I-o starina ptaano, Štev, 94. pes V Ljubljani, v sredo dne 25. avgusta 1920. :? vllKa 60 vin, Leto III. Oglasi: ža 1 mm X 60 inserabiega stolpiča mali $3 vinarjev, s?*agandni odsek svoje račune še pred zletom zaključii. Nabiralne pole z denarjem vred naj se pošljejo na propagandni odsek ali pa na zleno pisarno v narodnem domu v Mariboru. s Sokol v Št. Juriju je praznoval v nedeljo une 22. t. m. desetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki je priredil veliko javno telovadbo in potem slavnost. s Šoštanjski Sokol je ustanovil odsek v Smartnem ob Paki in v Velenju. Dne 22. t. m. je priredil skupno s Ciril-Metodovo podružnico v Velenju na vrtu restavracije g. E. Raka slavnost v korist koroškega plebiscita. * Tridesetletnica celjskega Sokola. Dne 8. septembra praznuje celjski Sokol tridesetletnico svojega obstanka. Priredil bo ta dan veliko slavnost v sedaj jugoslovanskem Celju. Celjski Sokol je bil nedvomno eden najvažnejših narodnih činite-lje na slovenskem Štaerskem. Zlasti v celjskem okrožju je bilo njegovo delovanje izredno uspešno. * Sokolsk.i prireditev na Lukovici. Brezovški ,,Sokol" je priredil v nedeljo na Lukovici javno telovadbo, združeno z veselico." Nastopil je pri prostih vajah poleg brezovškega pokola" tudi oddelek ,,Sokola" iz Viča, Vrhnike in Notranjih goric. Lepa vrsta Sokolov in Sokolic je izvajala vaje na konju n na bradlji pod vodstvom br. Thalerja iz Viča. Gmotni uspeh veselice utegne biti zadovoljiv, četudi je bilo vreme sicer lepi prireditvi nemilo. st Plavalna tekma v Celju, ki bi se bila morala vršiti včeraj, je vsled visoko narasle Savine odpadla. V-kljub temu se je plavalec Pepi Morn produciral in preplaval naraslo, zelo mrzlo in dereeo Savino od Brega do kopališča Diaia. : Sprejem v artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru. V II. artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru se sprejme letos do 200 mla-deničev iz civilnega prebivalstva in iz vojske za gojence. Pobližji pogoji v št. 98 Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo. * Prekoračenje demarkacijske črte. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je kaznovalo na 150 K denarne kazni prodajalca sadja Filipa De Roia in njegovo ženo Marijo, oba doma iz Belluna, Beneška Fur-lanija, ker sta v Bohinju prekoračila demarkacijska črta in jih je jeseniška obmejna straža prijela. * Ljubljanski zavod za slepce. Kuratorij ljubljanskega zavoda za slepce je zvedel, da namerava poverjeništvo za socijalno skrbstvo premestiti ljubljanski zavod za slepce v Ze-mun ter na tamošnjem zavodu otvo-riti slovenski oddelek, in sicer iz razloga, ker bi se baje ne izplačalo vzdrževati zavoda v Ljubljani, čim je manj ko 100 šoloobveznih otrok ter bi se nekateri odrasli učili raznih obrtov. Kuratorij zavoda se je vsled tega obrnil na poverjeništvo s peticijo, da se nameravana premestitev zavoda opusti, oziroma prekliče ter oj>ozarja zlasti na veliko oddaljenost, vsled katere bi mnogi stariši rajši obdržali otroka doma in bi ga ne izročili prepotrebnemu strokovnemu vz-gajališču. Ljubljanska medicinska fakulteta bi ne imela za svojo kliniko medijev-slepcev za študij očesnih bo-lezni. Glede odraslih slepcev opozarja kuratorij, da je le na domačih tleh mogoče ozirati se na vse potrebne okolnosti, v katerih bo živel slepec, ko zapusti zavod. — Vsekako je ču- dno prizadevanje odstraniti zavod, ki je morda najvzornejši v Jugoslaviji. Strokovnjaki zatrjujejo, da stane v tem zavodu en slepec na dan s prehrano, preskrbo in obleko vred le K 15 in da so poročila o visokih vzdrževalnih stroških napačna. * Kadi razžaljenja Veličanstva se je včeraj pred mariborskim okrož-nimo sodiščem vršila zanimiva razprava proti mariborskemu pekovskemu mojstru Robavsu. Priče so obtožbo potrdile, kljub temu je pa pek bil oproščen, ker se izpovedbe prič niso ujemale. Državni pravdnik je priglasil vzklic. Razprava je bila tajna. * Splošno zvišanje cen v Zagrebu. (Zagreb, 24. avgusta.) Cene moke in kruha so se v Zagrebu zvišale. 1 kg moke nularice stane sedaj 14 K, št. 2 13 K in št. 6 pa 12 K. Kruh iz teh vrst stane, kilogram istotako 14 I<, 13 K in 12 K. Ravnotako so se zvišale cene v kavarnah. Bela kava stane odslej 3 K 50 v, črna 3 K, čaša mleka brez sladkorja 2 K 50 v in kapucinec 3 K. * Italijanski brusači so zopet prišli v naše kraje. Ljudje vidijo v njih špijone in se razburjeno vprašujejo, kdo jim je dovolil izvrševanje obrti po Jugosaviji. Zadnje dni so se laški „žlajfarji" pojavili v trboveljskem rudniškem revirju. a V Trstu gori zaloga pavole. Po poročilih iz Trsta je v novem han-ganju 71 še pred štirinajstimi dnevi izbruhnil požar, katerega doslej ni bilo mogoče udušiti. Mnogo tisoč ton pavole, ki je že v skladiščih v Vladi-vostoku trpela in se je vsled tega tem laglje vnela sama od sebe, je v plamenu. Da se izprazni ogromni hangar, bilo bi treba vsaj mesec dni in na stotine delavskih moči. Poskusili so omejiti požar na ta način, da spuste v vodo goreče partije pavole, a ker bi se s tem provročila milijonska škoda, je češkoslovaški konzulat proti temu protestiral. Pavola je last Češkoslovaške. Škoda znaša že doslej več milijonov lir. Le trajno deževje bi moglo požar polagoma pogasiti. * Kuga v Rački. Kakor poročajo iz Subotice, se je pojavilo v Petrovem selu pri Zenti več slučajev kuge. Od obolelih oseb je ena umrla. Oblasti so ukrenile potrebne korake. * Avijatična nesreča. Minulo soboto se je pri Novem Sadu dogodila nesreča z vojaškim aeroplanom, ki je padel iz precejšnje višine. Oba pilota, kapetan Kosanovič in poručnik Kamber, sta težko ranjena. Poručnik je med transportom v bolnico umrl. * Umor na ulici v sagrebu. Včeraj zvečer je prispel iz Ljubljane v Zagreb tovorni avtomobil Ljubljanske prometne družbe z Magom zagrebškega trgovca Bafciča. Ko je avto prišel, ga je pri mitnici čakal neki mož, Id je prosil šoferja, naj ga vzame seboj, ko se vme v Ljubljano. Ko se je šofer pozno zvečer hotel odpeljati nazaj v Ljubljano, ga je dotič- nik zopet čakal z enako prošnjo. Ko sta se s šoferjem se pogajala, je pristopila četvorica neznanih možakarjev, ki so si ogledali šoferja in prosilca, nakar je eden izmed njih brez vidnega razloga prosilca kratkomalo ustrelil. Policija je dva storilca prijela, druga dva sta ušla. Vzrok zločinu še ni znan. * Ciganska elegantna družba. Kar naenkrat se je v Ljubljani pojavila lepa ciganska družba, ki je ra-fmirano izvajala tatvine raznega blaga po ljubljanskih trgovinah. Štiri dame, ciganke, črne in dobro rejene, so se pojavile v prodajalni trgovca Kraškoviča na Starem trgu. Odnesle so mu 7 hlač v vrednosti 3000 K. Pri Korenčanu so .odnesle 3000 K vreden zefir. Pri neki prodajalki na Po-gačarjevem trgu pa dva par čevljev. Čim je policija zaznala za nečuvene tatvine, je uprizorila silen pogon, ki ni ostal brez uspeha. Aretirali so štiri dobro rejene in plemenite ciganke, ki so vse pristojne v Marina-ros Sziget,. Zovejo se Bertn, Terezija, Alojzija in Marija Ritter. Tatvine odločno taje. Razno. X Cene in zaslužek v Rusiji. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva neki naš domačin in pripovedoval o razmerah: v Rusiji, vsi so ga z zanimanjem poslušali, zlasti, ko je omenil, da je zaslužil v Rusiji dnevno 3000 rubljev. Ali to navdušenje je kmalu minilo*, ko je nadaljeval svoje pripovedovanje in rekel, da je od tega zaslužka moral plačati za kilogram kruha samo 2900 rubljev, za eno jajce 300 rubljev. Ko je prišel na Dunaj, je zamenjal 1000 rubljev in dobil za to 20 avstrijskih kron, a v Mariboru je dobil za 20 avstrijskih kron 8 jugoslovanskih. X Vlomilci ukradli strup. V Berlinu se je te dni izvršila čudna tatvina. Kakor poroča ,,Vossiscbe Zei-tung", so ukradli doslej neznani vlomilci iz laboratorija vseučiliške klinike razen nekaterih znanstvenih instrumentov 175 steklenic najhujšega strupa. Ena pettisočinka tega trupa zadostuje, da usmrti človeka. Strup je brez duha in okusa. X Velikanska šči?ka. Pri Budimpešti je neki ribic pred kratkem vjel v Donavi velikanska ščuko, ki je tehtala ravno 100 kilogramov. Ščuko je kupil neki hotelir za 10.000 kron. X Razprodaja Avstrije. Francoska tobačna družba na Filipinih in nizozemska banka nameravata vzeti avstrijsko tobačno režijo v zakup za 30 let. Avstrija dobi nanjo veliko posojilo po ugodni obrestni meri. nosti. Kakor poroča „Pravda", se snuje v Beogradu Udruženje slovanske vzajemnosti, ki bo izdajalo knjige v seh slovanskih jezikih. Predsednik Udružen j a bo ruski se. _ molj aninov. X Aifcns XIII. in Viljem II. Nek ugleden francoski diplomat priobču-je v „Matinu" zanimive posameznosti o svojem razgovoru s španskim kraljem Alfonzom XIII., ki se je vršil početkom marca 1917. V onem razgovoru je izjavil kralj, da bo skušal pregovoriti Avstrijo, naj se loči od Nemčije in sklene separaten mir. Alfonz XIII. je pojasnil francoskemu diplomatu, zakaj ne ljubi cesarja Viljema. Rekel je: „La'hko si mislite, da mi niti na misel ni prišla ideja direktne intervencije proti Angliji in Nemčiji. Mislim, da poznate čuvstva, ki jih gojim napram nemškemu cesarju. Že dvanajst let nisva v dobrih odnošajih. Ko sem bil 18 let star, me je imenoval cesar Viljem za polkovnika nekega svojega regimenta. To je tako običajno in bil je gotovo tudi mnenja, da se bodo Francozi zaradi tega jezili. Nekoliko mesecev pozneje je prišel cesar v Vigo. Šel sem na krov njegove ladje, da ga pozdravimo. Po nasvetu njegovega vojaškega atašeja sem oblekel pripro-sto uniformo (de jour). Ko sem prišel na krov, je bilo vse v njegovi bližini v „veliki uniformi" in spoznal sem takoj, da mi je ataše dal neumesten nasvet. Moral sem se zasmejati. Pred vsem spremstvom me je oštel. Lahko si mislite, da mi to ni bilo všeč. „Če se pride pozdravit nemškega cesarja, se mora priti v veliki uniformi. Tega bi ne bil smel pozabiti 1" — „Tvoj ataše me je napačno informiral!" — „Kako? Tvoj ataše? Ali sem ti dovolil, da me tičeš?" — „Ali sem dal jaz tebi to dovoljenje?" — Od onega trenutka mi je nagajal, kjer je le mogel, zlasti povodom mojega prvega potovanja v Nemčijo. Pred tremi tedni mi je poslal po mojem bratrancu, avstrijskem cesarju, besedilo nemške note o blokadi dva dni predno je bila objavljena. Izjavil je, da želi, naj mu povem svoje mnenje čisto kot tovariš in prijatelj. Jaz sem mu odgovoril: „Mislim, da si znorel." Teden dni pozneje mu je poslala moja vlada noto, ki mu menda ni bila nič bolj všeč kakor prva. X Šahovski turnir v Goteborgu. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Gčteborgu se je pojavil zopet Bogoljubov, kateri je izginil in se je mislilo, da je postal žrtev svetovne vojne. Bogoljubov so jn udeležil turnirja v GSteburgu in premagal Rubinsteina, s žimer si je zasigural končno zmago. Kot prvi je izišel iz natečanja Bogoljubov, drngi Reti, tretji Kostič in potem po vrsti dr. Tarrasch, Rubin-fitein, Marco, Breyer, Njemcovič in dr. Tartakover. namesto enojke petico! Oče: Dobro, potem ti bom pa dal tudi jaz namesto pet — petindvajset gorkih! . V gostilni. Gost: Piščanec, ki ste mi ga prinesli je prav zanič. — Gostilničar: Kaj? Da ni dober! To pa že ni res, kako pa je mogel dobiti ravno tale piščanec na perotninarski razstavi leta 1908. prvo darilo! Moda. Žena: Nikar ne govori, ljubi mož, kaj veste vi moški o ženski obleki! — Mož: O prav veliko, če drugega ne saj cene! Napredek: Policijski uradnik: Dosti dolgo smo vas iskali, sedaj vas pa vendarle imamo! Tat: E dragi gospod, vidi se, da je v splošnem napredku nazadnje napredovala tudi policija! Pred sodiščem. Sodnik: Koliko ste stari gospodična. —Gospodična: Od zadnjega rojstnega dne 27 let. — Sodnik: Pred koliko leti pa je bil ta vaš zadnji rojstni dan? U dr. Fran llirant specialist za kožne in spolne bolezni ordinira zopet redno od 1/2 2.—3. pop. Ljubljano, MililoSičeuo C.18./II. (na voglu Sodne ulice). 3—2 Lovci, pozor! [»OElifl brsHIrsho psica, i, ggp-- se preda, Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi pri Ivanu Veselaku, lovskem pazniku, Ser-žovica 7, Ponikva ob Južni železnici. in se išče k 4. in 6. letu stoječima dečkoma. Dotičaa gospodična bi podučevala v 6. letu stoječega dečka temeljito za l. razred, oba dečka pa bi bila črez dan od 8 ure zjutraj do 8 ure zvečer pod njenim varstvom in vzgojo. Po službi se lahko gospodična pridruži domačim. Stanovanje in hrana v hisi, plača izborna. Ponudbe naj se pošljejo na Upravništvo ..Domovine" pod „Linček 6, Francek 4" do 1. sept. t. 1. Ker se na visokost plače ne gleda, se reftektira na prvovrstno moč. Nastop in zahteva plače do 15. sept. oziroma do 1. okt 1.1. M smeh ln Mk iss. Šolsko izpričevalo: Oče: Kaj že zopet imaš v računstvu petico? — Sinko: To je tako-le, oče; ker povsod rastejo cene, so začeli tudi v šolah z navijanjem cen, tako dajejo seda; 3----B IT 11 ?i 111 a ni Tednoin v vsaki mno-JVUfJUjGlli žini po najvišjih cenah: Brlnjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke. WT« ž! i m najnižje: Kavo, olje, i« UU1U1 riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko. rum, ter razno drugo blago. . RAN T, KRANJ. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva muaitav.2. Podružnice v Splitu, Trstu, CeioBcu, Sarajepn. Bnrici, Celja, Mbiiru in Boronijab; banina eftspozltupa n Ptuja. Delniška glavnica In reaerve okrog Telefon It. 261. K 50,000 000 - Sprejema vloga na knjižice 1» tekoil raSun proti ugodnemu obrestovanju. Kapote ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev — valut in dovolJn)e vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,.Banka". | Oalnlika glavnica« | K 30,000,000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Razervei okrog K 10,000.000 Centrala: Trst. Podružnica: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj Sprejemal Vl«£>- «» knjižice. — Vloge na tekoii in žiro-ratnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Bentni davek plača banka iz svojega. Kupuje In prodajat papirje itd. Devize, valute, vrednostna Eskontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta. Daje predujme 1 na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borzna ns>ročil» in jib izvršuje os) kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon at. 2457.