Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	*
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. I
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) J'vsprejema upravništvo in ekspedtcija t ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 133.
V Ljubljani, v torek 12. junija 1894.
Letnik XXII.
Shod katol. slovensk. društva na Brezjah.
Zopet nam je poročati o lepem osnovalnem shodu, ki se je vršil včeraj na Brezjah in na katerem se je osnovalo katoliško slovensko društvo za radoljiški okraj. Brezje so se ta dan odele v praznično obleko; lepe zastave papeževe, narodne, cesarske vihrale so iz bližnjih hiš. Za zborovališče porabili so se prostori nove cerkve, ker je bil vsled obilne vdeležbe prostor pri »Finžgarju" v ta namen premajhen. Dasi je bil delavnik, poslalo so vendar skoro vse občine radoljiškega okraja svoje zastopnike duhovne, župane, občinske odbornike in druge vrle gorenjske može. V obilnem številu so vzlasti prihiteli Bohinjci, kar je zaradi daljave treba posebno omenjati; ti so imeli seboj tudi znani zbor bohinjskih pevcev, ki so poveličevali to prelepo slavnost s krasnim svojim petjem.
Ob l/»l0 uri opravil je dekan blejski preč. g. Jos. Razboršek slovesno sv. mašo, med katero je vbrano peval zbor domačih in bohinjskih pevcev. Po dokončanem cerkvenem opravilu pričelo se je zborovanje.
Shod otvori načelnik osnovalnega odbora kat. slov. društva za radoljiški okraj g. Janez V urnik, kipar in posestnik v Radoljici. V krepkih besedah pozdravi pričujoče, ki so se v obilnem številu zbrali od blizu in daleč ter pripomogli, da se tem sloves-neje vrši osnovalni shod katol. slov. društva za radoljiški okraj.
Potem omenja, kaj vse je storil osnovalni odbor, da je rešil stavljeno si nalogo, katero naj zborovalci danes potrde z izvolitvijo stalnega odbora. V kratkih potezah narisal je namen novega društva, ki se zrcali v geslu in borbi za vero, dom, cesarja. Želja osnovalnega odbora je, da se v tem društvu združijo vsi, ki dobro hočejo gorenjskemu ljudstvu v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Ako je
bilo kaj pomanjkljivega pri delovanju osnovalnega odbora, blagovolijo naj rojaki oprostiti, volja bila je dobra, a boriti se je bilo treba z raznimi začetnimi težavami.
Vsak Gorenjec, ki se zaveda svojih javnih dolžnostij v sedanjem času, pristopil bo gotovo rad k novemu društvu, katero hoče vsikdar krepko in vstrajno dvigati svojo katoliško slovensko zastavo po lepem radoljiškem okraju v duševni in gmotni pro-speh naše gorenjske strani. S to željo otvori predsednik zborovanje ter da besedo župniku gorjau-skemu preč. g. Janezu Ažmanu, ki je v poljudnem in zanimivem govoru pojasnoval, zakaj se je nuvo društvo osnovalo za radoljiški okraj in zakaj se imenuje to društvo katoliško slovensko društvo. Govor ta posebej ponatisnemo v »Siovencu", za sedaj le omenimo, da so ga pričujoči poslušali zelo pazljivo ter da so bili gosp. govorniku zelo hvaležni za času in razmeram toliko prikladne besede.
Za njim je govoril gosp. državni in deželni poslanec vodja Po v še, ki se je navlašč pripeljal z Dunaja, kjer sodeluje v davčnem odseku. Pojasnoval je s strokovnjaško temeljitostjo in z domačo besedo misel, da se je našemu narodu treba organizovati, združevati in vrediti tudi v gospodarskem oziru, ako hočemo, da naš narod tudi v teh revnemu ljudstvu toliko nevarnih časih ohrani zemljo, katero je podedoval od svojih očetov. Tudi v gospodarskem oziru se je zadnji čas vse spremenilo. Kraji iu ljudstva se sedaj vežejo med seboj po železnicah tako da ni več skoro govoriti o kaki daljavi. Zato pa je tekmovanje toliko hujše. Fabrike nastajajo in mali posestnik se umika bogatiuu, ker se ne more ž njim kosati. Kar se je zdelo nekdaj nemogoče, to se godi dandanes. Trgovci iz Amerike, Avstralije, Indije, Rusije pošiljajo na naš trg pšenico in druge vrste žita in je prodajajo po nižjih cenah, kakor je to z ozirom na stroške pri obdelovanju mogoče našemu domačemu kmetovalcu. Cene žita so zato padle
in zato umen kmetovalec sedaj prideljuje žita le toliko, kolikor ga potrebuje za domačo rabo, sicer pa se mora ozirati po druzih dohodkih. Najbolj se sedaj našemu kmetovalcu splačuje živinoreja. Zato pa treba krme, gozdne paše. Tu govornik obširno razpravlja gozdne postave, omenja njih dobrih in slabih stranij ter povdarja, kaj vse treba tudi kmetovalcem storiti, da se v tem oziru zanje kaj na bolje obrnejo sedanje kmetu ne preveč prijazne razmere.
Gospod poslanec je nadalje govoril, kako se sedaj dela na to, da bi se preosnovali davki in bolj pravično razdelili, kakor do sedaj, vzlasti da bi se znižal ali odpravil zemljiščni davek, ki je posebno krivičen ; govoril je o „kmetskih domovih", ki naj bi zabranjevali, da bi strašni boben tako pogosto ne pel okoli kmetskih posestev ter cele družine preganjal iz očetovskega doma v tuji svet s trebuhom za kruhom. Da se pa dosežejo tukaj na-črtani nameni, za to pa je treba dela, razumnega dela, skupnega dela! In ta namen si stavi novo društvo, katero bo pripomoglo, da se bodo njegovi udje večkrat zbirali na shodih zdaj v jednem kraju zdaj v drugem ter se razgovarjali, kako vspešneje in bolje delovati za svoje gospodarske koristi. Zato je pa tudi ravno zaradi gospodarskih ozi-rov to društvo zelo potrebno. Želeti je zato, da se gorenjski gospodarji radovljiškega okraja prav v obilnem številu vpišejo v novo katoliško slovensko društvo, ki se tako slovesno snuje na današnjem zborovanju.
Govornik je žel obilno pohvalo o sklepu govora.
Primarij dr. Vinko Gregorič govoril je o značaju osti, katere treba katoliškim Slovencem vzlasti v sedanji dobi. Zavedati se nam treba svojih dolžnostij in svojih pravic, da prve spolnjujemo, druge pa zahtevamo. Zoper liberalizem treba se Slovencem boriti s katoliško zavestjo, zoper oholega, zemljelačnega tujca bojevati se nam je z
LISTE
Pismo iz Trnovega.
Pravijo, da je težko vstreči vsem ljudem, da celo Bogu to ni lahko mogoče. Pri shodu v Trnovem pa se zdi, da je drugače. Ta shod je vse zadovoljil, vsaj tako smemo sklepati iz poročil v raznih časnikih. Katoliško misleči Slovenci so zadovoljni s shodom, na katerem se je zbralo toliko tisoč ljudij, ki so kazali za govore nenavadno veliko zanimanje in naudušenje. Ako pomislimo, da se je ta shod vršil v kraju, ki je pravo gnjezdo narodnih napredujakov, moramo s shodom še tem zadovolj-nejši biti. Naudušenje to pa na shodu ni bilo tre-notno, kaže se tudi še sedaj, kazalo se bo, če Bog da, tudi še v prihoduje.
Torej konservativci smemo s tem shodom biti popolno zadovoljni in le veseli ter Bogu hvaležni, da se je izvršil tako veličastuo.
S shodom so pa izredno zadovoljni tudi na-rodui naprednjaki, vsaj tako smemo sklepati iz dopisa, objavljenega o shodil v »Slovenskem Narodu". S kakim veseljem iu zadovoljuostjo pripoveduje dopisnik o »ponesrečenem" katoliškem shodu, kako da
so gostilničarji odpovedali svoje gostilne za banket, gospodarji svoje prostore za zborovališče, kako so v sredi temne noči nekateri psovali mladeniče, ki so postavljali mlaje, kako je župan konliskoval nekaj smodnika, kako so se narodni naprednjaki srdili nad razobešenimi narodnimi zastavami, kako so govor-n ki slabo govorili, kako so zabavljali, kako so sploh suovatelji shoda s svojim poskusom ostali na cedilu. Iz vsega poročila se vidi velika zadovoljnost narodnih napredujakov zaradi tega »ponesrečega" katoliškega shoda.
Pa ne samo narodni naprednjaki so zadovoljni s tem shodom, tudi nemški liberalci kažejo jednako zadovoljnost. Za to nam je v dokaz graška „Tages-post". Ta list, ki kakor znano ni ravno prijazen Slovencem, objavlja s posebnim veseljem dopis z Notranjskega, v katerem govori o »fiasco", kojega so imeli suovatelji katoliškega shoda v Trnovem. In kar je najbolj zanimivo je to, da se ta dopis v »Tagesposti" po vsebini popolno vjema z dopisom v »Narodu", morda je oba pisala jedna in ista na-rodno-napredna roka, seveda v slavo in čast slovenskega imena.
»Slovenski Narod" in »Tagespost" 1 Da, da: »Scbone Seelen finden t-ich", lepe dušice se najdejo, kadar treba nasprotovati katoliškemu gibanju. Kako
C
i
mora srce vsacega narodnega naprednjaka veselja poskakovati, ako bere v »Tagesposti", kako surovi so Slovenci, kako nazadujejo v vsakem oziru. Niti poštenega ljudskega shoda ta uboga para med narodi ne more vprizoriti. In da nemški židovski listi morejo tako pisati, za to poskrbi dopisniki »Slovenskega Naroda", po katerem potem posnemajo iu židovskoliberalnim listom dopisujejo plačani žurna-listični vrstičarji. — Ako to ni pravcato narodno-napredno delo: blatiti pošteno slovensko ime pred tujim svetom, potem ne vemo, kaj je narodno delo.
Vsi torej smo zadovoljni s shodom v Trnovem, klerikalci, narodni naprednjaki in nemški liberalci. Samo jeden ni zadovoljen ž njim in to je bistriški notar Janko Rahne. Koliko se je ta mož trudil in delal, da bi zaprečil shod v Trnovem, to je znano njemu samemu najbolj. A vse tako brez vspeha, vse le zato, da je samega sebe osmešil. Ta mož, pravim, ni zadovoljen sam s svojim vedenjem. Vsaj pisemce, ki ga je poslal vredništvu »Slovenca" skoro to spri-čuje. Piše namreč:
V smislu § 19. tisk. zak. zahtevam, da vsprej-mete v prvo ali drugo številko svojega lista z ozirom na poročilo o katoliškem shodu v Trnovem št. 127. Listek na istem mestu sledeči popravek: Ni res, da je ljudem zbirajočim se na shod, ki se je vršil ob
a r '
/
narodnim delom za duševni in gmotni naš napredek. Te misli govornik poljudno in naudušeno pojasnjuje ter spodbuja pričujoče, naj zlasti zato radi in v obilnem številu pristopijo novemu društvu, ki ima tudi namen, na Gorenjskem vzbujati versko in narodno zavednost in njima primerno delovanje. Tudi ta govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Deželni odbornik g. dr. Pr. Papež omenja nekaterih del deželn. zbora in odbora za prospeh in podporo kmetijstva, pozdravlja novo katoliško slovensko društvo, ki si je po svojih pravilih postavilo tako lepo nalogo ter želi prav veselih in zdatnih vspehov njegovemu delovanju.
Predsednik zborovanju se zahvali raznim govornikom za lepe, poučne besede ter jih prosi, naj novemu društvu ostanejo naklonjeni tudi v prihodnje.
Za tem se je vršila zadnja točka dnevnega reda: Volitev stalnega odbora, o kateri je poročal župnik č. g. Jan. Berlic. Soglasno so bili izvoljeni t odbor gg.: Janez Ar h, posestnik in župan iz Srednje Vasi v Bohinju, Jan. Ažman, župnik v Gorjah, Andrej Jurgele, posestnik in župan v Mošnjah, Janez Novak, župnik v Radovljici, Jos. Razboršek, dekan na Bledu, Ant. Šoklič, posestnik in župan na Koroški Beli, Rihard Sraj, poštar na Bledu, Janez Vurnik, kipar in posestnik v Radovljici, Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj in posestnik v Kamnigorici, Jakob Žumer, župan in posestnik v Gorjah. — Za namestnika gospoda: Janez Berlic, župnik v Mošnjah, iu Klemen Dolžan, posestnik z B r e z n i c e.
Po dovršeni volitvi sklenil je predsednik zborovanje z Zivio- in Slava-klici na papeža in cesarja.
Precej na to se je novoizvoljeni odbor osnoval ter si zbral za predsednika g. Janeza Vurnik a, podpredsednika sta gg. Janez Novak in Ignacij Zupan, tajnik in blagajnik g. Janez Ažman.
Proseč blagoslova božjega novemu društvu želimo, da bi društvo, čegar rojstni dan je bil tako časten in slovesen, imelo še mnogo tako lepih dnij v svojem življenju, da bi prav marljivo napravljalo shode po raznih farah ter tako po svoje pripomoglo, da si Slovenci polagoma organizujemo svoje zasebno in javno življenje po načelih katoliške vere, ki so tako lepo izražena v sklepih I. slovenskega katoliškega shoda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. junija.
Tiszove intrige. Marsikaj čudnega se poroča o poslednji ministerski krizi. Tukaj je karte mešal s prva Koloman Tisza. On še vedno ne more pozabiti, kako so ga odbacili. Posebno je Tiszi zo-perno, da ima "VVekerle sedaj odločilno besedo mej liberalci, v tem, ko se zanj skoro nobeden ne zmeni. Koloman Tisza je mislil spraviti svojega sina v Khuen-Hedervaryjevo ministerstvo in upal je, da bode on imel velik vpliv na vlado. Na Dunaju je delal za Khuena Hedervaryja Ludovik Tisza, minister pri Najvišjem kraljevem dvoru. Zaradi tega je pa tudi Ludovik Tisza se zdaj umaknil, ko je videl,
da se njih namera ni posrečila. Tukaj moramo tudi omeniti, da je grof Khuen-Hedervary v svaštvu s Tiszo in je torej že zaradi tega verojetno, da so delali zanj. Tisza bi namreč rad, da bi vsa odločilna mesta na Ogerskem bila v njegovi rodbini. Prememba vlade na Ogerskem je poraz Tiszove klike.
Rusija in Bolgarija. Pri dogodkih v Bolgariji so najbrž nekateri Rusi nekoliko imeli svoje roke vmes. Seveda ruska vlada je pri tem navidezno popolnoma ravnodušno stvari ogledovala, nekateri drugi ljudje so pa delali v Bolgariji. Na podoben način je že večkrat Rusija delovala v Bolgariji, ali dosedaj brez vspeha. Znani diplomat Tatiščev je napenjal na svojem potovanju po Bolgariji vso svojo diplomatično bistroumnost, da bi napravil razpor mej knezom in Stambolovom. Tedaj se mu to ni bilo posrečilo, ali zadnji čas se je pa posrečilo drugim osebam in kakor se da iz nekaterih dogodkov sklepati, je tukaj delovala pravoslavna duhovščina. Tako mej drugim piše »Svet", da je bolgarska duhovščina rusofilska, ali da se je zadnji čas posrečilo knezu, to duhovščino pridobiti na svojo stran, da bode delovala na to, da Rusija prizna kneza. »Svet" je list, ki ima zveze z rusko cerkveno sinodo, kar je posebno pomenljivo. Kar je omenjeni ruski list pisal, to so potrdili dogodki v Bolgariji. Te dni je knez vsprejel člane svete sinode, ki ga niso le prijazno pozdravili, temveč mej njimi je bil sploh nenavadno zaupljiv pogovor. Dosedaj so cerkveni dostojanstveniki nekako nezaupljivi bili proti knezu, ker je katolik, nekateri so mu pa naravnost nasprotovali. Višja duhovščina je bila sploh nekako bolj naklonjena Rusiji, zaradi tega sklepamo, da je iz Rusije dobila migljej, da naj drugače postopa. »No-voje Vremja" pa piše, da bi pod gotovimi pogoji Rusija sedaj, ko je odstranjen Stambolov, priznala kneza. Ruski list ne pove natančno teh pogojev, ali kdor je zasledoval rusko orijentsko politiko zadnjih let, bode vedel, da Rusija hoče zopet, da se bolgarska vojska izroči pod poveljstvo ruskim častnikom in da bode Rusija imela odločilno besedo v bolgarski vnanji in tudi nekoliko v notranji politiki. Seveda za to ceno se tudi knez z Rusijo spraviti ne bode mogel, ker bi se uprl narod. Za gotovo tudi v Rusiji tega vspeha ne pričakujejo, ker cel6 »Svet" pravi, če se sporazumljenje ne doseže, pa lahko knez vsaj častno gre iz Bolgarije. Po našem mnenju pa knez Rusom tega veselja ne bode napravil, temveč ostane v Bolgariji, naj je Rusom prav ali ne!
Nemška svobodomiselna stranka tudi spoznava, kake važnosti je za sedanji čas socijalno vprašanje. Zaradi tega pa misli svoj program razširiti v tem smislu. O tem se bode posvetovalo na shodu svobodomiselne stranke r Eisenachu, ki bode v septembru. Govorilo se bode o tem, da se na vseh šolah uvede brezplačen pouk, pospešujejo napredne in strokovne šole, da se prepovd po tovarnah delo otrok, ki še niso izpolnili 14. leta, za mladostne delavce naj se delo omeji na 48 ur na teden, za ženske pa na 54 ur. Nadalje se bodo o tem posvetovali, da se za delavce v državnih delavnicah določi normalni delavnik na 9 ur in poskrbi delavcem za boljše stanovanje in da se delavcem dovoli
državni cesti, ukazoval notar Rahne rekoč: Cesta je prosta, stran s ceste! — in ni res, da je potem, ko je množica narasla, izginil notar Rahne s ceste kakor kafra — res pa je, da mene isti popoldan na katoliškem shodu v Trnovem sploh še bilo ni. V Ilirski Bistrici, dne 8. junija 1894. Spoštovanjem vdani Janko Rahne, c. kr. notar.
Tako slove drobno pisemce ljubeznjivega našega Jankota II., ki ni prišel na katoliški shod v Trnovo! Tega, g. Rahne, ni treba popravljati, da bi bili prišli na katoliški shod. In če vas res ni bilo isto popoldne v Trnovem, tedaj je bila ondi pričujoča Rahne-Urbančičeva „compagnia bella", katera tudi ni prišla na katol. shod, katera je prišla zoper katoliški shod, pa je morala skrivaj urnih korakov nečastno pobrati kopita in zginiti kakor kafra. Poveljnik armade seveda ne more povsod biti osebno pričujoč, večkrat bolje kaže, da iz svoje sobe daje naročila svojim vojakom. Toda ako piše zgodovina, kaj da so ti vojaki storili, tedaj poveljnika imenuje, da je on to bitvo dobil ali izgubil. Tako, gospod Janko, umevajte ono besedilo poročevalca o katol. shodu v Trnovem, potem Vam ne bo treba pošiljati popravkov.
Sploh pa je dobro, da g. Rahne, s tem da ne
mara biti v zvezi z dogodki, ki so se godili od na-rodno-napredne strani v Trnovem na kat. shodu, sam priznava, kako surovo je bilo vedenje narodnih naprednjakov ob oni priliki. Iz tega pa je tudi lahko posneti, kako surovi morajo biti še le oni, ki so te surovosti promišljeno in namenoma zasnovali. To si dobro zapomnimo!
Jednega si tudi mi mračnjaki, klerikalci ali kakor nas hočejo liberalci imenovati, ne damo vzeti, namreč svobode, da širimo svoje misli mej ljudstvom. Kedor je druzega mnenja, pridi na shod, povej, dokaži, poskusi se z nami z uma svetlim mečem, to je pošteno in navadno med izobraženimi in dostojnimi ljudmi.
Mi bi lahko tudi celo kopo popravkov poslali »Slov. Narodu" glede njegovega dopisa iz Trnovega, ali mi tega ne storimo, kajti 8 tako pisavo »Narod" nam največ koristi. Ne samo naši somišljeniki, celo njegovi pristaši so se čudili, ko so prebrali oni dopis, češ kakor je mogoče take neresnice trobiti med svet. Taka pisava je dostojna orodja, katero so sukali narodni naprednjaki proti kat. shodu v Trnovem.
Za danes dovolj, ako bo treba, prihodnjič kaj več.
večja svoboda združevanja. Ti predlogi niso napačni, ali le liberalna stranka jih hoče tako prepreči s pristnimi židovskoliberalnimi točkami, da bodo izgubili vse svoje dobre strani. Tako hočejo še nadalje trdno držati se obrtne svobode in zadrugam vzeti vse pravice, razbiti vsa fidejkomisna posestva, da ložje pridejo v roke Židom in pa ločiti šolo popolnoma od cerkve. Vsa socijalna politika te stranke nima namena, ljudem zares pomagati, temveč le privabiti nekatere manj razsodne v svoje mreže.
Belgija. Sedaj je vendar že rešena revizija ustave v Belgiji. Proporcijonalni volilni sistem je propal in konservativci upajo, da bode baš vsled tega volilni red za-nje ugoden. Gotovega se pa ni-česa še ne more vedeti, ker se število volilcev neizmerno pomnoži za obe zbornici. V zbornico poslancev bode volilo 1,356.629 volilcev, ki oddad6 nad 2 milijona glasov, za senat bode volilo 1,149.732 volilcev, ki oddado 1,892.344 glasov. Volitve se bodo vršile jeseni in tedaj se bode videlo, komu je revizija ustave koristila. Liberalni listi ž njo niso zadovoljni, ker odslej liberalni fabrikantje ne bodo imeli tacega političnega vpliva, kakor so ga dosedaj. Zmernorepublikanska stranka bode najbrž popolnoma uničena. Pride pa najbrž precej socijalnih demokratov v zbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. junija.
(Osnovalni shod kat. slov. drnštva na Brezjah). Na drugem mestu poročamo obširno, kako se je vršil osnovalni shod omenjenega društva na Brezjah. Tukaj dostavimo, da so se po dovršenem dnevnem redu zborovalci zbrali večinoma pri »Finžgarju" h skupnemu kosilu. Lepo petje med kosilom oskrbeli so vrli bohinjski pevci, za razne napitnice skrbeli so drugi zbrani gospodje. Preč. g. dekan Jos. Razboršek nazdravil je govornikom na shodu, gosp. vodja Povše bohinjskim pevcem, želeč naj bi se Bohinjcem vzlasti tudi v gospodarskem oziru obrnilo na bolje, g. Piber, kapelan iz Srednje vasi, se je zahvalil v imenu Bohinjcev za napitnico, povdarjajoč, da so Bohinjci radostno pozdravili snovanje novega društva ter zato v obilnem številu poslali svoje zastopnike na shod. Dr. V. Gregorič nazdravil je lepi gorenjski in sploh slovenski domovini, katera naj na podlagi večnoveljavnih, vse oživljajočih idej krščanskih duševno in gmotno prospeva v blagor svojih sinov in hčeri. G. J. Ažman nazdravljal je novemu društvu, naj bi krepko delovalo v izvrševanje svojih namenov, naj bi marljivo napravljalo shode, da bo lahko reklo, daje storilo svojo dolžnost, če bi tudi vsled neugodnih časovnih razmer ne doseglo vseh svojih namer. G. Ignacij Zupan iz Kamne Gorice napil je gospodom, ki so prišli od daleč ter shod počastili s svojo navzočnostjo in s svojimi govori. Kedor je spoznal na shodu namen društva in slišal razne govornike, mora priznati, da ima društvo najboljši namen, da želi skupnega delovanja v blagor kmetijstva in obrtnij-stva. — Tako se je tudi tukaj družilo prijetno s koristnim in le prekmalu je prišel čas, da se je bilo treba raziti na razne strani. Ločili smo se z željo, da se kmalu snidemo na prvem rednem društvenem shodu.
(Imenovan) je g. Anton Korošec kot stalni okrajni živinozdravnik ter ostane na svojem dosedanjem mestu v Kranju.
(Slnžba božja na Brezjah.) V poletnem času je vsaki dan sv. maša ob 7<10. uri, vsako nedeljo pa služba božja ob V, 11. uri; ob Marijnih praznikih je sv. maša 8 pridigo tudi zjutraj ob V»6. — Delo pri gradnji nove cerkve na Brezjah je precej napredovalo, odstranile 80 se od kapele milostne Matere božje lesene stene za silo, tako da so sedaj nova cerkev s kapelico kaže v celotni lepoti. — Stroški za zidanje nove cerkve so tako narasli, da je pošel ves v ta namen nabrani denar (nad 120 tisoč go!d.) in da se je moralo napraviti tudi precej dolga, da so se poravnali računi. Zanaprej se večja dela ustavijo ter se bo z delom nadaljevalo le toliko kolikor bo to mogoče z ozirom na mile darove, ki jih prinašajo na Brezje Marijni častilci.
(Kontrolni shod) se je tudi za deželne bram-bovce preložil iz Poljan nad Škofjo Loko na Trato.
(Iz Žirov) 9. junija. Pred kratkim smo čitali iz Rovt dva dopisa v »Slovencu" št. 124. in 127. zaradi ceste, katera se bode gradila iz Rovt do Žirov. Dopisnik piše, da Žirovci težko pričakujemo ceste ; to je resnično, samo za progo Račevo ne govorimo kakor dopisnik. To pustimo za zmiraj na strani;
mi želimo ceste le po sovarški dolini, kjer je t korist nam in vsem, kateri bodo po tej cesti hodili in vozili, ker je veliko bližja iu brez klanca. Meni se zdi da vsak pameten človek raje hodi ali vozi, koder je bližje iu brez klanca kakor je ravno od Zirov do Rovt, po sovarški dolini. Se to moram omeniti da je v noči od 7. do 8. t. m. bil hud naliv, da je uam voda mnogo sena onesnažila, to je posebno slabo za naš revni kmetiški stan, kjer ne bodemo mogli s takim senom živine dobro krmiti. V naši občini je potok z imenom Račeva, ta nam dela velike nezgode, prvič ker je svojo strugo čisto zasul in sedaj pustoši okoli njive in travnike in je tudi zasul reko Soro, tako da že ta voda do žirovske vasi nastopa. Želeti bi bilo, da bi naše županstvo kaj storilo v tem pogledu.
(Z Goriškega) 11. junija. Ali je zopet slučaj ?
—	V sredo, kakor je znano šli 8Q>,vojaki iz Tolmina v Bovec. Opravo za njimi vozili šo vozniki iz Tol-miua in okolice. Nazaj grede so se ti vozniki nekoliko opijanili. Eden izmed njih, neki hlapec iz Gabrij, preklinjal je v Kobaridu Boga, Marijo in vse svetnike, tako da je bilo pričujočih ljudij groza in so ga mislili nekateri že iz gostilne vreči. Ko se je iz Kobarida odpeljal, zaspal je na vozu. Pod Kamnjem zavili so konji na prevozu, kakor so bili vajeni čez Sočo; voz se je preobrnil, in preklinjalec je zginil v valovih. Bilo je ravno ob „Ave Mariji". Konje in voz dobili so ljudje drugo jutro — toda nesrečnega človeka izvlekli so ljudje šele v petek iz reke. — Prestavljen je iz Kobarida v Tolmin žan-darmerijski postajevodja g. Kopač. Bil je v Kobaridu 13 let in sicer v vseh krogih jako priljubljen. — Članek v zadnjem »Primorcu". ^razburjenost v Kobaridu", ni prav nič duhov pomiril, ampak vzbudil je le še večjo razburjenost. Ne vem, kam to pripelje ? — Zadnji četrtek bila je tudi pri nas huda nevihta, pa ui napravila, hvala Bogu, nobene škode. V našej soseščini, na Beneškem, pa je bilo tako hudo, da je skoraj vso rodovitno prst voda odnesla. Pred 14 dnevi pa je v št. lenarski župniji tudi na Beneškem, v osmih občinah, kakor se sliši, toča grozno pobila. Skoda je menda neizmerna.
(Goriške novice.) Poroča se nun: Poročal je že »Slovenec", da je n&mestništvo poslalo v Gorico inženirja Tomasija, da preišče goriško pokopališče in poroča vladi o njega hibah. Inženir je svršil svoj posel. Zdravstveni svet v Trstu je imel sejo, kateri sta prisostvovala zastopnika Gorice, bivši goriški župan dr. Maurovich pa dr. Aron Luzzato in zagovarjala, kakor sta vedla in znala grehe nekdanjih »goriških očetov" in ..primernost* goriškega mirodvora. Upamo, da ne bodo basnih vsi slavo-spevi posvečeni goriškemu pokopališču. Treba bode graditi novo, ker starega ni možno niti popraviti.
—	V boljšo večnost preselila se je v Gorici dne 9. t. m. ob pol šesti uri zjutraj 67 let stara gospa Marija Medic, mati soproge g. Ivana Gosarja, slikarja v Gorici. Pokopali so jo 10. t. m. ob 6. uri zvečer. — Poslovanja goriške pošte ne moremo hvaliti. Neredkokrat ču)emo pritožbe naročnikov »Slovenca", da dobodo po dve številki skupaj. Jedenkrat toži jeden, drugikrat drugi. Kje iskati povoda tem nerednostim in opravičenim pritožbam ? Uganke ne bode težavno razrešiti. Pri ekspediciji biti mora oseba, ki rada čita »Slovenca" brezplačno poprej, kakor naročnik, ki ga plačuje. Ne moremo verjeti, da bi vedno zakrivilo »Sloven-čevo" upravništvo posamezno zakesnitev, pač pa po pravici slutimo, da je kriva goriška poštna ekspedicija. Sicer, kako to, da ue dojde .Slovenec" ka-terikrat le jednemu ali drugemu, — ki pa ni vedno isti — drugim pa vsem ? 1 Ako je tedaj naša slutnja resnica, prosimo rednega ter točnega razpošiljanja, sicer bomo prisiljeni objaviti v oporo svojim slutnjam še kaj več. — Umrl je nagloma v nedeljo zjutraj č. g. Valentin Brezavščik, kapelan v župniji sv. Ignacija v Gorici. Ob 6. uri je še ozua-njeval besedo božjo. Po propovedi je odšel na dom, kjer mu je jelo prihajati slabo. Sedel je na zofo, kjer je vzdihnil zadnjikrat po kratkem smrtnem boju. Pokojni je bil rojen v Gorici 26. maja 1845., posvečen v mašnika 19. septembra 1868. Goreče vršil je svoje vzvišeno poslanstvo, ter si je pridobil srca vseh, koder je pastiroval. Pogreb je bil v torek (t. j. danes) zjutraj ob 7. uri. — „L' e c o del Litorale", goriški katoliški časopis, ki je izhajal doslej v ponedeljek, sredo in soboto, izdajal se bode počenši s 1. julijem vsak dan. Radujemo se povečanja in preosnove edinega laškega katoliškega lista v Gorici. Priliko bode imel čestokrat odločno
se postaviti po robu liberalnima »Piciiolo" p,i „C)r-riere", katera sta se globoko zaiedla in zarila v furlansko pa laško ljudstvo s svojo odločnostjo iu brezobzirnostjo. Zakaj bi, po katoliških, jedino pravih načelih vrejevan list ne smel biti odločen, ne poj-memo. Nadejati se smemo, da bode bodoči lsški katoliški dnevnik tudi Slovencem pravičen. Ako bode v odličnem smislu katolišk, uvaževati bode moral načelo: Vsakemu svoje, tudi Slovencem svoje. Da bi se le ne varali v svojih nadah! — C. g. Janez Makarovič, kapelan pri sv. Roku v Gorici, je precej okreval od dolge in mučue bolezni. Prosil je jednoletnega pokoja ; svoje zdravje bode spopolnjeval v Kanalu.
(Darilo). Povodom smrti pok. župnika Missia podaril je poslanec vodja Pr. Povše 5 gld. za katoliški sklad.
(Iz Celovca) due 11. junija. Včeraj je dospel v Celovec feldcajgm. Beck s štabnimi častniki. Prišel je iz Trsta preko Gorice in Predila. — Poročil se je danes c. kr. nadporočnik Ivan Bal z ar 17. pešpolka z gogpodičino Marijo Muhlbacher iz Bleiberga. — Premeščen je č. g. Fr. Stingl, provizor v Kaplji ob Dravi v Temenico.
(Književno društvo sr. Jožefa v Celovcu.) Te dni se je ustanovilo v Celovcu nemško književno društvo sv. Jožefa („St. Josefs-Biicherbruderschaft"), slično naši družbi sv. Mohorja. Po njem naj se razširjajo dobre knjige med ljudstvom. Pravila, ki so napravljena po pravilih Mohorjeve družbe, je že potrdila cesarska in cerkvena oblast. Letuina iznaša 1 gld. Udje bodo dobivali po tri knjige in sicer že letos obširen koledar, molitvenik o presv. Glavi in poljuden spis o čudežih v 19. stoletju. Želimo, da novo društvo, ki je baš za nemške Korošce pre-potrebno. dobro vspeva in doseže svoj blagi smoter. Doseglo ga pa bode gotovo, ako storijo v to poklicani, zlasti pa nemška duhovščina, svojo dolžnost. Zagrešilo se je ter nemarno opustilo ravno na Koroškem že premnogo, treba zato s podvojeno delavnostjo popraviti zamude in zbrati v jednajsti uri delavce iu ljudstvo pod praporom Kristusovim. Da se kmalu zgodi, v to pomozi Bog !
(Nove slovenske mazikalije.) Ravnokar so izšle »Slovenske narodne pesmi", harmoni-zoval in za koncert priredil M. H u b a d. Založila pGlasbena Matica" v Ljubljani 1894. Cena: parti-tura s šestimi glasovi (sopran, alt, I., II. tenor, I., II. bas) stane 1 j*ld. 20 kr., posamezni glasovi vseh pesmij skupaj a 10 kr. Dobivajo se ali pri »Glasbeni Matici" ali pri društvenem knjigotržcu g. A. Zagorjanu na Kongresnem trgu št. 7.
(Sneg.) Danes zjutraj je sneg pobelil naše planine. Potniki z Gorenjskega so pripovedovali, da je od Bele peči do Jesenic celo po dolini sneg naletaval med dežjem.
(Tatvina.) Poroča se nam : V Vi š k u (Furla-nija) so se prikradli neznani uzmoviči v sobo on-dotnega g. župnika in mu odnesli 80 gld.
(Razpisane službe.) Razpisana je služba poštnega ekspedijenta v Radni do 28. junija. — Služba diurnista slovenščine zmožnega pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru. Prošnjo vložiti c. kr. okr. sodišču v Mariboru na desnem dravskem bregu. Službo je takoj nastopiti. — Stalno je namestiti učiteljsko službo v Št. Lambertu. Prošnie do 15. julija okrajnemu šolskemu svetu v Litiji.
Narodno gospodarstvo.
,Istarska vinarska zadruga".
Lanske jeseni naznanil je »Slovenec" in drugi slovenski listi, da se je v Istri osnovalo društvo »re-gistrovana istarska vinarska,zadruga na ograničeno jamčenje u Puli". To društvo deluje sedaj že nekaj mesecev ter si je steklo priznanje mnogih, a od mnogih drugih stranij čuje se, da je društvo premalo poznauo, in da bi delalo lahko mnogo vspešneje, ako bi ljudje več vedeli o njem.
Istra je dežela kakor nalašč za vinorejo. Že sedaj prideluje mnogo dobrega vina. Ono daje glavni dohodek isterskemu kmetu, kateri je dober delavec, ter jako marljivo obdeluje svoje vinograde. Kar se tiče obdelovanja vinogradov Istra ui na slabšem nego druge mnogo bolj razvite dežele. Jako na slabem pa je v Istri kletarstvo, iu slabo urejena je tudi trgovina z vinom.
Prave podzemeljske kleti skoro v celi Istri ui, tudi sodovi, v katerih se vino hrani, so slabi in mnogokrat pokvarjeni, tako da ni prav nič čudno, da je po letu že precej težko najti pri kmetu zdravo
vino, in da so ljudje v obče mnenja, da se istersko vino ne drži več nego eno ali k večjemu dve leti.
Tudi trgovina z vinom je popolnoma neurejena. Ljudje, ki se priporočajo kot trgovci z vinom, navadno niso trgovci nego samo mešetarji, kateri nimajo lastnih zalog, nego kupujejo vino, kakor ravno dobivajo naročila, nimajo skoro nikakega kapitala, a hočejo hitro obogateti, zato kar največ mogoče pritiskajo kmete, kateri si ne morejo pomagati, ter prodajo vino za cene, katere si delajo trgovci sami, ob jednem pa ti trgovci od kmetov kupljeno vino na razne, večkrat naravuost zdravju škodljive načine »pomnožujejo" ter iz dežele pošiljajo tekočino, v kateri ni niti polovica pravega vina. Gotovo, da se tako vino v dobri kleti ne drži in da si vsled tega isterska vina ne morejo pridobiti onega imena, kakoršno bi imela, ako bi bilo urejeno kletarstvo in trgovina.
Zadnja leta se je stvar obrnila na bolje, ker začenjajo čedalje bolj v Istro hoditi trgovci iz Kranjske in Hrvatske, kateri kupujejo naravuost od kmetov. A tudi taki trgovci, kateri vendar le ne pozuajo dobro 1) u d i J in dežele, odvisni so od meše-tarjev, kateri jih mnogokrat zapeljejo in opeharijo. Na vsak način pa je v Istro vendar le precej daleč, in potovanje tudi dandanes precej stane, tako da je vsled potnih troškov vino koj nekoliko dražje.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Ogerske stvari.
Budimpešta, 10. junija. Cesar je vsprejel opoludne člana gospodske zbornice grofa Frano Zichyja in Tasilo Festeticsa in ob 1. uri je imel pogovor z Wekerlom. Cesar je potem vsprejel grofa Gezo Szaparyja in Andreja Czekonicsa.
Budimpešta, 10. junija. Cesar je ob polu deseti uri odpotoval na Dunaj. Ofici-jelni vsprejem na kolodvoru je bil prepovedan, zaradi slabega vremena se je po ulicah zbralo le malo ljudij, ki so cesarja pozdravljali z eljenklici.
Budimpešta, 11. junija. „Budapester Correspondenz" poroča, da sta grof Franc Eszterhazy in baron Žiga Nechtritz imenovana dosmrtnima članoma gospodske zbornice.
Budimpešta, 12. junija. Uradni list objavlja cesarsko lastnoročno pismo zastran sestave novega Wekerlovega ministerstva in imenovanje treh članov gospodske zbornice ter odpust iz službe državnega tajnika Berze-viczyja. Tri jednako glaseča cesarska ročna pisma odpuščajo z ministerskih mest Csaky-ja, Tiszo in Bethlena s priznanjem njih neutrud-ljive gorečnosti v službovanju.
Budimpešta, 12. junija. Wekerle je bil v zbornici poslancev vsprejet z eljenklici. Izjavil je, da je prejšnja vlada odstopila, ker krona ni dovolila eventuelnega napovedanega imenovanja novih članov gospodske zbornice, da se zagotovi vsprejetje predloge o civilnem zakonu, katero je gospodska zbornica bila odklonila. Vlada je pa pooblaščena izjaviti, da se krona vjema z vlado o politični potrebi reforme ženitvenega zakona in dajo zatorej želi. (Odobravanje na desnici.) Vlada se nadeja, da se gospodska zbornica ukloni tej potrebi. Program ostane prejšnji. Vlada prosi liberalno stranko, da jo še nadalje podpira, opozicijo pa, da objektivno sodi njeno delovanje.
Smrt maročanskega sultana.
London, 11. junija. Po došlih poročilih je maročanski sultan umrl nagle smrti v svoji palači. V Feru boje se nemirov. Oblastva v Tangeru storila so potrebne naredbe, da se ohrani red v mestu.
Madrid, 11. junija. Bati se je hudih nemirov v vsej maročanski državi, posebno blizu španskih mest Ceuta iu Melilla.
London, 11. junija. Tukajšnje banke so dobile poročilo, da je maročanski sultan umorjen.
Tanger, 11. junija. Potrjuje se, da je umrl maročanski sultan. Vojaki so proglasili
sultanovega sina Mulley Abdel Azisa za sultana. Diplomatje so tukaj zbrani.
Dunaj, 11. junija. Razpustil se je shod anarhistov v Neulerchenfeldu, katerega se je udeležilo kacih 500 ljudij. Govorniki so silno napadali državo in oblastva. Po razpustu zborovanja je bil velik hrup. Klicalo se je: Živela anarhija, živeli socijalni demokrati! Policija je naredila red. Štiri največe kri-čače je zaprla. Tudi se je razpustil delavski shod na Landstrasse, ker so preveč napadali pravosodnega ministra.
Dunaj, 11. junija. Čistilci kanalov so sklenili začeti štrajk, ako se jim ne izboljša plača.
Dunaj, 12. junija. Cesar je izrekel Najvišje zadovoljstvo bukovinskemu deželnemu predsedniku Krausu povodom njegovega vpokojenja in imenoval titul. dvor. svetnika pri deželni vladi v Celovcu grofa Leopolda Goessa, dvornim svetnikom ter mu izročil vodstvo deželne vlade bukovinske.
Dunaj, 12. junija. Cesar je zjutraj semkaj prišel in se je podal v Lainz.
Celovec, 12. junija. Mej postajami južne železnice Poreče in Vrba sta trčila dva tovorna vlaka. Jeden strojevodja in kurjač sta hudo ranjena. Več voz je zdrobljenih.
Praga, 11. junija. Klub češkokatoliških delavcev se je izrekel proti občni volilni pravici, ker delavci za to še niso zreli in ker bi delavcem nič ne koristila. Nadalje je klub jednoglasno sklenil resolucijo, da naj bi praški mestni zbor opustil prepir zaradi uličnih napisov in se bolj brigal za gospodarske stvari.
Cetinje, 11. junija. Zavrnili so na srbski meji več rodbin, ki so se hotele iz Črnegore izseliti v Srbijo.
Milan, 11. junija. 46 biciklistov je danes od tukaj v treh skupinah nastopilo tekmovalno vožnjo z bicikli v Monakovo. Mej njimi je 16 Nemcev, 7 Avstrijcev, 2 Švicarja in 24 Italijanov.
Berlin, 11. junija. Cesar je zahteval, da se mu predloži poročilo o boykotu proti nekaterim pivovarnam.
Pariz, 11. junija. Ruski veleposlanik baron Mohrenheim izročil je danes popoludne v industrijski palači soprogi predsednika Carnota knjigo .Kronstadt-Toulon', katero jej poklanjajo ruske dame. Pri tej izročbi so bili ministri in osebje francoskega veleposlaništva.
Pariz, 11. junija. Angleški veleposlanik Duferin je imel danes dolg pogovor z ministrom vnanjih stvarij Honnotouxom. Govori se, da je veleposlanik poprosil, da naj mu francoska vlada izroči svoj ugovor radi angleško kongiške pogodbe pismeno.
Bukarešt, 11. junija. General Barozzi poveljnik galaškega armadnega voja je imenovan za vojnega ministra.
Antwerpen, 11. junija. Na trgu St. Jean sta se mej vajami vnanjih gasilcev podrli dve tribuni z gledalci. Več oseb je ranjenih.
Glasgow, 11. junija. Škotski delavci so naznanili, da dne 14. junija ustavijo delo. Štrajkalo bode 70.000 delavcev.
London, 11. junija. Apelacijsko sodišče je zavrglo pretožbo anarhista Meniersa proti
odločitvi sodišča v Bowstreetu, da se Meniers iztira.
London, 11. junija. Po došlih poročilih se kmetski nemiri Jna Kreti širijo. V Mochosu je podprefekt prepovedal shod, na katerem bi se bilo ugovarjalo pievisokemu zemljiškemu davku, in je zaukazal zapreti vaškega župnika. Ljudstvo se je zbralo pred žandarmerijsko postajo, kamor je podprefekt pobegnil. Pretili so žandarjem. Shod se je potem vzlic prepovedi vršil.
Vremensko sporočilo.
a K) a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	s S 2-* 1 S °> a
opazovanja		»komora t mm	toplomera po Celzija			
11	7. n. zjut. 2. u. pop. 9. a. zvec.	732-6 7294 727-1	160 21-4 16 0	si. jzap. n n	del. jasno oblačno	[25-70 dež
Umrli ho:
10.	junija. Marija Anžek, delavčeva vdova, 46 let, Soteska 6, jetika. — Marija Weber, sprerodnikora žena, 30 let, Dunajska cesta 35, jetika. — Ivana Kramar, kovačeva vdova, 61 let, Kravja dolina 11, necrosis gen. dext.
11.	junija. Adolf Požlep, delavčev sin, 3 ure, Dunajska cesta 36, oslabljenje.
V bolnišnici: 9. junija. Jernej Kramar, posestnikov gin, 14 let, sepsis.
—	Jožef Hutter, delavee, 48 let. vnetica možgan rsled poškodovanja.
Tujci.
10. junija.
Pri Slonu: Ed. Morvy pl. Wallersber iz Komorna. -Franc Heller vitez Hellheim, c. in kr. generalmajor, in K. pl. Tasch, c. in kr. major, iz Gradca. — Weiss, Pollak, Taussig z Dunaja. — Gugenbiehler iz Pariza. — Diamant in Wurm iz Prage. — Majdič iz Jarš. — Grossmann z Ogerskega. — dr. S. Kraub iz Lukovice. — Gršak iz Podčetrtka.
—	Scarpa, Copudi, Fischer z Reke. — Bežek iz Žužemberka.
—	Breiter iz Podkorena. — VValenčič iz Trnovega.
Pri Malitu: Binder, Tomazevsky, Steiner, Wucher-pfenig, Volk z Dunaja. — Petrič iz Gradca. — Bellina iz Linca. — Devetak iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Vodušek iz Celovca. — Bre-zovščik iz Kamnja. — Mauser iz Poljan.
Pri Juinetn kolodvoru: Majtinger iz Trebnjega. — Giachim iz Trsta. — Oksendar iz Budimpešte.
Pri avstrijskem caru: Andrej Lugner iz Sevnice.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. junija 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 433,112.000 (— 3,219.000) Kovinski zaklad „ 280,140.000 (-f- 386.000) Listnica	„ 142,847.000 (— 2 976.000)
Lombard	„ 22,709.000 (— 277.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 52,841 000 (-+- 7,185.000)
Državnih bankovcev je v prometu gld. 321.915.000 (+ 4,737.000)
Srednja temperatura 17-8", za 0-3 pod normalom.
Zahvala.
Tukajšnji župnik, čast. g. Jernej Z u p a n e e , blagovolil je za otroSko knjižnico tukajšnje Sole podariti 6 letnikov ve-mnega »Vrtca», Teč vezanih knjig družbe sv. Mohona in ▼se letnike »Pomladnih Glasov«. Za vse to bodi|tem potem blagemu dobrotniku izrečena presrčna zahvala. Bog plačaj!
Krajni Šolski svfet v Motniku,
dn<5 9. junija 1894.
G. Križnik,
_____________predsednik kraj. Sol, sržta.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča po pošti, -gg_
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
»~Kiirjcočesiio tinkturo.
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih ofieslhin pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo
--— kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-štene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 5
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.

„THE GRESHAM"
immm srustvo za mm
i i
w «
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
ij, Glselastme 1,
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1892 .........frankov 125,305.151
Letni^ dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 ....	,',	22,340.056 Izplaeitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....• . . .	„	271,905.620
V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo so je pri društvu za	„	125,732,050 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„	1.853,916.605.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police,	kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Jljiil>la ni
435 (12-10)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
1> u n a j s k a borza.
Dne 12. junija.
Papirna renta 5 %, lr> % davka Srebrna renta 5%, 16* davka , , Zlata renta 4>, davka prosta . .
avstrijska kronina renta, 200 kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gid.
Kreditne akcije, 160 gld. ......
London. 10 funtov stri. .....
Napoleondor (20 fr.)......
C*garski cekini . . , Nemških mark 100 .

Dn6 11. junija.
98	gld 30 kr.	j
98	15	i Ogerska zlata renta 4% , ,
120	80	j Ošerska kronina renta 4*, 200 kron . .
97	, 95 ,	4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. .
9l-»5	„ — ,	| 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
349	.75 , j Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
125	05	Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4*
9	96 V, . j 4% kranjsko deželno posojilo.....
5	90 „ Kreditne srečke. 100 gld.......
61	„ 30 r 8t. (ienois srečko. 40 gld.......
120 rld. 70 kr. 95 „ - „ 147 153 197 98 97 195 69
50 50 60 75
50
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	146
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gid. . ,	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........73
Waldsteinove srečke, 20 gld..........50
Ljubljanske srečke.........24
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	J51
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	3090
Akcije južne železnice, 200 gld sr. . .	109
Papirnih rubeljev 100......134
gld. -. 35 . 25
25 70
75 50
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgube pri žrebanjih , pri izžrebanju nainianjseza dobitki Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EKC1J R"
UVollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnili vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti PV naloženih glavnic,