Iz Jugoslavjje. 26 LET BLAGAJNIŠKEGA DELA. Tovariš Fran Luznar, dolgoletni glavni blagajnik naše stanovske organizacije je s 1. tek. mes. odložil glavno blagajništvo. Na drugeni mestu prinašamo njegovo zahvalo vsem tovarišicam in tovari§ern. ki so tnu v tej dolgi dobi pri okrajnili drtištvih pornagali pri blagajniškem poslu. S tovarišem Lukom Jelencem. naSim odličnim predsednikom, je tov. Luznar pred 26 leti prevzel funkcijo v naši organizaciji. V najtežjih dobah je prvi vstraiiio iu požrtvovalno vodil predsedstvo, drugi pa blagajniški posel naše centrale. Z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo sta dovedla našo organizacijo do visoke stopnje ugleda doma in v vnanjem svetu. Po 26 letih nesebičnega in požrtvcvalnega dela odlaga tov. Luznar svoj blagajniški posel. Nepriecenljive vrednosti je dober blagajnik za organizacijo, ker brez dobre gospodarske podlage ni mogoč uspešen razvoj in raztnah organizacije. Ii> dober. vesten in točen blagajnik je bil naši oriranizaciji tov. Luznar. -;f> let svojega življenja je žrtvova! pro-vitu naše organizacije kot njen gospodarski upravitelj. ves svoj prosti čas jc žrtvoval v teh letih organizaciji. In koliko dela, koliko vztrajnosti zahteva red glavne blagajne, to ve le oni, ki je sam žc upravljal tak posel. Tiho in mirno ga jc vršil tov. Luznar; podajal nam je vsako leto na glavni skupščini svoje vzorno in natančno poročilo, vzpodbujal je mlade tovarišice in tovarišc k požrtvovalnesti do organizacije in skrbel, da je miela gmotnlh sredstev za svoje visoke smotre. V vseh 26 lctih je vladal v blagajniških zadevah vzoren red in nismo čuli zaman hvale o blagajniškem redu pri nas eelo javno na I. državni skupščini UJU v 7agrebu. Ne rečemo, da iina tozadeven reit lahko vsakdo. a ta red, ki ga imamo mi danes, je požrtvovalno dclo našega vrlega tovariša Luznarja. Zato si štejemo v dolžnost, da se ga tudi javno spominjaiiio ob priliki odstopa od blagajniškega posla po 26 letnem delovanju želeč mu, da rnu bo še dolgo dobo let dana prilika gledati sad svojega truda in želeč, da bi nan s svojimi dolgoletniini skušnjami stal še nadfclje z nasveti ob strani v procvit našega stanu in naše nrganizacije. Tovarišice blagajničarke, tovariši b!agajniki! Fq 20 letaem poslovanju kot glavni blagajnik bivše Zaveze in sedanjega U.JL1 Ljubljana polagam ta posel v mlajše in čilejše roke. Pri tej priliki mi je prijetua dolžnost, da se Vam najiskreneje zahvaljujem za Vaš nesebičen trud in požrtvovalno delovanje v blagor skupne organizacije. V skromnih razmerah se je gibala Zaveza, ko sem prevzel pred 26 letl blagajništvo, komaj 450 K letnega prometa, a danes ga je en milijon. Z Vašim neumornim delom in trudom smo postavili našo organizacijo na zdrav in krepak temelj, ki je v čast in ponos nam vsern. Težaven in nehvaležen je posel blagajnika, To ve najbolj le tisti, ki ga je sam opravljal. Vi ga vršite vztrajno in brez osebnih koristi. Vaše plačilo Vam je zavest, da z delom za organizacijo vršite važno izvenšolsko delovanje. Čast Vam! Najiskrenje pozdravljene drage tovarišice, dragi tovari.ši! Fr. Luznar. — Glas za razširjenje ljudskih šol Poslanec dr. Simarak je kritiziral prosvetno politiko sledeče: Popolnoma napačna r>ota hodi naša prosvetna politika. Vsepovsod se ustanavljajo gimnazije in druge srednje šole. S tem se ustvarja intelektualni proletariat. Na ljudske šole, kjer naj bi se izobrazile široke plasti ljuO stva, pa se ne gleda in se ne ustanavljajo, kjer bi bile potrebne. — No, pri nas. v Sloveniji, si šolska uprava ne more nadejati tega očitka dr. Šimraka. Šole so se razširjale, a polena je inetala onim, ki so to rielali, pri nas ravno ona stranka, ki ji pripadal dr. Simrak v zbornici. — Novosklenjeni zakon o dranrinjskib dokladati določa v glavnem: Državni uslužbenci, vpokojenci in vpokojenke nrejemajo poleg temeljne plače oziroma pokojnirie še draginjske doklade, in sioer osebne, stanarinske in družinske. Visina osebnih in stanarinskih doklad se ravna po višini plač oziroma pokojnin in po dra ¦ ginjskih razmerah vkraju službovania. Kraji se dele po draginjskih razmerali v pet razredov. Slovenski mesti Ljubljana in Maribor spadata v III. razred, Kočevie, Kranj, Logatec, Novo mesto, Ptuj v IV. razred, ostal! slovenski kraji v V. (najni-.ji razred. Slanarinske doklade se za kraje v Sloveniji ne iz".la«_ujcjo. Državni uradniki. srednješolski profesorji ter stalni učitelji in uJiti.-ljioe, praktik.mti, suplenii. aspiranti, k'jii-ii. 'Sti in začasni poštarji dclvvaj. osebne doklade v tem-le razmerju: — Vse Letna plaon Kraj razreda draginje I. II. III. IV. V. 28 26 24 22 20 dn. 30 28 26 24 22 dn. 3" 30 >8 .6 2+ dn. 85 33 3t 29 27 dn. 38 36 34 32 30. dn. 1. do 29^9 D 2. od 30(10 rio 499T D. 3. od 500 i d^ 7-199 D. 4. od 7^00 d> 8999 D. 5. od 9000 dalje ostale kategorije uradnikov, učiteljev(-ic) ukaznih državnili uslužbencev s stalnomesečno plačo brez razlike na službena leta in kvalifikacijo, dalje vse kategorije poduradnikov, kancelistov, oficiantov, pomočnikov itd, dobivajo osebne doklade po krajevnih razredih od 18 do 16 dinarjcv dnevno. Podrobne določbe opuščamo, ker prinesemo zakon y celoti, ko bo uradno publiciran. : — Slovensko učiteljstvo ua viš, ped. šoll v Zagrebn. (Dopis.) Izobrazba učiteljstva. Malokomu je znano, da obstoji v Zag.-im ,Višja pedag-oška šula" že tretjc ietu. Na ttj šoli je vpisanih 5 tovariše\ in 17 tovarišic iz Sloveaije. Predavanja trajajo dvc leti in so dcljena na skupiii-, sli-iio, kakor na meščanskih šolati. Kakšen nanicn inia ta šola, še ni natanCno doluCeno, kar guiovo ni vzpodbudno za nas, ki študiramo v Zagrebu, temmanj, ker živimo v največji bedi in pomanjkanju. 0 kaki lastni sobi sarno lahko saiijamo. Navezani smo samo na postelje, ki so postavljene dve do tri v eni sobi, in vsaka postelj stane mesečno naj irianj 10UU K. Kje je potem še luč, kurjava, postrežba? Za hrano se zahtevajo naravnost neverjetne vsote. Kavarne gledaino samo od daleč. Srbi, ki imajo mnogo višje piače; že šc izhajajo. Hrvati pa imajo v Zagrebu že svoje prirodne vezi, Tudi vlada ji!i podpira s tem, da jim je izplačala vse potne stroške. Dobivajo tadi izplačano incsečno stanarino. Slovenci smo v Zagrebu v tem oziru prepuščciii samim sebi. Vse prošnje so našle v Ljubljani gluha ušesa. Še celo učiteljicam - ženain tukajšnjih tovarišev je višji šolski svet v Ljubljani zavrnil prošnje za polne dnevnice, z motivacijo, da jim pc ..informacijali" ministrstva financ ne pripadajo polne dnevnice. Hrvatska, bosanska in srbska vlada izplačuje tozadevne dnevnice. A so tudi sami prosili /a dopust! Kar velja za te pokrajine, bi moralo veljati tudi za Slovenijo. Potne stroške in dnevnice se lahko zaračuna na podlagi zakona. Moralne podpore pa tudi med učiteljstvom nimamo. Tako se je pr-otestiralo na brežiškem okrajnem učiteliskem društvu proti študijskim dopustora, češ, da se imajo ukiniti, dokler ni zadosti učiteljstva. Kaj takega se je moklo zgoditi ali iz sebičnosti, ali pa iz popolnega nerazumevanja za višjo izobrazbo učiteljstva. Na eni strani se zahteva po izobrazbi, na drugi strani pa se protestira. -Hrvatska, bosanska in srbska vlada (ne samo. da je vsakega -prosilca poslala v šolo) pozvale so celo vse učiteljstvo, da se v čim večjem številu prijavi na višjo pedagoško šolo. V teh pokrajinah je gotovo večje pomanjkanje učiteljstva kakor v Sloveniji. Nekateri hrvatski tovariši že tako računajo na lepa mesta v Sloveniji. Ako ne bomo imeli sami dosti kvalifieiranih ljudi, bomo inorali odstopiti gotova mesta agilnejšim tovarišem. Sicer pa bi bil to najboljši pot, da se čim preje zlijemo v en narod s skupnim pismenim jezikom. — Še ena krivica. Občinski odbor občine K. sestoji iz dveh strank: klerikalne, ki ima 9 odbornikov In demokratske, ki jih ima 7. Ta stranka zastopa vse večje davkoplačevalce in inteligenco; med temi odborniki sta dva, ki plačujeta največ davka in vsi so sami razumni možje. Klerikalna stranka pa je sestavljena lz najrazličnejših ljudi, trije so navadni delavci, ki ne plačujejo niti pare davka. Ker pa iinajo večino dveh glasov, zato si d<> mišljuj.jo, da mora biti vse po njihovem. fzvolili so si župana, vzeli vse tri občinske svetovalce in sedaj bi še radi imeli vseh 5 članov krajnega šol. sveta iz svojc stranke in sicer najbolj kričave in šoli nasprotne. Demokratska stranka je za enkrat volitev preprečila s tem, da se je udstranila in onemogočila sklepčnost; vložila pa obenetn pritožbo na politično nblast. — Prevalje. (In že spet žendarmerija!) Učitelj K.. ki je bil imenovan začasnini voditeljem prevaljske šole, je dobil od stanovanjske oblasti nalog, da se iina takoj vseliti v naturalno stanovanje vcditeljevo v šoli. Ker pa so vladale ria šoli zelo neurejene fazmere in ker je bil imenovani učitelj po večnih stanovanjskih neprilikah hudo prizadet na živcih in končno, ker je bil že enkrat deložiran iz šolskega poslopja, je prosil šolsko oblast, da ga odveže šolskega vodstva ter mu poveri kako učiteljsko rnesto na tej šoli. be predno pa je dpspela rešitev te prosnje, je učitelj K. dobil od stanovanjsks oblasti nalog, da nemudoma izprazni svoje sedanje stanovanje ter.se vseli v šolo; zapretilo se mu je z žendarmerijsko asistenco, čim bi se ne pokoril tej odredbi stanovanjske oblasti. K.-u torej ni kazalo drugega, kakor pa se sili ukloniti. Stanovanje, v katerem se je nahajal K. doslej, je nakazala stanovanjska oblast stranki, ki je imela to stanovanje že pred mcseci zasigurano od hišnega lastnika. Tudi je mirno trpela, da se je tista stranka v stanovanjskem sporu z učiteljem K. se v svojih vlogah na 2. instanco posluževala izml.ljotin neke zagrizene Nemke, ki je bjla radi protidržavncfra vedenja citirana ha okrajno glavarstvo in menda tudi obsojena. Končno si je stanovanjska oblast privoščila neokusno šalo, da je imenovala naturalno stanovanje v šoli udobno. dasi ji je moralo biti znano, da so v ceii dolinf stanovanjske ra^raere za stHskeua voditelja najslabše v Prevaljah. — Delo za ,,Učiteljsko sainopoiHoč". Vsem tovarišem-icarn celjskega okraja. (Ilasoni vnijene nabiraltie pole, za ude ,,Učit. samopomoči", jc l.rijavilo pristcp 78 učiteljev-ic. Da bom lahko sestavil do priliodnjega učit. zborovanja natančne scznam vseh udov s potrebnimi podatki, prosiin vse sol. voditelje, da mi pošljejo nemudonia seznain vseh pristopivših še ne nad 45 let starih članov na šol, vodstvo v Ljubečni pri Celju s sledečimi podatkl: 3i. pr. Franc Smrtnaura, roj. 6. 9. 1886. v Hudein breznu okr. Celje, dovršil 35. starostno leto. Dediči: Neža Smrtnaura. učiteljica v . . . pri Ptuju. Glasom pravil so dediči: po možu žena, po ženi mož, po vdovcu-vdovi otroci, če ni teh pa dru-^i določeni dediči. Opozarjam, da lahko pristopijo tudi učiteljske zakonske žene, četudi niso učitdjice. Na podlagi teh podatkov bom sestavil seznam, katerega predložim zdravniku, ki nas pregleda na dan zborovanja in nam pripiše na predloženi seznam potrebni zdravniški certifikat. Na ta način prihranimo pot k zdravniku in stroške. Referat tov. Škulja, objavljer. v zadnjeni U. T. Vas naj ne moti, ker to je še sami) lep predlog, ki se uresniči morda kdaj v bodočnosti. Za enkrat nimarno nič boljšega od Saniopomoči. Ne zanašajte se tudi na brezskrbne čase po novej regulaciji, ker zarja upa bo obledela, kakor hitro prejrnete denar in pogledate cene v trgovskih izložbah. Postavimo se kolikor mogoče kot posarnezniki in skupno kot stan na lastne noge! — Petrovič Simon. učit. Ljubečna pri Celju. Ljubljansk" učiteljski pevski zbor vabiin k pevski vaji v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri na učiteljišče. Prosim polnoštevilne udeležbe. Pevovodja. — Važno opozoriio za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam. Po čl. 21 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921. se ustavi s 1. !,anuarjem 1922. izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50% invalidnosti, in sicer za njihovo osebo in za otroke; 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpod dopolnjenega 16. leta; 3. za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolkcvanim izpričevalorn, ki ga izda brezplaCno uradni zdravnik; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 din.irjev neposrednega davka (po odmeri dav kov za financijsko leto 1920—21). Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov, kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tom obvesti svoje znance invalide in vdove in jitn priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu goraj označenega zakona kar najhitreje nakazali. —- Zaročil se je tov. Edo Hribernik, učitelj y Žireh z gdčno Mici Blažičevu. Cestitamo. — Deca deci! I. mest. deš. šo!a v Ljubljani je nabrala 1.380 K. — Književni dar Slovenske Šolske Matice za 1921 bo obsegal sledečih troje knjig: Pedagoški zbornik (164 str.), uredil dr. K. Ozvald. — Telovadba, II. del (s 47 slikami in mnogimi načrti — 112 str.), spisala dr. Pivko in prof. Schaup. — Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Ker bo to vsega skupaj 352 strani ali malone 22 tiskanih pol dobrega pedag.didakt. beriva za naročnino celih 8 dinarjev, zato pač letošnjim publikacijatn SŠM ni treba še posebnega priporočihi. Knjige bodo vsak čas dotiskane ter se začno kmalu razpošiljati. — ,,Zamorček". Nedavno sem č.ital v ,,Jutru". kako katehetje po šolah vsiljujejo otrokom ,,Zamorčka" (lis.tič o afrikanskih misijonih\ da nabirajo prispevke za udobno življenje raznih delomržnih ljudi. In to jeres. Tudi na nasi šolije kaplan ?. vso zgovornostjo pritiskal na otroke, naj prinesejo denar za ,,Zamorčka". In tako se je zgodilo, da je eden prinesel kaplanu denar, pa bogve čigav in od kod. Fant se je bil zameril pri kaplanu kakor-tudi marsikat^ri drugi in nastala je afera. Ker se to gotovo godi tudi drugod - meiida siološiio zate- \V4 Visji ->olski svet izda »ka,z, kateri liati- sc stnejo ?a niladino naročati in katerf ne. ,,Zatnorček je primcren le za zamofčke. za naše duševno razvite otroke pa nikakor ne — Čast tebi mladina! V ©orjah pn Bledu se vadi šolska mladina v štetju p0 domačem slovanskem načinu. Da bi _i0 novo štetje hitreje od rok, so se malčki obsodili v korist Jugoslovanske Matlce na denarne kazni, ki so jih po kra.kem času prostovoljno poostrili. Na ta način so nabrali vrli malčki nad 50 K, ki jih je prejela Jugoslovenska Matica. Ko se privadijo malčki novemu načinu štetja in ko bodo kazni prenehale, tedaj pa si izmisiijo zavedni malčki kaj drugega, kar bo njim in Jugoslovanski Matici v korist, natn vsem pa v ponos, da imamo tako mladino. Še enkrat, čast taki mladini, kakor je ona v Gorjah pri Bledu in vse prlznanje učiteljici gdčn: Valeriji Jerajevi, ki skrbi tako lepo za narodno zavednost mladine. — Šoiski otroci v Št. Rupertu na Dolenjskeni so nabrali za Jugoslovensko Matico nad 9100 znamk. Pri tej zbirki sta se posebno odlikovali učenki IV. razreda Vidmar Frida in Sfeklasa Natalija, kl sla znamke tudi lepo uredile. Vrlim nabiral cem vse priznanje in vsa čast! — Društvo, kakršnih treba, je Učit. društvo za laški okrajj. Na svojem občnem zboru je sklenilo ugledno društvo, da pristopijo k Jugoslovenski Matici vsi člani drtištva. Patriotičen sklep je tudi že uresničen in vsi člani društva, ki so včla njeni pri UJU. 80 po številu so vposlali za celo leto članarino in Jugoslovenska Matica je sprejela 960 din. Vse priznanjc uglednemu društvu. da bi našlo še mnogo posnemalcev! — Slovenka Šolska Matlca. Še je čas! Kdor misli postati čhn. se blagovo!' priglasiti in poslati š D naravnost S!-venski Šolski Matici v Ljubljani in to mikasneje do 15. januarja. - - Za 1. 1^22. h> vsltd odborovega sklcpa znašala člannri na 20 dinarjev in sicer zaradi naraščnjo5,'.f tiskarsk'!i stroškov. — Poverjenike prc simo^ da ivijkasneje do 15. januarja vpcšliejo iincn.k članov in elonarino ?.a !cro 1921. — ¦ Pojasntlo. Daleč odstranjeni cd osebne žalitve moramo izjaviti, da se na §e opazke v referatu g. Fran Škulja objavljenem v 52. štev. nikakor ne nana^ajo osebno nanj, ker je on satn član Učiteljske samopotnoči. torej ga osebno ne m<rejo zadevati; sploli niso mišljene osebno na nikogar, kar je iz njih samih jasno razvidno in so naperjene splošno proti nezavednosti, ki vlada pri mnogih v stanovskih socialnih vprašanjih. V dolžnost smo si pa šteli braniti Učiteljsko samcpo moč pred napačnim pojmovanjem, ker je društvo v polnem obsegu delazmožno in sposobno za vsako potrebno reformo, ki je izvedljiva. Naše opazke niso bile osebne, ampak stvarne. — UrediTštvo.