nogo šepa in iz trebuščka ii uhaja žaganje, kadar jo Maruška v preveliki ljubezni k sebi stiska.
Pa vendar ima Maruška Piko rada in lepo skrbi zanio. Vsak dan ji daje jesti. Kadar je umazana, jo umije. Sama ji pere umazano srajčko in strgano krilce. Včasih \o tudi pestuje, pa ne prevečkrat. Kaj bi jo pestovala, ko pa je Pika že skoraj toliko stara kot Maruška sama!
Maruškina mama pa Pike ne mara. Pravi, da je umazana ko sam nagnus, in žuga, da jo bo vrgla v smeti.
Zato je Maruška žalostna. Vzame Piko v naročje in milo joka.
Mami se Maruška zasmili. Poboža jo po kodrasti glavici in jo tolaži: »Ne jokaj, Maruška! Ce boš pridna in rada molila, ti bo sv. Miklavž prinesel novo punčko. Tako, ki bo veliko lepša kot Pika «
»NOČEM DRUGE PUNČKE,« se cmeri Maruška. »SAMO PIKO  IMAM  RADA.  PIKA  JL  NAJLEPŠA PUNČKA NA
svtm«
»Toda v nebesih imajo še lepše. Take, ki zaspijo in mamo kličejo/ Sv. Miklavž jih nosi pridnim otrokom.«
108
»ALI RES?«
»Prav zares.  Kar pismo napiši sv. Miklavžu,  saj znaš.  Tri mesece hodiš v šolo.«
' v /%.        ¦ "¦¦ '                               ''¦'.'   "'¦¦
Maruška je ponosna.  da jo mama hvali.  Obriše si solzne   i oči, poišče v torbici list belega papirja in pero, pripravi črnilo in napiše:
LJUBI SV. MIKLAVŽ!               < - V '4
KMALU BO TVOJ GOD MAMA PRAVI, DA V NE-BESIH ANGELCKl ŽE SLAŠČICE PEČEJO. VSAK VE-ČER ŽARI PRl NAS NEBO OD NEBEŠKEGA OGNJA. PROSIM TE, PRINESf MI NOVO PUNCKO. TAKO. KI ZASPI 1N MAMO KLIČE. MOJA PIKA JE ŽE STARA IN ŠEPA. MAMA Jl PRAVl NAGNUS JN V SMETI JO BO VRGLA. JAZ PA JO IMAM RADA, ČEPRAV JE GRDA. TODA MAMO JE TREBA UBOGATL ZATO PROSIM, PRINESI MI JO PRAV GOTOVO IN SLASČiCE TUDL SAJ BOM PRIDNA 1N MOLILA BOM
TVOJA MARUŠKA.
Maruška je bila v resnici pridna, lepo je molila in sv. Mi-klavž ji je prinesel novo punčko. Sinje oči je imela in svetle lase in po hrbtu ji je bingljala drobcena kita. In obleka je bila vsa v belih čipkah.
Vsa družina se je zbrala okoli nove punčke. Občudovali so jo in ugibali, kakšno ime bi ji dali.
»Pika naj bo, kot prejšnja,« je predlagal Maruškin bratec Andrejček.
»NE.« je ugovariala Maruška. »PIKA JE STARA IN GRDA IN V STARO ŠARO JO BOM VRGLA. TA PUNČKA PA JE
109
LEPA IN NOVA. ZATO MORA IMETI TUDI NOVO IME. MIKA NAJ BO.«
MaruŠKina je obveliala in tako je dobila nova punčka ime. Še tisto jutro je romala Pika na podstrešje v staro šaro. Ma-ruška pa je vzela Miko v naročje. Zibala jo je in ji pela:
\    AJA, TUTAJA, ZASPANČKAJ SLADKO!
Mika je zatisnila oči in je zaspala. Maruška jo ie pritisnila za trebušček. »VE VE,« je zajokala Mika. Maruška je pritisnila še močneje in Mika je zaklicala: »MAMA!«
»LAČNA JE,« je rekla Maruška. Poiskala ]e sklcdico in žličko. nalila v skledico tnleka in pitala punčko. Mika pa je spala in ni' hotcla jesti. Mleko se ji je pocedilo po lepem ličku in belih čipkah.
»Ne smeš,« pravi mama. »Punčka bo umazana.«
Maruška vzdihne, gre po cunjico, jo zmoči in začne umi-vati umazana lica.
»Ne smeš,« pravi zopet mama. »Nesrečni otrok, kaj delaš z lepo punčko? Kmalu bo takšen nagnus kot Pika. Kaj bo re-kel sv. Miklavž?«
Maruška je žalostna. Vendar uboga mamo. Odloži cuniico in položi Miko v posteljico. Naj spi. Kaj bi z njo? Jesti ne sme, umivati in prati je tudi ne sme. Pa naj spi.
In Mika spi dva dni. Maruška pa hodi nemirna okoli in nagaja atu in mami, posebno pa še bratu Andrejčku.
k.
Tretji dan pa \e Maruška zopet vesela. Na podstrešju je poiskala staro Piko in zdaj jo krmi in umiva in zraven veselo prepeva.
Pride mama in se ujezi:
»Kje pa je Mika?«
110
»UMRČKALA JE,« pravi Maruška.
»Kje pa je zdaj?« vpraša mama.
»V GROBLJ. V JAMICI SPI,« odgovarja Maruška. -~,{   »Pokaži, kje,« ukazu e mama jezno.
In Maruška pelje mamo na vrt. Tam je sredi belega snega črn hribček. In vrhu hribčka je zataknjena palica in na njej je pritrjen list. Na listu pa je napis:
TU POČIVA MIKA, KI SAMO SPI.
Matna prebere, pa se obrne, da bi Maruško nabila. Toda Maruške ni več na vrtu. V sobi pestuje staro Piko, pleše in poskakuje z njo in ji poje:                 -t     . .     -    .
RINGA, RINGA RAJA,        . MICA, MUCA PA NAGAJA. .                         LEPA MIKA V GROBU AJA,
STARA PIKA PA Z MARUŠKO RAJA.           «