PoStnina plažama v gotofini.
Posamezna Številka IH» J.—-
LETO ni.
ymk dan opoldne, izvzemSl nedelje in ..	praznike.
naročnina: V Ljubljani In po poStl: Din 20*—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
■EHOK GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON STEV. 552. OPBAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8.
 —  ———
Rokopisi h ne rračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismeni* vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.835.
Preorientatija SDS.
Na nedeljskem shcdu na Viču je poročal posl. dr. Pivko o novi politični poti SDS. Dejal je, da se mora SDS zvezati z Davidovičevo stranko in z muslimani ter voditi isto politiko ko Demokratska zajednica. Preje to ni bilo mogoče, ker se je Davidovič vezal z radi-čevci in klerikalci, danes pa te ovire ni več in zato se more združiti SDS z demokratsko stranko.
Ni novo, da skušajo voditelji SDS priti v stik z drugimi strankami in poročali smo, da so se zlasti orjunaši zavzemali za zopetno združitev samostojne demokratske stranke z Davidovičevo demokratsko^ stranko. To stremljenje je tudi s stališča SDS nad vse pojmljivo, ker je SDS v tako ostrašujoči izolaciji, kakor niti ena druga strankia. V zadnjem ca'ii pa je prišla še druga nesreča, da je namreč tolike napovedana Pašičeva ofenziva popolnoma propadla in s tem tudi vse nade, ki jih je stavila SDS na obnovo PP-režima. Slovensko SDS pa so zadele še druge nezgode, od katerih je bila pač najtežja polom Slavenske banke. Vzroka torej več ko dovolj, da se SDS preorientira in da se reši iz vedno težje izolacije. Vrhu tega pa pridejo sedaj še oblastne volitve, ko bo treba na novo zlakirati strankarski program, da se bo ta Cim bolj svetil in tem bolj privabil vo-^.ce. Ni pa sredstva, ki bi bil v tem ozi-
žiterzVavfee^f. %
niji cenjen kot vseskozi pošten politik tea’ resničen in zanesljiv pristaš demokratične misli.
Za to je nadvse pojmljivo, da bi se SDS hotela združiti z Davidovičem. Drugo vprašanje pa je, če bo Davidovič tako združitev tudi hotel ter sprejel ponudbo SDS. Je sicer res, da bi se pozicija demokratske stranke v skupščini s pristopom 23 poslancev znatno okrepila in ni tudi izključeno, da bi obnovljena stara demokratska stranka mogla upati na volilni mandat, kar se pravi v naši državi, na vodilno mesto. Ampak vsaka medalja ima dve plati in tako tudi ta. Mogel bi sicer povečati Davidovič število svojih sedanjih mandatov, vprašanje pa je, če tudi število svojih pristašev.
Naj podamo samo primer iz Slovenije. Pri zadnjih volitvah je prejela demokratska stranka v Sloveniji nekaj tisoč glasov in sicer v najhujšem boju v SDS. Znani naprednjaki so bili tedaj od SDS preganjani samo zato, ker so delali za demokratsko stranko. Če bi sedaj sklenil Davidovič pakt s SDS, ali ni prenaravno, da bi izgubil svoje lastne pristaše, ki pač niso še pozabili na preganjanja pod vlado PP. In kakor je v Sloveniji, "tako je tudi na Hrvatskem, Bosni in Srbiji. Verifikacijska debata je to jasno dokazala 111 ®ar°d ni pozabil na vse te stvari.
je tu še drug nad vse tehten argument. SDs se j6 odcepila od demokratske stranke v najbolj kritičnem trenutku m ne zaradi zveze Davidoviča s klerikal-ci radičevci — katera zveza je bila itak >am.o rahla in le taktična — temveč zato, da je prišia v vlado. Kje pa ima danes Davidovič jamstva, da se slučaj iz marca meseca leta 1924 še enkrat ne ponovi?
Tako jamstvo bi mogel dobiti le, če bi prišli v SDS na krmilo tudi UOVi ljudje, možje, ki so znani, da so res demokrati in da za demokracijo tudi brezpogojno stoje. Toda 'ravno te najbolj važne garancije SDS ne da. Vsi njeni voditelji naj ostanejo na svojih mestih in kakor so ti svoje dni .zagovarjali razkol v demokratični stranki, tako bi sedaj zagovarjali združitev z demokratsko stranko. Jasno pa je tudi, da se metode SDS ne bi niti
Centrom zahteva sporazum z Jovanovičevo skupino.
Beograd, 23. nov. V vprašanju sestanka radikalnega kluba tudi včerajšnji razgovori s Pašičem niso dovedli do definitivnega rezultata. Sklicanje kluba, ki je bilo določeno za danes, je odloženo, a se ni povedalo, zakaj se je to zgodilo. Ker je prepuščeno Pašiču, da določi dan sestanka, je cela stvar 'v negotovosti in vsa prizadevanja, pripraviti Pašiča do tega, da se definitivno odloči, so brez uspeha.
Včeraj popoldne je bil pri Pašiču dr. Velizar Jankovič. Ta je potem v klubu sporočil, da je upanje, da bo Pašič sklical sejo za četrtek, ako mu bo mogoče priti v parlament. Radikalni poslanci urgirajo, da se klub čim prej sestane in da razpravlja o vseh aktualnih vprašanjih, da bi potem oni lahko šli med narod na agitacijo. Izgleda, da so radikali razpoloženi zato, da bi skupščina šla na daljši odmor, ki naj bi se začel 15. decembra in bi trajal do konca januarja. Ta odmor bi radikali izk odlili za
agitacijo za oblastne volitve. Zdi se, da jim je mnogo na tem, da se vsi aktualni načrti, ki bi morali v kratkem priti pred skupščino, odgode.
Bosanski radikali so sklenili, da se jutri zberejo na zadnjem sestanku, kjer bodo razpravljali o vprašanju agitacije za oblastne volitve. Stavili bedo 'radikalnemu klubu predlog, da se. gre čim prej med narod. Med radikali se dela tudi na to, da se vsaka struja čim bolj omeji
v	klubu. Zato se akcija za pomirjenje, ki je bila sprejeta soglasno, razvija zelo počasi. Radikalni centrum dela na to, da pride do sporazuma s skupino Ljube Jovanoviča, a pristaši Ljube Jovanoviča zahtevajo popolno rehabilitacijo samega Ljube Jovanoviča v radikalni stranki. Kot pogoj za sporazum zahtevajo, da se razveljavi sklep, ki ga je sprejel Pašič o izključitvi Ljube Jovanoviča iz stranke in da se Ljuba Jovanovič povrne v stranko.
Protest opozicije.
Beograd, 23. nov. Po včerajšnjem sestanku šefov opozicionalnega bloka so
ti poslali predsedniku vlade Uzunoviču
pimo, ki se glasi: Razbijanje političnih javnih zborovanj je začelo zavzemati tak razmah v zadnjem času, da predstavlja že
»istem, ki ga policijske oblasti ali same
izvajajo ali pa tolerirajo. Policijske oblasti ogrožajo na ta način še ono malo pravic, ki jih ima opozicija po členu 14. ustave, da svobodno govori na zborovanjih in se z narodom dogovarja. A 'ogrožava se tudi osnovna pravica narodnih poslancem, da polagajo račun volilcem
o	delu narodne skupščine, ker vidimo, da se vse to godi pred vašimi očmi, gospod predsednik, in da nič ne storite, da bi se to preprečilo, dvigamo svoj glas proti takemu načinu in delu, ki nas pred volitvami v oblastne skupščine sili k misli, da se bodo, ko pride čas volitev, dogajali krvavi spopadi med narodom, kakor je to bilo o priliki zadnjih volitev. Opozorimo vas, da bomo sprožili to vprašanje tudi v narodni skupščini in vam 'tako dali priliko, da tudi
vi	enkrat položite račun o vsem tem, kalco vodite posle naše države, v kateri
svobodni državljani zgubljajo svoje pravice, ki so z ustavo in zakonom zajamčene, drugo za drugo.
Izvolite, gospod predsednik, tudi ob tej priliki sprejeti zagotovilo našega
spoštovanja! — Beograd, 22. novembra 1926. — Ljuba Davidovič 1. r.; dr. Korošec 1. r.; Jovan Jovanovič 1. r.
Beograd, 23. novembra. Poživljajoč se na člen 72. ustave so izročili včeraj samostojni demokrati predsedniku narodne skupščine načrt zakona o zaščiti javnih zborovanj in udruženj in zahtevali za ta zakon nujnost. Glede na argumente, ki jih nameravajo navesti, pride lahko v skupščinski dvorani do burnih konfliktov.
Opozicija smatra, da se razmere pri nas vedno bolj zapletajo in da se uvaja sistem, da se za vsako sejo skupščine pripravlja nekaj, s čemur bi se moglo ovirati delo parlamenta. V to svrho je izdelan za danes tudi ta zakonski predlog.
SEJA RADIKALNIH MINISTROV.
Beograd, 23. novembra. Včeraj je bila od 7. do 8. in pol konferenca radikalnih ministrov v predsedništvu vlade. Na tej konferenci je podal Uzunovič referat o svoji avdienci pri kralju v Topoli. Nato se je razpravljalo o predlogu narodnega po-slauca Zaniča, da se uvedejo stenografski zapiski tudi v finančnem odboru. Ta predlog bo najbrž zavrnjen.
Nato se je razpravljalo o zakonskem predlogu Gligorije Božoviča, ki bo danes predložen narodni skupščini. Tudi ta predlog bo večina odklonila. Ostali čas so razmotrivali o politični situaciji. Po za-
najmanje izpremenile in da bi tudi te
ostale stare. Ali pa more Davidovič te
metode odobriti? Ali more reči, da ni
ri|ed njegovo stranko in SDS nobene razlike?
Za vsakega demokrata je odgovor jasen in na dlani. SDS mora najprej z dejanji dokazati, da se je v svojem jedru pieorientirala in šele potem more javnost verjeti njeni preorientaciji na zunaj. Dokler pa SDS tega dokaza ne poda, se SDS ni izpremenila, temveč prilagodila za volivni boj svojo firmo.
Preorieatacija SDS je zato samo viden dokaz njene slabosti ia javnost bo to preorientacijo« tudi tako sprejela.
ključku konference je Uzunovič izjavil novinarjem: »Da, bil sem v Topoli. Refi-riral sem kralju o poteku poslov in o stvareh, ki pripadajo v kratkem na dnevni red v narodni skupščini.«
ZASTOJ POMIRJEVALNE AKCIJE MED RADIKALI.
Beograd, 23. novembra. Glede na za- [ stoj v akciji o pomirjenju radikalov in zaradi odsotnosti Krste Miletiča je ta dal novinarjem sledeče informacije o svojem postopanju; »Vem, da se vodi akcija o pomirjenju in nekoliko sem bil spočet-koma o tem obveščen. A momentano nisem o sedanjem stanju informiran zaradi družinskega žalovanja. Sedaj vam ne morem nič več povedati. Jutri mi bo moči kaj več povedati.«
ST. RADIČ ODŠEL V BEOGRAD.
Beograd, 23. novembra. Predsednik Hrv. seljačkega kluba je prejel včeraj sporočilo, da prispe Stjepan Radič danes dopoldne v Beograd.
NOVI TELEFONSKI PRAVILNIK.
Beograd, 23. novembra. V kratkem bo končano delo posebne komisije, ki izdelava pravilnik o izterja vanju telefonskih pristojbin. Novi pravilnik, ki je izdelan za celo kraljevino, bo stopil v veljavo z novim letom.
Obsedno stanje proglašeno nad vso Grčijo.
London, 23. nov. Po zanesljivih vesteh, je grška vlada proglasila za celo Grško obsedno stanje. V zadnjem času so se dogajali vedno pogosteje napadi monarhistov na policijo in bilo je tudi več napadov na vojašnice. Zaplenjeni, so monarhistični listi, Bila so tudi najdena tajna skladišča orožja. Parlament je sklican na nujno zasedanje.
MADJARSKA BO ZGRADILA LASTNtt TRGOVSKO MORNARICO.
Rim, 23. nov. Vsi listi pišejo o govoru mad/jarskega ministra za trgovin® Hermana, ki je na agitacijskem zborovanju izjavil, da bo madjarska vlada posvetila vso pozornost napredovanju nia-djarskega brodarstva, ako dobi svofbod-no cono in bazen v reški luki. Začela 'bos potem z gradnjo madjarske trgovinske mornarice.
Fašistovski list »Impero« pripominja k temu Hermanovemu govorft, da je italijanska vlada v načelu že dala svoj pristanek za to, da se en bazen v reškS Ink* odstopi Madžarski v najem ob istih pogojih kakor bazen Thaon de Revel. kt je dan v najem Jugoslaviji.
ZMAGA POLICIJE PRI MADJARSKI1I VOLITVAH ZASIGURANA.
Budimpešta, 23. nov. Vsi opozicij-natoi listi prinašajo podrobnosti o nasilju, ki ga izvajajo oblasti po naredbi ministrstva notranjih del proti opoziciji- ’ Na zborovanjih opozicionalnih volitcev intervenira policija brez vsakega razloga. V mnogih mestih je policija prireditev zborovanj kratko malo zabranila.
POINCARE ZA POLITIKO NARODNEGA SPORAZUMA.
Pariz, 23. nov. Vsd včerajšnji listi podčrtavajo izjavo Poincareja, ki jo je podal v svojem govoru v Tairdesu, kjer je poudarjal potrebo narodnega sporazuma opozarjajoč, da finančna kriza še vedno ni odpravljena in zato zahteva bodočnost naroda, da se vsi dobro misleči ljudje v državi zedinijo in se zavzamejo za odstranitev gospodarskih težkoč. Moralna sila države, a zlasti intelektualna ekspanzija se mora pospešiti.
Poincare je v svojem govoru pozdravil ministra prosvete Herriota, ki je Inf navzoč pri otvoritvi šole v Tardesu. Vsr udeleženci so toplo pozdravili Poincarč-jev govor in so priredili Poincarčju In Herriotu prisrčne ovacije.
CIRIL KOBURŠKI JE HOTEL POSTATI CEŠKO-POLJSKI KRALJ.
Praga, 23. novembra. Socialisti zatrjujejo, da ima afera princa Cirila tudi politično ozadje. Ciril se je namreč bavil z mislijo, da zasede kot kralj češki in poljski prestol. Toda te vesti se ne potrjujejo.
SEJA KOMUNISTIČNE EKSEKUTIV* BREZ ZINOVJEVA. -
Moskva, 23. rioiv. Predsedoištvo komunistične eksekutive je sklicalo sejo v začetku decembra. Zinovjev na tej seji ne bo sodeloval. Predsedoval bo seji Buharin.
POGREB ZOFKE KVEDROVE — DANES.
Zagreb, 23. nov. Danes popoldne of»
3. se bo Vršil pogreb pisateljice Zofke Kvedrove. Vsi listi brez izjeme strank priobčujejo obširne članke o njenem delovanju.
Zofki Kvedrovi.
Ko sem odložila Tvojo zadnjo knjigo, Zofka, se mi je stisnilo srce, ker sem slutila, da bol, s kakršno si jo napisala, mora biti tako težka in globoka, da se ji ne boš mogla upirati dolgo. En sam vzklik odmeva od vseh Tvojih poslednjih povesti: obup ljubeče žene v vseh obilicah in nijanskah v ženah vseh slojev.
Ti, ki si imela izmed nas vseh največ življenske sile, Ti, ki bi nam bila lahko dala še marsikatero krepko delo, si podlegla zlu, ki je tako težko padlo v zadnjem času v prvi vrsti na ubogo ženstvo.
Slutili smo vsi in vendar nas je zadela vest, da si odšla v večnost, kakor strela z jasnega neba. Ves narod, posebno pa plakamo me Slovenke ob Tvojem odpr-
tem grobu. Kruta smrt je napravila konec Tvoji silni energiji in Tvojemu toli plcdo-nosnemu delovanju.
Mi plakamo za Tabo in Tvojimi deli, katerih bi še bili lahko deležni.
Ti si pa rešena vseh muk; silna bol je utihnila. Tvoje toli občutljivo in nemirno srce ne trepeče več, ne boji se več in ne upa več. Dovolj se je vilo v bolesti, ki je bila tem okrutnejša, čim je bilo Tvoje srce občutljivejše od drugih.
Spavaj, Ljuba Zofka, mirno v zemlji hrvatski, ki si jo ljubila kakor svojo slovensko. Tvoja dela bodo*Hrvatom in Slovencem večno govorila o Tebi. Z Bogom, Zofka!
Marica Nadlišek-Bartolova.
IZ ŽIVLJENJA ZOFKE KVEDROVE.
Zofka Kvedrova je bila rojena 22. aprila 1878. Najprej je bila stenografinja, nato pa je jela študirati. Obiskovala je kot izredna slušateljica univerze v Cu-rihu, Bernu, Monakovem in končno v Pragi.
Ze leta 189'8 je jela pisati krajše črtice v Ljubljanskem Zvonu«, >Dom in Svetu«, »Slovenki«, »Slovenskemu Narodu? in »Slovencu«. Pozneje, od leta 1904 do 1907 je bila urednica »Domačega Prijatelja«. Dopisovala je v praško »Politike«, dunajsko »Zeit: in v »Frankfurter Zeitimg«. Njena prva knjiga je bila histerij žene«. Knjiga je izzvala velikansko senzacijo. Izšla je leta 1901. Istega leta je izdala Zofka Kvedrova v Pragi dialoge »Ljubezen«, 1. 1902 >Odiseve«, 1903 »Iz naših krajev«, 1905 »Sljve-načko-hrvatske iskre«, 1908 sO izšli Amerikanck, 1913 »Enajst novic«, dalje omenimo roman »Hanka«, »Njeno
življenje« in drame »Unuk kraljeviča Marka« ter »Arditi na otoku Krku«. Njeno zadnje delo je bilo »Po putevima življenja«. Izšlo je šele pred par dni.
Zofka Kvedrova je bila dvakrat poročena, prvič z zdravnikom dr. Vladimirjem Jelovškom, drugič pa z bivšim namestnikom za Hrvatsko in poslancem Ju-rajem Demetrovičem.
Razne rodbinske neprilike in nesreče so povzročile da je klonila preje tako energična žena v zadnjem času duhom. Njena zadnja knjiga »Po putevima života« je divji krik strtega ženskega srca, izpoved žene, ki zapuščena izgubi moč. Duševne muke, ki jili je trpela so bile prevelike, da bi jih bilo preneslo njeno vsled bolezni oslabljeno telo. Izpolnila se je na njej usoda njene junakinje iz novele »Dva liječnika« in »Po putevima života«.
Britanski dominioni suverene države.
Britanska državna konferenca je izvolila poseben pododbor, ki naj bi uredil odnošaje med Anglijo in dominioni. Ta pododbor, ki bi obstojal iz ministrskih predsednikov dominionov, drž. tajnika Indije, zunanjega in kolonialnega ministra Velike Britanije, je svoje delo dokončal.
✓ Prva njegova konstatacija je, da ne bi bilo dobro ustave Velike Britanije formulirati. Stara angleška tradicija je torej tudi tu zmagala.
Vendar pa je pododbor ustregel želji Južne Afrike ter Irske ter je definiral osnovne pravice dominionov tako, da so postali ti čisto suverene države. Pododbor pravi:
»Člani Veliko britanske svetovne države so avtonomni narodi v imperiju, popolnoma enakopravni v dolžnostih in pravicah, v nobenem oziru eden drugemu podrejeni, ne v notranjih in ne v zunanjih zadevah. Veže jih samo skupna zvestoba do krone in so prostovoljno zvezani kot člani skupne angleške narodnosti.«	.
Iz tega določila izihaja, da odpadejo generalni guvernerji v dominionih, ket bodo občevale vlade direktno z vlado Velike Britanije. Zaradi tega bo vsak do-iniaion imel v Londonu svojega poslanika, dočim bo imela londonska vlada svojega zastopnika, ki se bo imenoval visoki komisar, v prestolici dominiona. Pač pa bo še naprej v prestolicah dominionov zastopnik angleškega kralja, da se, tako ohrani zunanji simbol personalne unije.
Odslej tudi ne bedo predlagali dominioni svojih zakonov kolonijalnemu ministru s prošnjo, da jih predloži kralju v sankcijo, temveč ibodo vlade dominionov zakone predložile kralju direktno.
Posebna določila bodo določevala, kdaj sme kralj sankcijo odreci.
Dominioni imajo tudi pravico, da sami sklepajo pogodbe z drugimi državami. Vendar pa morajo to naznaniti drugim dominionom in če ti v gotovem roku ne izrečejo svoje ugovore, potem sme vsak dominion tozadevna pogajanja tildi zaključiti.
Tudi zastopstvo Velike Britanije na mednarodnih konferencah se izpremeni. Zastopnike ne bo imenovala samo londonska vlada, temveč tudi vlade dominionov Vendar pa se priznava londonski vladi v zunanji politiki za enkrat še prva beseda. Ravno tako tudi v vojaških zadevah Končno dobe dominioni pravico, da imajo tudi v drugih državah svoje lastne poslanike in tako bo Kanada v najkrajšem času imenovala svojega poslanika v Washingtonu.
Tudi naslov angleškega laralja se izpremeni, ki se odslej imenuje: Jurij V., po milosti božji kralj Angleške, Irske in piekomorskih dominionov, cesar Indije itd. •
Dominioni so torej postale čisto svobodne države in vendar ni izgubil vsled tega britanski imperij niti najmanj na
svoji sili.	_	. .
Ali se naši centralisti od tega res ne bi
mogli nič naučiti?
val z nečednimi nameni in otresla se ga je enkrat samo na ta način, da ga je oklofutala. Nato mu je dala najnižja dela in od tedaj je moral tudi jesti le s služinčadjo. Solovjev je tej izjavi oporekal in dejal, da mu je Gajdova žena pri teh najnižjih delih pomagala. Šele na tretje vprašanje piedsednika je Gajdova žena to zanikala. Sodišče je nato sklenilo, da bo zahtevalo dokumente, ki jih je omenil general Ceček in je bila nato razprava preložena.
Druga velika afera, ki razburja češko javnost, je takozvana Koburg-Eislerjeva afera. Bolgarski princ Ciril Koburg ima namreč velikanska posestva na Slovaškem. Da bi rešil to veleposestvo pred agrarno reformo, je najel princ Ciril odvetnika Eislerja, ta pa je dobil neko lepo gospo v. Einem, ki je pri politikih posredovala. Uspeh je bil tudi dosežen in s posebnim dodatkom, takozvanim lex Cril, so bile naredbe agrarne reforme a koburška veleposestva omiljena. Stvar pa je prišla na dan in pričelo se je raziskovati, Kdo da je povzročil, da je bila lex Cyril sprejeta. Dognalo se je, da ni parlament za ta dodatek vedel, temveč da^ ga je sklenila petka, voditelji vseh čeških vladnih strank. Komunistični poslanci so nato trdili, da je petka sklenila ta zakon zato, ker so potem vse češke stranke dobile denar za strankarske potrebe. Skoraj nato pa so se oglasile pn-samezne stranke in to zanikale ter trdile, da petka sploh ni o tem sklepala, temveč da je zakon priporočil dr. Beneš iz zunanje političnih vzrokov. Ta trditev pa ne drži, ker se je pozneje izkazalo, da dr. Beneš ni bil tisti, ki je zahteval zakon o veleposestvu princa Cirila. Vsa afera je sedaj v vprašanju, kdo je bil tisti, ki je ta dodatek predložil parlamentu. Sedaj se je oglasil sekcijski šef dr. Bobek, da je on to storil, toda v soglasju z ministrskim predsednikom dr. Cernyjem. Dr. Booek je obenem zahteval proti sebi disciplinarno preiskavo in ker velja ar. tio-bek kot eden najboljših čeških uradnikov, je izključeno, .,’a bi bil on povzročitelj tega zakona. Časopisen boj v aferi se seveda pridno nadaljuje in zlast' energično ga vodi dr. Stransky v svoj
»La-cLovili no vinahivt:.Vsle<i n jogo vili č-la.n-
kov je vložil proti njemu tožbo tudi minister dr. Hodža, kakor je sploh vloženih polno .tožb.
V najnovejšem času pa je izbruhnila
— Mussolini dela. Mussolini je razpustil celo vrsto polkov in v nedeljo so b]le njih zastave slavnostno shranjene v muzeju. Ljudje so to zelo komentirali in se čudili, da je Mussolini razpustil tudi polke z najbolj slavno zgodovino. Vse to čudenje pa je odveč, ker je pač znana resnica, da se Mu9S0iini pripravlja ,za
odloči en boj proti kralju in vojski, če bi ta količkaj hotela ovirati njegove načrte. V čem pa so ti načrti, je Mussolini že jasno povedal in ne samo tedaj, ko je šel kot imperator v Afriko, temveč tudi v zadnjem času, ko je dejal, da je njegov vzor Julij Cezar.
= Garibaldi izdal Zanibonija. Napove-ana senzacija je prišla Med papirji Ga-ribaldija so našli listine, ki dokazujejo, Je bil Garibaldi v zvezi z bivšim socialističnim poslancem Zanibonijem, To je tudi potrdila gospa Della Rosa, ki je stanovala v Garibaldijevi vili in videla Zanibonija, ko je obiskal Garibaldija. Fašisti so torej najprej naročili pri Garibaldiju atentatorje in ko je ta ljudi za ta posel pregovoril, jih je izdal fašistom. Ti so seveda atentatorje pravočasno aretirali in nato so imeli vzrok za divjanje proti svojim političnim nasprotnikom. Morala fašizma je v resnici tako podla, da bi se je sramoval še carski špion Azev.
= Sestanek socialistov v Luxenburgu. V Luxenboirgu so se sestali zastopniki nemških, angleških, belgijskih in francoskih socialistov, da pospešijo politiko sporazuma med svojimi narodi. Konference so se udeležili najodličnejši voditelji socialistov, tako od Nemcev Hilfer-ding, Breitheit, Paul Boncourt in Leon Blum.
— Zarota v korist bivšega prestolonaslednika Karola. Rumunska vlada je odkrila zaroto v korist bivšega rumunskega prestolonaslednika Karola. Vlada je vsled tega izvršila številne aretacije 'in Bratianu, ki se najbolj boji povratka prestolonaslednika, je izjavil, da bo vlada z najstrožjimi odredbami preprečila povratek Karola. Ministrski predsednik Ave-rescu je imel konferenco z vojnim ministrom in šefom generalnega štaba. Na
konferenci je bilo sklenjeno. dj» se v'''
prištaSt Karola odstranijo lž WpkW pa
naj bodo še tako visoki ali zaslužni oficirji. Nadalje je vlada okrepila prejšne čete in izvedla obsežno pregrupacijo, da je vsak puč nemogoč. V Pariz so bili posla-še tretja afera, v katero so v glavnem za- j ni gtevilni detektivi, da opazujejo del«-
pleteni narodni socialisti. Trde, da so ne katere narodno-socialistične zadruge kupile na Dunaju avstrijsko vojno posojilo iii ga potem pri državi zamenjale v državne zadolžnice, ker so navedle, da imajo zadolžnice avstrijskega vojnega posojila še iz vojnih let, kakor je zahteval zakon. Na ta način da so zaslužili preko 20 milijonov čeških kron. Policija je tudi aretirala nekaj narodno-socialistič-nih pripadnikov. Glavni organ narodnih socialistov »Ceski Slovo« pa ogorčeno pobija te trditve in pravi, da so vse te ob-dolžitve samo plod komplota proti na-rodno-socialistični stranki. Tudi aretirani člani stranke da so čisto nedolžni, kar bo preiskava takoj odkrila.
Vse te glavne afere pa odkrivajo še druge manjše afere in ni čuda, da je češka javnost nad vse ogorčena in da ima
vanje Karola in da preprečijo njegov povratek. Poseben delegat vlade je bil po-slan kraljici Mariji, da jo obvesti o ukrepih vlade. Vsako poročanje o nameravani zaroti je vlada prepovedala ter zaplenila vse liste, ki so o tem poročali.
= Pogajanja s Slovaki za vstop v vlado še niso zaključena, pa čeprav se že ta teden prične glasovanje o proračunu in je vlada brez slovaške pomoči v manjšini. Sedaj sta prevzela posredovanje med vlado in Slovaki s češke strani dr. Kramar s slovaške pa dr. Buday. To je češka javnost zelo mnogo komentirala, ker je dr. Kramar šef opozicionalne narodno-demokratske stranke, a se sedaj trudi, da reši vlado in ji zasigura večino. Opo-zicionalnost dr. Kiramara je pdtem rav-
Politično življenje na Češkoslovaškem je danes v znaku raznih afer. Najprej je
prišla G a j d o v a a f e r a, ki še ni končana in o kateri ravno sedaj razpravlja
sodišče.	.	,	._____i
V soboto se je vršila v tej zadevi pied
praškim sodiščem nad vse zanimiva razprava. Kot prvi je bil zaslišan general Ceček. Dejal je, da ve vse le iz uradnih dokumentov vojnega ministrstva in da o verodostojnosti teh poročil ne more dvomiti. Iz teh dokumentov je vidno, da ^dal Gajda sovjetom vojaške dokumente druge sile (Francije) in sicer za denar. Glede delovanja generala Gajde je izjavil general Ceček, da so bilk v njegovem štabu v Vladivostoku tudi boljse-viki. — Kot drugi je bil zaslišan general-štabni šef Si rov y. Glede Gajde m iz-
Češkoslovaške afere.
povedal nič bistvenega. Poudaril je Je, da bi češka sibirska armada mnogo boljo storila svojo dolžnost, če ue bi motili dela razni politikujoči oficirji. Med te je štel tudi Gajdo. — Zena obtoženega Kra-toohvvila, ki ga toži Gajda zaradi razžalje-nja časti, je izpovedala, da je slišala od
ruskega oficirja Molodkovskega, da so • sovjeti kupili češkoslovaškega generala in sicer zelo poceni«. Splošno se je f?°~ vorilo, da je ta general Gajda. - Nazadnje je bila zaslišana še žena genera a Gajde hčerka ustreljenega admirala Kolčaka Izpovedala je le o Solovjevu, bivšem slugi Gajde, ki je tudi glavna priča proti Gajda. Dejala je, da je Solovjev v Sibiriji Gajdi naredil nekaj uslug m ga je imel zato Gajda rad. Pozneje pa se je izpremenil. Njo je 4va^ra^ ce^° 11	e^°'
up n
Politične vesti.
= Političen položaj je neizpremenjen in položaj Pašiča definitiven. Napovedan obračun z vlado Uzunoviča je klavrno izostal, ker se je izkazalo, da je Uzunovič mnogo močnejši od Pašiča. Ne sicer po lastni sili, toda močnejši je in Pašič je moral odnehati. Na drugi strani pa ni bila posebno močna pozicija Uzunoviča v radikalnem klubu in to je bil vzrok, da je moral tudi on biti za kompromis. Ker je sedaj že sklenjen, si je Uzunovič zasi-gural sprejem proračuna in skupščina bo do spomladi sigurno delala. Zlasti še, ker bodo razpisane oblastne volitve m bodo imele vse stranke čez glavo de a z oblastnimi volitvami. Iz vladnih krogov se poroča, da bodo oblastne vo i ve ia/. pisane dne 9. decembra in bodo morale že v decembru biti vložene kandidatne liste — Skupščina bo v prvi vrsti sklepala o proračunu in potrebno bo, da g» znatno zniža, ker je tudi sedanji proia-čun mnogo previsok.
no toliko malo vredna ko opozicionalnost ,.x . , ,	, naše SDS proti radikalni vladi. Tudi v
jo češki fašisti uspeh, ko kličejo^ k ©oju t(j. stvari ata si obe franki podobni. — proti korupciji. Samo drugo vprašanje je, J prjgakujejo, da bo vendarle prišlo do če so češki fašisti zmožni ta boj izvesti j sporazuma s Slovaki. Vlada jim je baje in če so sami upravičeni za tak boj.	pripravljena dovoliti velike koncesije na
cerkvenem polju. Vse škofije v Slovaški bi se na novo razdelile in bi Slovaška dobila tudi lastno nadškofijo. Poleg tega bi ostale cerkvene šole in bi tudi za cerkvena posestva dovolila vlada irazne ugodnosti. Svobodomiselni češki tisk proti temu protestira, je pa malo verjetnosti, da bi Švehla te proteste uvaževal-
S.e reSS"«- Ymfcl" l',ll» torai •*-
Si muslimani edin., ki nosijo fes. ________
BELEŽKE.
Ne previsoko!
,T	.	on	t	m.	iberemo	v	uvod-
V >>Napre.,u« dne	^	,k	illP
mku o akciji, ki	’Se	(lelavstw	*e-
ljubJjaiiskega dela^^	^ve.
meljito	beremo	med drugim,
l0"1 dosedanja akcija rodila ia u8p<*’ <Ja 16	gemitjo	na	magietartu
*?,J^liem. 'Ne da bi hoteli amaaijševati pome’ organiziranega
le resnici na	kem	magistratu odpra-
rentstvo na ljublja -	.	Bemotu gotovo
vile neke druge -3>le’ s	*
niso neznane.
Dnevne vestt.
SLIKA AMERIKANIZIRANE DOBE.
Ni boga nad dolarjem, je ameriški zakon, ki je dal ljudem mnogo dobrih šivani, a je tudi povzročil dosti slabega. Vsled tega zakona je vsaka stvar vredna samo toliko, kolikor se dobi za nje dolarjev. Talenti se ne cenijo več po svoji notranji vrednosti, tem\e le po kupni moči. Komur se posreči, da potom kričeče reklame ali pa po srečnem naključju postane slaven, v tem zmislu, da se o niem mnogo govori, ta postane predmet dobre kupčije. Vseeno, če je senzacija v grozovitosti njegovega zločina, ali pa v ženialnosti njegov .iznajdbe. Naj se piše Landru ali pa Voronov, to je vseeno, samo da je na ustih vsega sveta.
Ni torej čudno, da je umrl Valentino kot težak milijonar samo zato, ker je bil najlepši človek, kakor so dejale njegove zaljubljene čistilke. Prav tako pa ni čudno, da žive tudi največji umetniki v bedi, kakor so v bedi umrli Dostojevski, Prešern In četa kopa: prvih človeških umov. »Lepota« Valentina je pač bila kupišijaki predmet, po njej se je povpraševalo, toda kdo se zmeni za lepe misli in za knjige veleumov.
Bilo je tako sicer že včasih, toda danes je še hujše in evropska kultura bo polagoma odvisna le od tečaja dolarja.
— Pravilnik o izvrševanju stanovanjskega zakona. V ministrstvu za socialno politiko je sestavljena posebna komisija, ki ima izdelati načrt pravilnika za izvrševanje stanovanjskega zakona. Pravilnik naj bi rešil sporne točke zakona.
— Iz državne službe. Iz Novega Sada je premeščen k direkciji javnih del v Ljubljani
inženjer Josip Otahal.	„
  yov gpanski poslanik v Beogradu. Za
španskega poslanika na našem dvoru je imenovan grof de Horytos. Novoimenovani poslanik je prispel te dni v Beograd.
— Naše ribarstvo. Po najnovejši statistiki direkcije pomorskega prometa v Splitu znaša celokupno število naših ribarjev na morju okoli 13.000. Vrednost orodja ki ga rabijo ribiči za ribolov znaša 60.000.000 Din, letni dohodki ribarstva pa 45 milijonov dinarjev. Veščaki trdijo, da bi se naše ribarstvo lah-
•	ko še mnogo bolj razvilo, če bi se država zato pobrigala "ter ribarske zadruge po vzgledu Italije subvencionirala.
— Beograjsko komunalno posojilo. Beograj-sk mestna občina rabi v svrho regulacije mesta posojilo okrog ene milijarde dinarjev. Kot poročajo, je dobila od neke strani ugodne ponudbe. Pogajanja utegnejo biti zaključena sredi meseca decembra. Z deli nameravajo pričeti prihodnje poletje.
— Protifašistovskc demonstracije v Zagrebu. Po končanih volitvah v dijaško podporno društvo je skušala večja skupina dijakov priti pred poslopje, kjer je nastanjen italijan-SK1 konzulat. Policija pa« je stopila hitro v
akcijo in je zaprla vse ulice, ki vodijo proti konzulatu. Ker se dijakom ni posrečilo priti pred konzulat, so napravili obhod po ulicah in izklikali proti fašističnemu režimu, izražajoč sočustvovanje z našimi sonarodnjaki v Istri, Trstu in na Goriškem. Do večjih demonstracij ni prišlo. Policija je krožila po mestu pozno v noč.
— Velika neurja so divjala zadnje dni po Gorenjskem. Sava, Kokra in nujni pritoki so narasli. Ponekod je bila voda samo za en meter nižja kot o priliki zadnjih poplav-Vodne mase so na več krajih razruSile temelje novih mostov — kot na pr. v Kokrski dolini, na Jezerskem, Fuzmi in Tupalčah — m piovizorične brvi ter odnesle ves materijah Med Jesenicami in Kranjsko goro je poškodovana na več krajih železniška proga, vsled česar je promet ustavljen. Nalive je spremljal ciklonu podoben vihar. Ponekod je prestopila voda bregove, vendar pa do večjih poplav ni prišlo. Tudi v celjskem okraju in v savinjski dolini so bile hude nevihte; nekatere reke so izstopile in bati se je bilo, da pride zopet do večjih poplav, vendar se je vreme pravočasno obrnilo na bolje, tako da je sedaj vsaka nevarnost minila. Orkanu podoben vihar je vzruval tu in tam kakp drevo in je polomil več brzojavnih drogov.
— Katastrofalna karambolaža avtomobila z 'lakom. V nedeljo okoli 7. Jure zvečer se je pripetila na železniškem prelazu v Podsuse-du pri Zagrebu velika nesreča. Prišlo je do kurainbolaže med osebnim avtomobilom šoferja Stefaneca iz Zagreba, v katerem je sedelo šest oseb in brzovlakom Zagreb—Mona-kovo—Berlin. Družba se je vračala nekoliko vinjena z nedeljskega izleta. Ko je dospel avtomobil pred železniški prelaz, so bile za-tvornice sicer zaprte, toda vsled nekega tehničnega defekta ne popolnoma, tako da je zdrknil avtomobil še lahko skozi. Vinjeni šo-ter ni hotel čakati. Ko pa se je nahajal avtomobil na tračni cesti, je pridrvel brzovlak in se zaletel z vso silo vanj. Vsi pasažerji s šoferjem vred so zleteli v velikem loku na železniški nasip. Pri tem sta prišli soproga Zagrebškega restavratorja Marija Skušič in "oproga zagrebškega mesarja Pepica Grulc 1*1 Mloaa vlaka ter obležali na mestu mrtvi. Skusicevi s0 odrezala kolesa glavo, pa tudi Gruličevo je raztrgalo na kose. Šofer Stefanec je bil težko razstavrater gkušič in mesar Grulc pa lahko poškodovana. Nepoškodovan •ie ostal samo Grulcev otrok.
, — Plemenski mrjaščki. Veliki župan mari-oblasti je letos zopet porazdelil 32 do-'/iv,i,PI®mensldh nirjaščkov med svinjerejce.
odlale iz najboljših domačih vzre-jevalisč s 50% drž. subvencijo in bodo od nastopa plem. sposobnosti dalje do dovršenega drugega leta starosti proti primerni skočil ini na razpolago za plemenenje vseh okoliških svinj. Stajalisče mrjascev se razglasi po dotičnih in sosednih občinah. S to oddajo so zaenkrat vsa razpoložljiva drž. sredstva izčrpana in se nadaljnih prošenj ne bo mo<do več upoštevati.
  A tout prix bi rad postal vojak. Novo-
.sadske vojašnice in policijske oblasti so imele te dni opraviti s čudnim patronom. 24-letni Pavel Kovacs je prišel v vojašnico 7 pp. ter izjavil, da hoče nastopili vojaško službo. Seboj je prinesel obligatni vojaški kovčeg ter se hotel takoj preobleči v vojaško uniformo. Ko so pregledali njegove dokumente, se je izkazalo, da je bil spoznan še pri vsakem naboru nesposobnim. Zato so mu dejali, da naj se vrne domov. Toda Kovacs o tem ni hotel ničesar slišati. Končno so morali poslati po policijo, toda Kovacs se je zoperstavil in policijski stražniki so ga morali iz vojašnice nesti. Policijski zdravnik je ugotovil, da je možakar umoboleu. Poslali so ga v varnem spremstvu v njegovo domovinsko občino.
— Pse sta jedla. V Monireau (Francija) so izginjavali že dalje časa psi. Vse poizvedovanje gospodarjev je bilo zaman. Te dni je bila zagonetka rešena. Izginil je pes rudarja Fa-bry-ja. Ker je imel Fabry psa zelo rad, je najel detektive, ki so ugotovili po dvadnev-nem poizvedovanju, da sta psa ubila in pojedla dva Poljaka.Fabry je dal možakarja aretirati. Pri zaslišanju sta priznala, da sta tudi ostale pse pobila, meso pojedla, mast pa prodala.
— Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1927 izide 1. decembra t. 1. Kako je koledar priljubljen dokazuje dejstvo, da je bil doslej še vsako leto popolnoma razprodan. Letošnji koledar bo vseboval razen običajnih koledarskih podatkov v I. delu tudi mnogo poučnih člankov in razprav, praktičnih nasvetov, kuhinjske recepte ter splošna navodila za domače gospodinjstvo; II. del pa tvori praktično urejen trošovnik za vse dni v letu. Kot darilo za Miklavža in Božič je koledar zelo pripraven. Naprodaj bo pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelen-burgova ul. 7-II.
—	Novinarski koncert v Mariboru. Na narodni praznik, dne 1. decembra se vrši v mariborskem Narodnem gledališču v korist novinarskega penzijskega fonda koncert, pri katerem sodelujejo štiri najboljša mariborska pevska društva: »Glasbena Matica*", »Drava«, »Jadran« in »Maribor«.
Ljubljana.
1— Dva dneva nesreč. V soboto in nedeljo
je bilo pripeljanih v ljubljansko bolnico kar
peft ponesrečencev. Jožeta Raztresena je pri
razstreljevanju kamenja v ži rovskem pamno-lomu hudo razmesarila mina, ki je predčasno eksplodirala. Valentin Pintar je streljal z možnarjem. Možnar je eksplodiral in Piniar je dobil tako težke poškodbe, da je kmalu nato, ko so ga pripeljali v ljubljansko bolnica, umrl. Progovni čuvaj na Vrhniki Fran Šinkovec je ravnal tako neprevidno s samokresom, da se je ustrelil v desno nogo. Podobno smolo je imel posestnikov sin Matevž Krt iz Primskovega pri Kranju. Fant je streljal na čast mladega ženina in neke neveste, ki sta se imela drugi dan poročiti, s puško. Pri tem je bil tako neroden, da se je ustrelil v desno roko. Petletni posestnikovi hčerki Mariji škodi iz Dobrunj je odtrgala slamoreznica prst na desni roki.
1— Seznam najdenih in izgubljenih predmetov. V času od dne 1. novembra do 15. novembra 1926 so bili pri ljubljanski policijski direkciji prijavljeni sledeči najdeni predmeti: 11 bankovcev po 10 Din; 1 črn moški dežnik; 1 vrata tovornega avtomobila; 1 lorgnon s srebrno verižico; 1 srebrna damska zapestna ura; 1 denarnica s sredno svoto denarja; 1 svetilka za voznike; 2 črni ženski torbici z manjšo svoto denarja; 1 dečja čepica; 1 črna ženska torbica z denarnico brez denarja. \ tramvajskih in železniških vozovih so se našli sledeči predmeti: 1 umival-na skleda, 1 kovček, 1 vojaška čutara, 3 nahrbtniki, 7 moških dežnikov, 2 klobuka, 2 noža v zavitku, 6 damskih dežnikov, 1 moška srajca, 2 ročni torbici, 2 otroški čepici, 1 denarnica, z 1 po 2 Din novcem; 2 knjigi, 1 par damskih rokavic, 1 zavoj gumbov, 1 živa kokoš, 1 palica, 1 zavitek orodja, 1 ogrinjalo , in 8 raznih predmetov iz postaje Novomesto. j
—	V istem času so bili istotam prijavljeni sledeči izgubljeni predmeti: 1 zavitek usnja;
1 samokres kal. 6.35 sistema Steyej; 1 črna boa; 1 aktovka z raznimi za izgubitelja zelo pomembnimi listinami; 1 palični moški dežnik; 1 črna papirnata denarnica z 3 bankovci po 100 Din in po 10 Din; železniška legitimacija in dve sliki; 1 ženska ročna torbica z 1 rožnim vencem in 15 Din in 3 bankovci po 100 Din.
1— Večerni komcrcijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani so se otvorili včeraj, dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer in sicer na drž. trgovski akademiji (Aškrčeva ulica 9-II. levo soba št. 5). Tečaji trajajo do Velike noči.
•	km	v Ljubljani. 1£ nedeljo ponoči
!,?,v‘trmljeno v delikatesno trgovino Kambič. v lomilec sicer ni dobil denarja, pač pa si je nabasal žepe z raznimi likerji in delikatesami. Škoda je manjšega obsega. — Delavec Mlakar Franc je dvignil pri svojem gospodarju zidarskemu mojstru Sršenu predujem 150 dinarjev nato pa izginil; išče ga policija. — Policija je aretirala dve vlačugi, zabeležila pa si je nič manj kot pet slučajev 'taljenja nočnega miru in pijanosti, štiri prestopke pasjega kontumaea in deset prestopkov cestnega policijskega reda ter voznih ‘ jiredpisov.
Ivo Ažman:
GORENJSKA PO POPLAVI.
Kmalu bo minil mesec -dni, odkar je zadela naše divne gorenjske občine povodna katastrofa. Prebivalstvo je najbolj prizadeto, ker je odnesla voda vse mostove. Soseska je odrezana od soseske in tako pride, da v izredno mokri jeseni ni mogoče spraviti stelje, da se še žaganje ne more voziti iz žag in da trpi naša živinoreja, ker nima zadostne stelje. Na na drugi strani trpe ogromno škodo lesni trgovci, vozniki in izvoščki, ki bi se sicer preskrbeli z zaslužkom za zimo, glede obleke itd. — Za zgrabo mostov bi se morali pobrigati v prvi vrsti cestni okrajni odbori, ki bi imeli stik z merodajnimi oblastmi, da bi vsak po svoje skušal najti potrebna sredstva. Toda žalibog, odborov voljenih od ljudstva ni povsod. V nekaterih občinah imamo gerente, ki so imenovani na podlagi strankarske pripadnosti, v času nesreč pa so izgubili vsako orijentacijo. Cestni odbori potrebujejo mož, ki so strokovnjaki na gospodarskem, polju ne pa samo volilne figure. V radovljiškem okraju pa prav dobro funkcionira davčni vijak, ki tudi ob povodnji ne pride iz orijentacije. Konstituiranje cestnih odborov se od vseh strani urgira, toda vse je bob ob steno. Zato ni čuda, da se je začelo, kakor Gorenjci sami delajo pri sirarskih domovih, da so pričeli delati ljudje sami, brez ozira na eno ali drugo stran, z lastnimi denarnimi sredstvi. Tako so pričeli na pr. graditi pod vodstvom leškega župana g. Vidica med Lescami in Bledom novi zasilni most. Ali ni sramota, da je prepuščen most, preko katerega pasira toliko avtomobilov, med temi tudi državnih, samem sebi. Nekaj blejske gospode fantazira po »Jutru« o mostu od korita do klavnice. Toda, da bi se zgradil tak most ob času gospodarske krize na račun kmetskih žuljev, o tem ne more biti niti govora. Apeliram na merodajne oblasti da podpro z vso silo akcijo leškega župana Vidica, da se zasilni most čim prej izroči prometu.
Lepo je videti, kako požrtvovalni so vozniki iz občine Lesce, ki so pripeljali zastonj že 50 voz lesa od starega mostu na lice mesta. Ravnotako dobavljajo nekateri posestniki nov les — brezplačno. Samo na ta način bo mogoče odpreti Bledu, ki je tako važna postojanka na naši Gorenjski zopet pot. Kdor je opazoval promet preko tega mosta samo eno uro, ta je lahko videl vsako minulo avto, kočijo z tujci in prevoznim blagom za blejske trgovine. Danes pa, ko je ta most od-nešen, se ne briga skoraj nihče za to, da bi ga zopet postavili. Sedaj, mesec dni po povodnji bi bili ostali kmalu celo zimo odrezani. Ne samo govoriti, ne samo izbirati ljudi po strankarski pripadnosti, ki zgube v nesreči vsako korajžo! — Le v nesreči, v nezgodah 6e pozna ljudi. Tako bodo tudi pokazali sedaj tudi Gorenjci pri Blejskem mostu, kaj znajo narediti iz lastne volje. Če tudi le tihi delavci, so pa v času nezgod ti možje gorenjske korajže na mestu.
LjubljanskajporotaJ
Ivana Trebušak, morilka svojega moža, obsojena na smrt.
Včeraj se je pričelo zimsko porotno zasedanje. Prva se je morala zagovarjali Ivana Trebušakova, ki je dne 25. maja s sekiro umorila svojega moža Lovra Trebušaka in nato truplo polila s petrolejem in ga zažgala, da bi tako zabrisala sledove svojega zločina.
Ivana Trebušakova, bivajoča v Topli-€ah pri Zagorju, se je poročila komaj 19 let stara, leta 1911 s svojim možem, ki je bil po poklicu nrizair v zagorskem rudniku. Imel pa je tudi svojo delavnico v lastni hiši, ki jo je lani prodal za 25 tisoč dinarjev.
4 rebušakova je živela s svojim možem dovolj srečno. Pozneje pa, ko je družina ua ras tla — Trebušakova je mati petih otrok — je začel mož popivati, zanemarjati svojo družino ter mučiti lastno že-u°. Tudi obtoženka je pričela popivati jn je imela celo skrito ljubavno razmerje z nekim mladim fantom.
Ko je Trebušak svojo hišo prodal, se je nesoglasje med obema zakoncema še povečalo. Žena mu je polovico kupnine odvzela in naložila v Mestni hranilnici v Ljubljani.
Vsa napetost razmerja je dosegla svoj višek in hkrati tudi tragičen konec letos, na hinkoštni ponedeljek, ko se je usodni dogodek odigral. Na binkoštni ponedeljek, dne 25. maja t. 1. je odšel Trebušak na vse zgodaj v Zagorje, se tam v neki krčmi napil in zaspal. Njegova zena pa je odšla v bližnjo, dvajset minut odaljeno Potoško vas, kjer je najprej obiskala svoje stariše, nakar je šla z njimi v gostilno, kjer je spila prcej pijače. Mož jo je proti večeru iskal doma, nato pa j0 odšel iskat v Zagorje, kjer jo je ob 8. uri zvečer srečal pred občinskim domom, jo surovo obrcal in pretepel.
Kako se je zločin izvršil.
Tudi doma je najprej Trebušak svojo ženo mučil, nato se je vlegel in zaspal. Žena je tedaj prijela, kakor pripoveduje j sama za sekiro in udarila z ostrino moža po glavi. Ta je globoko vzdihnil, žena pa ga je še dvakrat s silo usekala po vratu. Nato je truplo polila s petrolejem
in zažgala, da bi tako zgorelo truplo in z njim dokaz njenega dejanja.
Kakor pa trdi obtožnica, je Trebušakova najbrže umorila vojega moža dva dni prej, nato je šele zažgala njegovo truplo. Trebušakova ves čas vztraja pri svojih navedbah.
Prva, ki sta opazila ogenj, sta bila soseda Dolenc in Podjed. Sosedi Šmid je Trebušakova takoj dejala: »Ubila sem ga s sekiro, ker je hotel osem tisoč dinarjev!« Isto je priznala tudi orožnikom.
Senat, kateremu je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Keršič, votanta sta bila v. s. s. Andloga in sodnik Lederhas, je po zaslišanju številnih prič stavil porotnikom glavno vprašanje »Ali je obtožena Ivana Trebušak kriva umora, s tem, da je 25. maja 1926 zavratno udarila svojega moža s sekiro po glavi in vratu in pri tem ravnala tako, da je vsled izkrvavenja nastopila smrt?« in drugo dodatno vprašanje »Ali se je obtožena nahajala tedaj v stanju duševne zmedenosti?«
Po obširni obtožbi državnega pravdni-ka dr. Mastnaka govori branitelj obtoženke, dr. Poje, ki naglaša, da je obtoženka živela v težkih razmerah in da izvira iz družine, ki je imela že več duševno bolnih članov ter da je svoje dejanje izvršila v duševni zmedenosti ter pod vtisom surovega postopanja njenega moža z njo. Predlaga porotnikom naj zanikajo stavljena jim vprašanja.
Državni pravdnih reagira na izvajanja dr. Pojeta ter pripomni, da živi mnogo rudarskih žen v Zagorju v istih razmerah, kakor je živela Trebušakova. Če bo ta oproščena, bodo smatrale ostale, da je dopustno na sličen način reševati družinska nesoglasja.
Pravdorek in obsodba.
Porotniki se podajo nato v posvetovalnico in ostanejo tam nad eno uro. V dvorani raste napeto pričakovanje, ko se ob 8.45 zvečer vrnejo porotniki iz posvetovalnice. Prvomestnik prebere pravdorek porotnikov, ki odgovore na prvo glavno vprašanje 9 glasov da, 3 ne, torej da! Porotniki z 8 glasovi proti 4 zanikajo, da bi se nahajala Trebušakova tedaj v duševni zmedenosti.
Senat obsodi nato Ivano Trebušakovo na smrtno kazen.
Trebušakova, majhna drobna ženska, z globokimi udrtinami na obrazu, na njem dvoje velikih, s temnimi kolobarji obdanih in objokanih oči, nalahno pokima s povešena glavo, ko jo predsednik vpraša, če bo prijavila vzklic.
Dvc.rana je bila ves čas razprave nabito polaia občinstva, med njimi je bilo tudi mnogo oseb iz Zagorja. Predsednik je iadi raznih diskretnosti iz življenja Trebušakove za eno uro dopoldne odredil tajno razpravo. Sodbo je sprejelo občinstvo z precej neenakimi čustvi in komentarji.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek 23. novembra: »Slaba vest«. — Red B.
Sreda 24. novembra: »Boubouroche« — »Stalni gost«, premieri. — Red E. Četrtek 25. novembra: »Macbeth.« — Red A.
Petek 26. novembra: zaprto.
Sobota 27. novembra: »Kovarstvo in ljubezen«, premiera. — Izven.
Opera.
Začtek ob pol 20. uri zvfečer.
Torek 23. novembra: »Brivec sevilski.«
— Red A.
Sreda 24. novembra: Zaprto.
Četrtek 25. novembra: »Figarova svatba. — Red D.
Petek 26. novembra: »Mrtve oči.« — Red B.
Sobota 27. novembra: »Grofica Marica.«
- Red C .
Premijera v ljubljanskem Narodnem gledališču. Tekoči teden so v ljubljanskem Narodnem gledališču tri premiere in sicer v sredo v drami Oourtelinove francoske komedije »Boubouroche«, dvo-dejanka in »Stalni gost«, enodejanka. V soboto pa je premiera klasične Schillerjeve igre» Kovarstvo in ljubezen«. Francoske komedije režira g. Pugelj. »Kovarstvo in ljubezen pa g. Skrbinšek. V ope-
OlMU
Rudyard Kipliog:
Knjiga o džungli.
»Res, jako mnogo se je pTigodilo,* je dejal Mugger, kateremu je tisto noč izpodletel že drugi poskus, da bi se polotil prijatelja. (Vendar ni bil nobeden od njiju nejevoljen. Jesti in biti pojeden je bila poštena postava ob reki in šakal je prišel po svoj delež plena, potem ko je Mugger povečerjal) >Pustil sem tisti čoln in se podal po reki navzgor in ko sem dospel do Arrah in drugih voda za njim, ni bilo več mrtvih Angležev. Reka je bila nekaj časa prazna. Nato sta priplavala eden, dva mrtva, v rdečih	suknjah, ne	Angleža,	ampak oba ene vrste, Hindu	— in	potem	kar pet,	šest
hkratu; nazadnje pa, od Arraha proti severu onstran Agre pa je bilo, - kakor da tod bile cele vasi zabredle v vodo. Priplavali so iz majhnih rek drug za drugim kakor priplavajo hlodi ob deževju. Ro je reka na-rastla, so se i oni vzdignili v celih rojih s sipin, kjer so bili obležali, in povodenj jih je raznesla po polju in po džungli. Na poiu proti severu sem tudi celo noč slišal puške, podnevi pa podkovane noge mož, ki so korakali čez pregaze in tisti šum, ki ga dela težak voz po pesku pod vodo;	vsak	val je	prinašal	več
mrtvih. Naposled se je celo	mene	polastil strah in	sem
rekel: »Ako se kaj takega pmigodi ljudem, kako pa naj potem uteče Mugger iz Muggeir Ghamta?« Bili so tudi čolni, ki so priplavali za menoj brez jader, ki so neprestano goreli kakor včasih gore z bombažem natovorjeni čolni, a se niso potopili.«
99 j »Ej!« je rekel adjutant. »Taki čolni prihajajo v Kalkuto. Veliki so, črni, ih razbijajo zadaj z repom vodo in — —«
»So trikrat tako veliki kot moja vas. Moji čolni so bili nizki in beli, razbijali so vodo na obeh straneh in niso bili nič večji kot bi morali biti čolni tistega, ki govori resnico. Prav prestrašili so me, pa sem popustil vodo in se vrnil k tej svoji reki; podnevi sem se skrival, ponoči pa hodil, kadair nisem našel majhnih rek, ki bi mi pomagale. Dospel sem zopet do svoje vasi, vendar se nisem nadejal, da bi našel sploh koga svojih ljudi. In vendar so ostali in sejali in želi ter hodili sempatja po polju tako mirno kot njihovo govedo.«
»Ali je bilo v reki še vedno dobrega živeža?« je vprašal šakal.
>»Veič kot sem si ga poželel. Celo jaz — in jaz ne jem blata — celo jaz sem se naveličal in nekoliko ustrašil, kolikor se spominjam tega večnega prihoda mrtvakov.-Slišal sem praviti ljudi v moji vasi, da so vsa Angleži mrtvi; ampak tisti, ki so priplavali po reki z oibrazom navzdol, niso bili Angleži, kakor so moji ljudje videli. Tedaj je moje ljudstvo reklo, da je najboljše, da se sploh nič ne govori, ampak da se plača davek in orje zemljo. Po dolgem času se je reka očistila in oni, ki so še priplavala po njej, so utonili ob povodnji, kakor sem jasno videl. Pa dasi tedaj ni bilo tako lahko dobiti živeža, sem bil vseeno iz srca
vesel. Malo ul»i}anja tupatam ni slatoo — ampak celo
! Mugger se včasih zadosti, kakor pravi pregovor.«
I »Čudovito! Res, jako čudovito!« je vzkliknil šakal.
I	»Odebelil sem se s samim poslušanjem o tolikem
dobrem uživanju. Ako je dovoljeno vprašati, -kaj pa je zaščitnik revežev potem storil?«
»Dejal sem sam pri sebi — in pri levi in desni Gtunge! Čeljusti sem zaprl za to'obljubo — dejal sem, da ne pojdem nikdar več hodit po svetu. Tako sem živel pri Ghantu, prav blizu svojega ljudstva in čuval nad njimi leto za letom, in oni so me tako radi imeli, da so mi takoj metali Id te cvetja iproti moji glavi, kakor hitro so jo zagledali. Resnica, in moja usoda mi je bila jako dobra in cela reka je še dovolj dobim, da spoštuje mojo ubogo, slabotno navzočnost, samo — —«
»Nikdo ni ves srečen od kljuna do repa,« je dejal adjutant sočutno. »Kaj pa Mugger iz Mugger Ghanta še hoče?«
»Tistega malega otroka, ki ga nisem debil,<r je odvrnil Mugger in globoko vzdihnil.« Prav majhen je bil, vendar ga nisem pozabil. Sedaj sem star, ampak predno umijem, je moja želja, da poskusim nekaj novega. Resnica je-, da so bučni, bedasti ljudje s težkimi nogami in zabava bi bila majhna pri njih; vendar se spominjam nekdanjih dni nad Beuaresom in ako otrok še živi, se bo še spominjal. Morebiti hodi ob bregu kake reke gor in dol ter pripoveduje, kako je nekoč izvlekel roko izmed zob Muggerja iz Mugger Ghanta in živel toliko časa, da je celo zgodbo naredil iz. tega dogodka. Moja usoda je jako prijazna, ampak
to me v daniti rtvttŠH v sandali — miselna	&	».'.Tilijg-a
belega otroka na sprednjem delu čolna.« Zazeval je in zaprl usta. Sedaj pa grem počivat in razmišljat. Bedita tiho, otroka, in spoštujta stare!«
Za namestitev Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani se
V
ločena od drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob s pritiklinami, ki bi odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, in to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni najem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka.	•
Ponudbe naj se vpošljejo pismeno v zapečatenem zavoju, kakor zahtevajo to odredbe zakona o državnem računovodstvu, na Velikega župana ljubljanske oblasti, veterinarski referat v Ljubljani, Bleiweisova cesta, vladna palača.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšeks. r.
!
Naša preljubljena dobra hčerka ozir. sestra
ZORA.
Je po dal|ši mučni bolezni v kliniški bolnici v Zagrebu dne 20. t.m. mirno v Bogu zaspala.
Sv. maše zadušni ce se bodo brale ob sedmini v četrtek ob 7 uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Llubljani.
Priporočamo blago pokojnico v molitev In časten spomin.
Ljubljana, 21. novembra 1926.
Rodbina,D. StrucelJ.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
ppviiivuui	nudi
najtlriejši in najokusnejši na« mizni kis iz vinskega kisa.
j*' ZAHTEVAJTE PONUDBO T
Tehnično In Itl0lJenICno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
^ ptuuna i Ljubljana, Dunojika ceata IL la, II. nadstropje,
O
Mali oglasi.
Za veako besedo se plaSa
50 par, za debelo tiskano pa Din 1_______.
Gospodinja
išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu * dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih (Jel kakor tudi Šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra goipo-dinjac.
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljšo, najcenejša
kolesa in Šivalni stroj
so edtno
Petelinovi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt in Industrijo. Pouk brez' plačen, ugodni pležitni pogoji
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj PUBIEP'
losip Peteline, Ljubljana
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. C. v Ljubljani
Proda se
Becker Weltgeechichite,
> Ljubljanski Zvon« ter pahalasta palma (F&cher-palme). Naslov pave uprava lista.
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 532.	TELEFON	ŠTEV.	532
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča del«-
koks - Čebin
Voltov« l/n. • Telit. M.
Oglašujte v ..Narodnem
Dnevniku".
ri pa bo v nedeljo premiera velike opere »Židinja«.
Abonente reda B opozarjamo, da imajo predstavo »Slaba vest« v torek, dne ‘23. novembra iii ne v pondeljek 22. nov.
Prihodnja premiera v drami. V sredo, 24. novembra bo v ljubljanskem dramskem gledališču premiera Courtelinove igre Boubouroche« in burke istega pisatelja »Stalni gost«. Sodelujejo gg. Nablo-eka, Levar, Osipovič, Lipah, Peček, Plut, Jerman, Medven, Sancin in drugi. Režira g. M. Pugelj.
ŠPORT.
Monroe-doktrina amerikanskih lahko-atletov. Amerikanska atletska unija, fei je te dni imela svoj občni zbor v Baltimore, je sklenila, da naj se amerikanska lahka atletika od sedaj naprej razvija povsem nacijonalno. Na eni strani namerava zabraniti svojim članom starta-tanje v inozemstvu, na drugi strani pa hoče preprečiti vsako invazijo tujezem-skih lahkoatletov. Ta svoj sklep motivira s tem, da taka gostovanja niso v in-
teresu športa, ali z drugimi besedami: amerikanska unija hoče storiti to, da tem lažje izvede priprave za amsterdamsko olimpijado. — Po daljši debati je potem priznala rekorde Paddocka na 100 y v 9.5 sek. in Lockes-a na 220 y v 20.5 sek. Dosedanji amerikanski in ob enem svetovni rekord so imeii Kelly, Drew, Paddock in Coaffe z 9.6 sek.; pri tem omenimo, da je Paddock ta čas petkrat dosegel.
Švedski metalci kopja tvorijo celo armado, kajti v pretekli sezoni je imela Švedska 64 atletov, ki so vrgli kopje nad 50 m daleč. Med temi je bilo 38 mož, ko-jih met je znašal več ko 52 m in 13, ki so presegli 55 m. Najboljši med njimi so ibili Londstrom s 65.59, Lillier z 61.09 m in Blomquist z 59.86 m.
Australske priprave za amsterdamsko olimpijado 1928. Australcd nameravajo poslati svoje mojstrske plavače iz Neu-Sud-Walesa, Queenslanda, Sydneya, Melbourna, Adelaide, Tasmanije in Nove Zelandije letos v Ameriko, kjer se vdeleže mednarodnih mojstrstev. Za to »po- \
skusno olimpijado« so odbrali 10 atletov in sicer Robertsona, Doyle-a, Henry-a, Dilliwoya, Springfielda, Simpsona, Chri-stie-a, Kronfelda, Kor mačka in 46-letne-ga Beaurepaire-a.
Nervozna Suzana. Povodom nekega te-nis^matcha v Čikagu Lenglenova ni dovolila številnim fotografom, da jo fotografirajo. Ti se pa niso dali odpraviti s lepa, temveč so tako tiščali za njo, da je morala slavna igralka braniti z raeketom. Vsled tega se je pa tako razburila, da je napram imiss Brown zgubila dve igri.
Vierkiiter protesijonal. Vsled odločbe nemškega plavalnega saveza, da ne sme noben nemški amater plavati na daljše proge (na . pr. Kanal), je znani zmagovalec Kanala Vier-kotter primoran, da postane poklicni plavač, j ker se sicer kot amater ne more primerno I udejstvovati. V kratkem namerava odpotovati j v Los Angeles, ker bo na licu mesta nekaj j tednov treniral za veliko plavalno tekmo Los ! Angeles—St. Catalina. Spremljala ga bodeta 1 njegov trener Barenschee in njegov manager j Gerhards.	j
LJUBLJANSKA BORZA, v ponedeljek, dne 22. novembra 1#26.
Blago : Deske (smreka, jelka), 4 m, od
16 cm naprej, media 24, 18 in 24 mm, monte, fco vag. meja, 3 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500; bukovi hlodi la, zdravi, ravni, sveži, gladki od 30 cm napr., od 2.50 m naprej, fco ! >neja, 1 vag., den. 380, bi. 380, zaklj. 880; bukovi testoni, monte, fco vag. Sušak pristanišče, 1 vag., den. 540, bi. 540, zaklj. 540; bukove in cerove okroglice, suhe, zdrave, fco vag. meja, 3 vag., den. 19, bi. 19, zaklj. IS.
tksekutivna prodaja: Hrastovi frizi, I., II., 27 mm, od 25 do 50 cm, od 5 do 10 cm, s toz. nadmerami, 3 vag., den. 570, bi. 570, zaklj. 570; hrastove ostrorobe deeke la (pari-zerji), 27 mm, od 1 cm napr., od 14 do 28-32 cm, ca 12 kub. metov, 1 vag., den. 670 bi. 570, zaklj. 570; hrastove ostrorobe deske*, od 2 m napr., 43, 53, 60 mm, od 16 cm napr., ca 12 kub. metrov 1 vag., den. 570, bi. 570, zaključek 570.
BORZE.
Zagreb, 22. novembra. Devize: Newyork ček 56.53—56.73, London izplačilo 274.8S— 275.63, Pariz izplačilo 215—217, Milan izplačilo 235.02—237.02, Praga izplačilo 167.7— 168.5, Curih izplačilo 1092.75—1095.75, Danaj izplačilo 298.25—800.25, Berlin izpl. 1346.6— 1348.6, Budimpešta 0.07935—0.07965.
Curih, 22. novembra. Beograd 9.145, Hew-york 518.75, London 25.1475, Pariz 18.65, Milan 21.275, Praga 15.35, Dunaj 73.10, Berlin 123.12, Bukarešta 2.825, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007260.
Izdajatelj: AleksMder *tiWtr - Urejuj«: Vladimir Svetek. - Za tlakam« >Mertur< odgovarja: Andrej Sever. Val v Ljubljani.