Štev. 255. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Vrednifitvo ju v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vbod čez drarllCe nad tlakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—13. ure dopoldne. Kokopisi se ne vražsjo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. Ste----1 V ljubljani, v torek, 8. novembra 1904. i ' Uhaja vsak dan, izvzemii nedelje ln praznike, ob polu C. url popoldne. — Velja po pošti prejemam: za celo lato M K, za polovico leta 13 K, za žetrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravniitva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 6 K, za 1 mesec 1 K 70 h. i* poilljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. ---—- Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. t. 1 Viprejema narofinlno, Inseratc Io reklamacije — I ■ i t r >11 ae računajo enostopna petltvrsta (delila! 71 Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia Irlkral 9 b, za več kol Irlkral 8 b. V reklamnih noticah atane enoilapaa (armondrrila H b. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren pepaat. Uprarniikega telefona iter. x88. • 1 .; | : :J Graška univerza in Slovenci. Gradec, 6. novembra. Dne 4. novembra »e je vršila na graški univerzi inavguracija novega rektorja dr. A. Luechina. Pri Uj priliki je poročal prejšnji rektor dr. Zdenko a'jraup o preteklih dveh tečajih nekako siedeče : Število Nemcev je narastlo od 1. 1898/99 od 60% na 70%. Število slušateljev drugh narodnostij pa se je zmanjšalo. Število italijanakih slušateljev je padlo cd 1. 1897/98 do I. 1903/04 od 15% na 9 5%. Število Srbohrvatov je padlo v tem času od 12 % na 10 %. Slovenci ao šteli leta 1899/90 8-5%, lani pa samo 6 • 7 %. Prejšnji rektor Skraup meni, da sa poslužujejo pravic Hrvatov v Zagrebu tudi Slovenci. A pri tem se jako moti. S ovenci tvorijo ne čisto 1/14 slušateljev in so, kar so tiSa frekvence, r;a četrtem mestu, Število medioincev pada, število filozcf.iv pa narašča. Filozofje so tvorili pred 10 ltti samo 12% slušateljev, leni pa 27%. Ustanove so znašala I. 1895/96 144.000 kron, lani ps samo 110 000 kron. Pod vodstvom dvornega svetnika Graffa se je razdolilo mod 131 dijakov 13.264 obednic. Kapital za to napravo so je znatno pomnožil in znaša sedaj 77.0CO kron. V preteklem letu se je prvikrat zgodilo, da je tiho delo tega zavoda prišlo tudi v javnost. Ljubljanski občinski svet je prošnjo rektorata, da naj slovensko dopise tudi v nemščino prevede, odklonil in znhteval elovensko pobotnico. Posledica je, da je rektor odklonil dosedanje podpore in da se Blovenska pobotnicadosedaj še ni spisala. Ia še tudi nekaj druiega Be je zgodilo. V poročilu o obednicah v minolem letu beremo sledečo: Če slovenski dijaki v zadnj h 14 letih ne bi bili več obednie dobili, kakor odgovarja njih procen-tualnemu zastopstvu na graški univerzi, bi bili dobili obednic v znesku 4872 kron, dobili pa so v tem času obednic zn 25.453 K. Da so Slovenci uživali ta velike dobrote, kakor je rekel prejšnji rektor, zgodilo so je radi tega, ker so se nemški dijaki premalo posluževali teh dobrot. Od sedaj naprej pa se bodo delilo obednice po procentualnem razmerju sluSa-teljev posameznih narodnosti. Tako nekako je torej govoril lanski rektor dr. Zdenko Skraup. Ljubljanski občinski svet je popolnoma pravilno ravnal, ko je zahteval od rektorata avstrijske univerze, ki ee je ustanovila svoje dni za južne dežele Avstrije, slovenske pobotnice. Ako bi bil dr. Skraup pravilno ravnal, ne bi smel zavrniti slovenske pobotnice, posebno če je Avstrijec, ki hoče biti pravičen vsakemu narodu. Do tega dejanja ga je dovedlo samo njegovo nem-ikonacionalno mišljenje. Ali bo bili Slovenci res tako protežirani v tekočih letih pri obed-nicah, o t^m ne morimo poročati, ker nam manjka atvarnih podatkov. Toda recimo, da ao bile subvencije od strani Slovencev res piile. Vedeti nam jo tudi treba, koliko je dajala viada podpore, koliko so nadalje dajale posamezno dežele podpore. Čo tudi to vračunamo, potem subvencijo gotovo niso bile tako slabe. Dolžnost, vlade. pa je, da tkrbi za vse avstrijske narode. S tako brutalno silo torej prezirajo Blovenske akademike na graški univerzi. V tekočem letu se je rektor Skraup izkazal, kako mu na srcu ležijo Slovenci. Večkrat so prihajali slovenski dijaki k njemu in ga prosili, naj jim da obednic. Imel je zmiraj sladke besede za nje in jim obljubljal, da jim bo ustregel. Večkrat pa se je tudi izgovarjal, da Slovenci itak preveč dobivajo obednic. Prigodilo se je, da so dobili za en me sec po pet do deset obednic, prihodnji mesec pa nobene več. Posebno težko stališče eo imeli prvoletriiki, katerim se večkrat splch nič ni dalo. Prvo leto imajo slovenski akademiki sploh težko stališče. In zgedilo se je, da so vrgli nekateri puško v koruzo in odšli domov, prisiljeni od gladu. Piscu teh vrst je znan slučaj, da je nadarjen slovenski akademik zahajal v ljudsko kuhinjo, kje; si je radi s'abe hrane popolnoma pokvaril zdravje. Hodil je tudi obedovat k »dobrotnikom*, ki so mu dajali teko hrano, da ima vsak pes boljšo. In revček je vse pretrpel. Srce se človeku krči, ko mora gledati take razmere — in sveta jeza nad mogočneži se polasti človeka. Ni ga žalostnejšega življenja, kot jo ima nbog slov. akademik v Gradcu. Da se Nemci v Gradcu zaradi Slovencev niso posluževali obednic, to je jako smešno, ker jih predobro poznamo, kaki mogočneži so. Zadnji tečaj se je sprejelo med pogoje, pod katerimi se lahko dobijo obednice, tudi to, da se mora vsak akademik obvezati, da bo vrnil vrednost obednic ali že za časa študij, če mu je to mogoče, ali pa pozneje, ko nastopi službo. Ali je torej imel rektor vzrok predbacivati Slovencem, da preveč snedo ? Zdi se nam, da se je ta pogoj sprejel samo radi Slovencev, da se ne bi oglašali tako številno za obednice. S tem pogojem so obednice tudi izgubile velik del dobrote in zavod za obednice ne stori v novejšem času nič drugega, kakor da daje dijakom brezobrestno posojilo. Zato Slovencem ni treba predbacivati, da živijo od nemškega kapitala, kajti če bodo od kakega akademika enkrat vrednost obednic nazaj zahtevali, jih bodo v prvi vrsti od Slovencev. O tem smo popolnoma prepričani. Dolžnost vsakega požrtvovalnega Slovenca pa je, da izdatno podpira »Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu«; sveta dolžnost vaakoga Slovenca, ki je nekdaj užival podporo od omenjenega društva in ki je sedaj v dobrih gmotnih razmerah, pa je tudi, da so izkaže hvaležnega in povrne dobrote s prispevki. po demonstracijah v Inomostu. Dr. E r 1 e r poizkuša še dalje ropotati. Včeraj je na Dunaju izrazil bojazen, da bo Kfirberjev odgovor silno razburil prebivalce v Inomostu, ker ti nikakor ne puste, da bi šo nadalje v bližini Inomosta ostala laška fakulteta. Ko bi jo poizkušali zopet otvoriti, tedaj b o z o p e t d o m o 1 i r a n i. Dr. Eflerja silno jezi Korberjev odgovor, katerega smo,že včeraj priobčili ter pravi: Naj se sedaj zgodi karkoli, vlada bo vsega kriva. V Inomostu so listi v posebnih izdajah naznanili'izid konference med dr. Erlerjem in dr. Korberjem. Nakatepitolažijo prebivalstvo, da bo končno pravna fakulteta vendarle preložena, sedaj pa se to radi tega ne zgodi, ker hoče vlada varovati svojo avtoriteto. Predsedstvo nemške ljudske stranke je sklenilo klubu predložiti naslednje postulate: 1. Tirolski ces. namestnik naj se takoj pre-rocst ; 2. laška pravna fakulteta se mora takoj zapreti; 3. fakulteto se mora preložiti na drug kraj. Ako vlada takoj ne ugodi tem zahtevam, tedaj stranka stopi v najstrožjo opozicijo. Popoldne je dr. E r 1 e r brzojavil v Inomost, da nemška ljudska stranka še ni prekinila dc govorov z vlado in upa, da bo vlada v zaanjem trenotku ugodila željam prebivalstva v Inomostu. V nasprotnem slu-čtju bo tudi mnenja, da vlada pade, kakor je padla bvoj čas radi celjskega vprašanja. Po včerajšnji manifestaciji na dunajski univerzi je okolu 3000 nemških dijakov šlo po ulic&h okolu univerze in zopet nazaj. Med aretiranci v Inomostu je tudi socialistični vodja dr. B a 11 i b t i. Garnicija v Inomostu je podvojen?. Iz izložb so morali odstraniti vse nameBtnikove slike, ker so jih demonstrantje zasmehovali. »Innebrucker Nac hrichten« poročajo: »Italijanska pravna fakulteta ostane začasno, skoro gotovo pa za vedno zaprta«. Tirolski nemški kršč. soc. po>l. Schriffi je izjavil, da je njegova stranka v tej zadevi s ostalimi nemškimi strankami solidarna in da obžaluje dogodke. Odstranitev laške pravne fakultete je edino sredstvo, da nastane zopet mir. Krščansko-socialni poslanec Gess-m a n n je na nekem shodu očital vladi, zakaj ni potom § 14. ustanovila laške pravne fakultete v Roveredu. Da bi se fakulteta se daj ustanovila v Trstu, proti temu mora nastopiti vsak Nemec, ker bi bil s tem Trst izročen iredentovski agitaciji. Nemška liberalna stranka se je izjavila za to, da se vseučiliško vprašanje ustavnim potom reši, ter je izjavila, da bo v zadevi dogodkov v Inomostu solidarna z ostalimi avstrijskimi Nemci. »Tiroler Tngblatt« piše: Zopetna otvoritev laške pravne fakultete bi bila blaznost. Dr. Korber ali kdor drugi bo na njegovem mestu, bo o tem moral z nami govoriti, sata mu garantirajo vsi avstrijski Nemci. V Tridentu bo Lihi imeli 6 t. m. velikansk shod, na katerem so zahtevali, da ao laška pravna fakulteta iz Inomosta premesti v T r s t. PoizkuB zborovaleev, vdreti k nemškim učnim zavodom, je policija preprečila z golimi sabljami. Damonstracije so trajale do 1. ure ponoči. V Milanu so trajale demonstracije dva dni. Demonstracije so se vršile pred avstrijskim konzulatom in pred nemškimi pivopivnicami. Štirje Namci so bili Btrašno pretepeni, med njimi dva nemška turista, ki Bta bila pobita na tla in oropana. Množica je vpila: »Proč z Nemci«. Množici je govoril časnikar dr. A 1 b e r t i n i , ki je bil v Inomostu aretiran. Rekel je, da imajo dogodki v Inomostu le lokalni (?) značaj, dunajsko časopisje pa podpira zahteve Italijanov. Predsedstvo društva „Dante A 1 i g h e r i" je na vse svoje odbore po slalo svarilo, naj radi dogodkov v Inomostu, kljub ogorčenju, no prirejajo nobenih iijmv. V Trstu so bile v gledališču „ Verdi" velike demonstraaijo proti vodji antisemitov D o m p i e r i j u , ki je moral gledališče zapustiti, in proti Nemcem v Inomostu. Po> predstavi je množica upila po mestu. Imenom radikalnih Cehov je poslal poslanec B xa laškim vseuSiliščnikom v Inomost brzojavko, v kateri pravi: V boju proti skupnemu sovražniku izražamo Vam simpatijo in obsojamo nemške nestrpnosti. Češki dijaki v Pragi bodo imeli Bhod, na katerem bodo izrazili simpatije za laške vseučiliščnike v Incmostu. Aretirani laški dijaki pripovedujejo, da so bili, ko so zapustili hotel, od velike množice napadeni s palioami in vejami dreveB. V skrajni sili, ker bi bili sicer gotovo pobiti, so oddali slepe strele. Tudi redarji so se branili z revolverji in morda so streli redarjev povzročili težke poškodbe. Rusko-japonska vojska. Na mandžurijskem bojiiču. Brzojavka generala Kuropatkina od dno 6. t. m. poroča: Nocoj je napadel sovražnik stališia enega polka našega desnega krila, a je bil odbit ter je pustil 30 mrtvih. Na nsši strani je padel praporščak in 5 vojakov. Osem vojakov je ranjenih. Včeraj so odkrili oddelki prostovoljnih lovcev pri nastopu noči v vasi Cuanlinc«, dva km. vzhodno od vasi Kudiaca precejšnje število Japoncev, ki so sekali les, da ga spravijo k svojim pozicijam. Ena baterija možnarjev je pričela ob 11. uri po noči streljati proti vasi Čuanlinca, nakar so se Japonci umaknili ter lovci zasedli vas. Ti so nato prodirali proti jugu, proti griča Dougherboi, ki je bil močno zaseden od sovražnika, 1 km. južno od Čuanlince. Ko so lovci alarmirali na griču se nahajajoče Japonce, so se ti umaknili nekoliko proti jugu. Danes nisem dobil nikakega poročila o spopadih. Iz Londona poročajo z dne 7. t. m.: Na mandžurijskem bojišču, kjer vlada sedaj zima s snegom, točo in ostrim mrazom, je pričakovati odločilnih dogodkov. Bliža se večja bitka. General Linevič je odpotoval 6. t. m. na povelje generala Kuropatkina k vojski v Mandžurijo. Reuterjev urad poroča 6. t. m. iz glavnega taborišča ruske vzhodne armade: Ruski pijonirji delajo podzemska stanovanja za čete. Vrše se priprave za prežimo-vanje v Mukdenu. Saharovo poročilo. Peterburg, 5. novembra. Brzojavka generala Saharova od 4. t. m. poroča: Danes ponoči so zasedli ruski lovci pod poveljstvom poročnika Vadeckija vas Kua-mic n, 2 km. vzhodno od Bznjapuce ter napravili ondi zasedo. Ob 5. uri zjutraj je prišlo v vas pol kompanije Japoncev, ki so Be razdelili po hišah, da dobe krme. Lovci so naskočili z bajoneti sovražnika. Japonci so pričeli streljati. Ubitih je 5, ranjenih pa 10 Japoncev. Ob istem času je dobil sovražnik pomoč in ruski oddelek se je bojevaje nmaknil proti vasi Tavhepu. Na naši strani so 4 ranjeni. 4. t. m. je obstreljaval sovražnik naše utrdbe pri visi Saulanca; imeli smo le majhne izgube. Ruska baterija je z mož-narji obBtroljevala vas Jondeilacja, 1 km južno od Sahopu. Sovražnik se je umaknil iz vasi ter prišel v ogenj naših brzostrelnih topov. Proti sovražni bateriji in vasi Lin-šipu so oddajali naši oddelki posamezne strele. Sovražna artiljerija je obstreljevala vasi Kanšenpu in Kaolitun. — Brzojavka generalnega poročnika Saharova od danes poroča, da zadnjo noč ni dobil o spopadih s sovražnikom nobenega poročila. Peterburg, 7. novembra. Saharov brzojavlja 6. t. m.: Oddelek prostovoljnih lovcev se je 4. t. m. spoprijel s sovražnikom pri vaHi Koutkai. V teku daera smo postavili ondi in pa pri vasi Kuaotun, severno-vshodno od Sahopu, več topov, ki so obstreljavali obenem vas Judejlaci, južno od Sahopu in pa laponske pozicije pri vasi Koutkai. Vas Judejlaci je pričela goreti; japonske blindage so bile razdrte. Japonci so imeli precejšne izgube. Jiponske baterije, najprej dve, potem pa pet, so se zaman tiu-dile, da bi našle stališča ruskih baterij, ki so bile iaborno zakrite. Ustrelile so kakih tisočkrat, a brez uspeha. Rusi so vrgli 92 bomb in 94 granat. V noči na 6 t. m. ie bilo pcslanih nekaj lovskih oddelkov z mož-nar^i, da vznemirjajo sovražnika, ki je imel zasedeno vas Culiuco, zahodno od železnice. Dne 6. t. m. v noči na 7. je bilo vse mirno. Boj ca Port Artur. Peterburg, 7. nov. G!ede usode Port Arturja je vse v skrbeh, ker so veliki topovi izrabljeni ter ne stoji nobena hiša več. London. 7. nov. ^Standard« poroča iz Čifua 5. t. m.: Japonci so po hudih nočnih bojih obenem zasedli Pejuušan, Ioešan in Vankiavšan ter potisnili Ruse pri Ljaotješanu nazaj. Vladivostok — drugI Port Artur. Čifu, 6. nov. Parnik »Tungu« je došel sem po petdnevni vožnji iz VUdivostoka. Njegov kapitan je pripovedoval: Utrdbe, pri pravljene za obrambo Viadivostoka se pričenjajo že več milj pred mestom ter so vedno močnejše, čim bližje so mestu. Vladivostok je bogato založen z živežem, stre-Ijivom in topovi. Vedno prihajajo obloženi parniki. Evropejci se čutijo v mestu tako varne, da ga nočejo zapustiti. Japonci bedo našli v Vladivostoku drugi Port Artur. V Vladivostok so prišli najbrže tudi podmorski čolni. O on-dotnem brodovju ni ničesar znanega. Luka je na 7 milj zavarovana z minami. — Vsak dan prihajajo poštni vlaki in iz bližnjih pre mogovnikov je nakopičenega cele zaloge pre moga. — Posadka ne vrjame, da bi bila to zimo napadena od Japoncev, ali da bi morala oditi v Korejo. Japonski načrti glade Mandžurija London, 6. nov. Politični odbor Oki>-move stranke je sklenil v četrtek, da se mora Mandžurija po vojski dati nazaj Ki tajski. Vse postavne ruske koncesije v Mandžuriji pripadejo Japonski. Slednjič obdrži Japonska vse ruske železnica v provinciji kot vojni plen. Hunhusl umorili ruskega polkov nega poročnika. Peterburg, 6. novembra. Brzojavka generala Kuropatkina od 5. t. mes. porofa: Dne 4. t. m. je napadla bunhuška tolpa dva kilometra od postaje Duincinšao na vzhodno-kitajski železnici ruskega vojaškega komisarja provincije Heyluncian, polkovnega poročnika v generalnem štabu Bogdanova, ki je potoval po Mongoliji v spremstvu enega kurirja in dveh tolmačev na povelje cesarskega namestnika. Bogdanov je bil vjet, en tolmač ubit. Razposlane konjeniške čete so našle včeraj truplo Bogdanovo, trupli obeh tolmačev in kurirjevo. Vjele so tudi dva Hunhuza. Trupla bo prepeljali v Har bin. Mi in pa oblasti v Gieikarju sme odredili vse potrebno, da se krivci najdejo ter se poizvedo tudi posameznosti tega dogodka. Baltiiko brodovje. London, 7. novembra. Ruske ladje plovejo v presledkih iz Tangerja proti Madagaskarju, kjer nalože premog in živila. Carigrad, 7. novembra. Ladja »Jarc-slav« ruskega prostovoljnega brodovja je danes plula skozi ožino s premogom in vodo za baltiško brodovje. Druge ruske lsdje bodo z enakim tovorom v presledkih desetih dnj plule mimo. Algir, 6. novembra. Ruska bojna ladja »Svetlana« je došla sem, da poizveduje za torpedovkami, ki so že odšle od tu. London, 7. novembra. Aegleško brodovje je pojačeno. En del gibraltarskega brodovja gre proti Sv. Heleni, drugi pa proti Sueškemu kanalu. Dne 4 novembra v Vigo došle angleške lsdje so ponoči odplule brez luči proti zahodu. Japonski neuspehi in KitajcL London, 5. novembra. »Daily Ex press* javlja iz Sangaja: Na Kitajce je silno vplivalo to, da Japonoi niso mogli na mi-kadov rojstni dan vzeti Port Arturja. Pone-■rečenje načrta je dokaz japonske slabosti; japonski ugled je trpel vsled lega. Japonoi so namreč javno izjavljali, da bodo morali delati nadčloveške napore, da bodo mogli vzeti trdnjavo 3. novembra. Kitajsko časopisje že prav resno izraža to svoje mnenje ter se norčuje iz Japoncev. Rusko časopisje v Sangaju pa podpira kitajsko časopisje ter kuje kapital iz japonskih neuspehov. Isgredi reservnikev. Peterburg, 6. nov. O izgredih re-servnikov v vitebskero, smolenskem in ki-jevskem okraju poročajo, da so bili najhujši izgredi v Kanevu, kjer so bila oplenjena skladišča. V Smolensku so so rezervniki zbrali pr6d stanovanjem vojaškega poveljnika. V Potočku so trajali nemiri tri dni Protižidovski izgredi so bili ! pravočasno preprečeni. Nam so , zdi, da so bili izgredi naperjeni proti Židom, a so to brzojavni viri najbrže zamolčali. Vojaa odikodnina. Dopisnik »Biršev. Viodomosti« je sporočil včeraj iz Mukdena: Ruska komisija za odškodovanje vojnih žrtev deluje energično ter plačuje Kitajcem, ki so v vojni trpeli, bogate odškodnine. Ovacije eesarju v Tokiu. »Standardu" so brsojavili viecaj iz Tokia: Dne 3. t. m. so se zbrali najstareji državniki, ministri in odlični meščani prestol niče ter velika množica ljudstva, gotovo 50 000 mož. Po navdušeni ovaeiji za cesarja, vojsko in brodovje je bila sprejeta resolu cija, da mora vsakdo delati ic vseh svojih moči za dobavo sredstev za vojno, da se zaraore doseči narodni namen. Prememba v ministrstvu. Is Celovca je došlo poročilo iz posla nizkih krogov, da krščanska politična društva na štajerskem in Koroškem delajo priprave za volitve. Govori se, da bo v najkrajšem času razpuščen državni zbor in da bo odstopil KSrber. Za njegovega nasled nika bo po teh vesteh imenovan novi poljedelski minister grof Buquoj. Nasproti tem vestem izjavlja »Fremdenblatt«, da vost o premembi v ministrstvu ni istinita. Ministrski predsednik dr. Kotber se jo včeraj vei časa pesvetoval z deželnim glavarjem dr. Ebenhochom. Odstop državutega poslanca Hofl-manna. Opavski državni poslanec H ffmann je, kakor smo že sporočili, odatopil. Vse stranke v Opavi se pripravljajo na volitev. Nemški liberalci nameravajo kandidirati profesorja Kothaya, nemški nacionalci odvetnika dr. Neusserja ali profesorja dr. Soumra, nemška ljudska stranka pa župana in deželnega poslanca dr. Ročko wanskega. A tudi krščanski socialci in Čehi bodo postavili lastna kandidata. Ogrski državni zbor. Košutova stranka je sklenila, da bo is-kušala preprečiti uveljavljenje vladine predloge o premembi poslovnika. Košut je rekel, da pričakuje od vseh poslancev svoje stranke aktivne udeležbe v tem boju. Tudi narodna stranka je sklenila, da bo nastopila boj proti nameravani premembi poslovnika. — Pri dopolnilnih volitvah v Ni-kolausmarktu na Ogrskem je bil izvoljen za poslanca pristaš neodvisne stranke, Viljem Sumegi, proti vladinem pristašu dr. Lazarju. Ogrski državni zbor je v včerajšnji seji nadaljeval razpravo o volitvi odseka za pre membo zborničnega poslovnika. Poslanoa Gtiotber in Rakovszky sta predlagala, naj se razprava o zborničnem poslovniku odgodi, dokler ne bo izvedena volivna preoBnova. Poslanec Rakovszky je rekel, da Tisza nima pravice tožiti o posurovelosti v zbornici, ker rabi sam ostre in surove izraze. Ministrski predsednik namenoma izziva opozicijo, ker hoče na ta način dobiti povod, da poostri poslovnik. Ako ima vladar neomejeno veto pravico, morajo imeti tudi prslanci pravico neomejenega govora v zborn ci. Posl. Ronay kliče: »Govorniške svobode noče nihče kratiti«. Poslanec Ugron: »Poj te na Dunaj, ako hotete tako govoriti«. Tisza zakliče Ugronu: »Pojte Vi na Dunaj prodajati oves*. Tiszov medklic je povzročil med opozicionalnimi poslanci velik vihar. Zahtevali so, naj predsednik pokara ministrskega predsednika. — Tiszi so klicali: »Ali je to parlamentarni iz raz, ako hočete govoriti na tak način, idite rajši v gostilnico«. Le s težavo je napravil predsednik red. Rakovszky je nadalje trdil, da je Tisza vložil predlog o premembi poslovnika najbrže zato, ker so mu to naročili na Dunaju. Na zakonit in dostojen način pa zbornica ne bo odobrila Tiszovega predloga Tisza je takoj odgovarjal Guntherju in Ra< kovszkemu. Rekel je, da vlada pač ne bo uporabljala poslovnika proti naroda. Tadi govorniške svobode ne bo kratil nov poslov nik. Viads hoče s preosnovo poslovnika le dvigniti delozmožnoBt zbornice. Ljudstvo bo pozdravilo akcijo za zboljšanje ogrske zbornice. Klici: »Razpustite zbornico in'razpišite nove volitve«. Tudi to sredstvo bom poiz kusil, če bo potreba. Ljudstvu se že davno gnusi, da se v zbornici silijo v ospredje oni, ki nimajo tu ničesar iskati. Pred vsem mora biti zagotovljena zbornična delozmožnost, in to je mogoče, če zbornica odobri predlog o premembi zborničnega poslovnika. Hrvaški sabor je imel včeraj prvo sejo v novem zasedanju Posl. Frank je interpeliral, zakaj vlada ne razpišo volitve v okraju Bičkupec, ker je grcf Bombeles odložil mandat. Vladni zastopnik Suminovii se je izgovarjal na vse možne načine, a it njegovega odgovora se vidi, da se vlada novih volitev v tem okraju boji, ker bi — zopet propadla. Socialni demokratje proti Tiszi. V nedeljo so Driredili v Budimpešti socialni demokratje 30 protestnih shodov. Protestirali so proti Tissi, ker je razpustil strokovno društvo mizarjev, ia pa proti odredbi glede stavk. Il Turčije. Turška vlada je 6. t. m. poslaništvom tujih velevlasti odgovorila na njih dopis u dn* 22. oktobra glede pomnožitve števca tujih orožniških častnikov. Izjavila je, da ugovarja pomnožiivi ta jih častnikov. Na Dunaju in v Peterburgu bo mnenja, da se m-orajo pomnožiti tuji o r a ž n i šk i Častniki. h Drinopolja poročajo, da je neki bivši turški orožnik streljal na valija m poveljnika armadnega voja t Drinopolju, katerega Biserni zadel, pač pa te smrtno ranit njegovega pribočnika. Napaetovalca so zaprli. t Pavel de CassjigffišM«,. aelo vpliven francosii parlamentarec je umrl 4 t. m. V svojem listu »Pays« se je boril zlasti- proti komunistom. Vojske med Francozi in Nsmoi 1. 1S7& se je udeležil kot prostovoljec in je bil ujet pri Sedanu. Ko se je povrnil na Francosko, je v svojem li stu t3eloval nato, da zasede francoski prestol sin Napoleonov. Za poslana« je bil izvoljen 1. 18-76'. in je kot tak vodil odločen boj proti ljudovladi. Mac Mahonu je 1. 1077. svetoval, nai povzroči izpremombo vladnega zistema na Francoskem. Ko je 1. 1879' umrl Napoleonov sin, j» Caassgnac delal nato, da bi postal francoski cesar sbo ae j>ri gg. poverjen kih. S oominjajta se pri tej priliki naše Ciril Metodove družbe s kakim darom Nepreviden kolesar. Nt tla je podrl koledar Josip S erle n« Karlovsti cesti Uršulo Čsraivc. Padla je tako narečno, da se ja ranila na oheh rokah in se pod desnim kolenom močno pcšiodovala. Našel je Slavko Sjkula v robcu zaši-tih 7 K Izgubila je Pavlina Stral zlato vratno verižico vredno 54 K. Pokopali ao v soboto 28 let staro Irmo Zlešar, hčerko g. F«na Z4e4«ria. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva .Merkur". Iiiese: 2 pom;čnks raanufakturne stroka za deželo, 2 pomočnika železniške stroke za Ljubljano, 2 pomočnik« mešane stroke za deželo, 1 kontorist za deželo. 1 praktikant za Ja»*rndorf, 1 uSanec za deželo, 2 blagajni-čarki za dežalo, 1 prodajalki za deželo. — Službe išče: 3 pomočniki mmufikt. stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 kontorist, 1 kon-toraki praktikant, 1 blagajniiarka, 1 prodajalk«. Umrli so: Marija Černivc, da-lavčava žena, stara 60 let, st. Patra nasip 65. — V hiralnici: Lucija Rak, delavka, stara 63 let. — V bolnici: Jurij Jerala, čevljar; Ivana O se na r, delavka, stara 52 let; Matija Sega, delavec, 54 let; Josip G o 1 u n , kamnosek, 28 let. ima v sredo sejo. — »Montigazeltung* je včeraj pisala, d* h.^ejo slovanski akademiki preprečiti predavanja tar po mestu demo 3-strirati. To je popolnoma zlagano. Tako hoj-skajo nemški nacionalni listi proti Slovanom. Škofovska posvetovanja na Dunaja Premilostni gospod kntz^škif ljub-Ijamki, dr. Anton Bona v. Joglič, se je odpeljal včeraj dopoldne z bizovlakom na Dunaj k škofovskim posvetovanjem. Povrne se v soboto zjutraj. Nemika nenasitljivost V soboto je imelo v Pragi .Nemško društvo" sejo. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozdravljajo morebitno uspešno delovanje državnega zbora, a izjavljajo ob enem, da zaradi tega Nemci ne bodo prenehali v češkem deželnem zboru z obstrukcijo. Le takrat naj prenehajo Nemci z obstrukcijo v češkem deželnem zboru, če bo češka večina priznala zahteve Nemcev na Češkem. Ubogi »zatirani« Nemci na Češkem sa nam prav smilijo, ko imajo na Češkem vse, kar si morejo misliti. Res, tudi nam Slovanom bi bilo želeti, da bi imeli vsaj 1% nemške odločnosti in drznosti. — Predavanje gospoda dr. Kreka v strokovnem društva na Savi je bilo mnogobrojno obiskano. Nad 400 delavcev in tudi nekaj delavk je pazno poslušalo in glasno pritrjevalo uro trajajočim izvajanjem predavatelja. Glavna misel predavanja je bila: Delavci, zdrulite se v stro kovnem društvu brez razlike strank, ne zato, da bi štrajkali, marveč da se stanovsko izobrazite in iz lastne moči dosežete stanovske koristi. — Več prihodnjič. — Občni »bor političnega društva „Edinost« v Trstu, se je v nedelo bij a] no izvršil. „Sokolova« dvorana v „Nirodnem Domu« je bila natlačeno polna, — Shod je otvoril predsednik Mit o M»nd č, ki je dejal, da vladnim namestnikom ni mnogo verovati, oni prihajajo in odhajajo, narod pa ostane. Nato so sledila društvena poročila, nakar je govoril dr. R y b a f , ki je posebno hvalil slovensko deUvstvo. Delavec Skrlj je govoril o Jugoslovanstvu, drž, posl. S p i n č i č je govoril proti Koerberjevi vladi, ki Slovencem niti šol ne privošči. Volitev novega odbora je bila odgodena, ker je Mandic odstopil in ne sprejme več volitve. Mandid je izjavil, da ima njegov odstop popolnoma privatni razlog. Končno je govoril še dr. R i • b a i' o novih volitvah ir> o organizaciji za te volitve. — 05ma nbil. Pri Sv. Križu poleg Tržiča je na Vseh svetnikov večer pastorek Lovro Sparovec svojega očma Antona Gra-dišarja tako močno udaril po glavi, da mu je ftrepinjo prebil. Ranjenec je čez dva dni umrl. Žalostno, ker sta oba družinska očeta. Tudi to dejanje je posledica žganjepuja. — Restavracija v tržaškem »Narodnem domu" je tako dobro obiskana, da so morali Bedaj ob nedeljah in praznikih dati gostom na razpolago tudi »Sokolovo« dvo rano. — Poro511 se je v Gorici črkoskavec gosp. Anton Vidmar z gdč. M i n k o U r S i č e v o. — Umrl je v soboto v Idriji trgovec g. Ivan Terček. — V Metliki je umrl kr. kancelist g. Jožef Ban o — Nemci na Kranjsko Dež. pred-sednik je v državno stavbno alužbo za Kranjsko sprejel absolviranega tehnika Jurija L e i 11 a. — Grozen požar v Vremah na Notranjskem. V noči od 30. na 31. pre teklega meseca je ogenj vpepelil Andreju Magajna, posestniku v Dol. Vremah, vbo gospodarsko poslopje. Ogenj je vzkipel v par minutab s tako močjo, da je razsvetljeval dve do tri ure daleč naokrog dolino in hribe ter privabil na lice mesta množice ljuditva. V poslopju je zgorelo dvanajst glav živine, osem prešičev, 50 kokoši in čez 500 centov krme. Da se je ogenj tako razširil, je bil vzrok pomanjkanje vode, ker domači vodnjak je objel silni plamen v trenotku in le vino, katero se je iilivalo v ogenj, je moglo rešiti h šno poslopje. Strahovito seje oglašala iz hlova poginjajoča živina. Prizor ne izgine iz soomina gledavcem. Skoda se ceni na 22.800 kron; pogorelac je bil zavarovan le za nizko svoto. O nastanku ognja krožijo različne govorice, le toliko je gotovo in dokazano; da je nastal ogenj za poslopjem in ne v pcslopju, ki je ločeno od ostale vasi. — Vinski semenj priredi občina v Krškem v sredo po sv. Martinu dne 16. t. m, Točil in kupčijo sklepal b« vsak vinograd nik sam, ki naj prinese seboi nekaj litrov svojega pridelka. Začetek ob 9. uri dopoldne v salonu na vrtu g. Gregoriča. Iitotam in isti dan ob 8. uri zjutraj bode dež. potovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem kletarstvu. Vstop vsakemu dovoljen. — Slovenske novice in Amerike. Nesreča. V iJiovelandu, O, podrla se jo na rojaka Frana Vidgaja opoka in poleg tega mu je bližnji stroj odtrgal še polovico noge. Ponesrečenec je doma iz Prim-skega. — Vlak povozil je v Nottin-gbamu, kakor poročajo iz Uevelanda, našega rojaka Primoža Koširja. Pokojnik je bil doma iz Je'o«ca pri S)draiic;. — Dopolnilne volitve v hrvaški sabor, fri dopolnilnih volitvah v hrvaški eabor v Dolnjem Miholjca je bil isvoljen vladinovec Ghaorak s 400 glasovi večine. Mladi »Obzoraš« dr. Lorkovič je debil 38 glaaov, dočim je pri zadnjih volitvah dobil pravaš 140 glasov. — Is odbora »Matice Hrvatske' so izitopili b a n d o r, G j » 1 e k i , Ogri-zovič, Pasarič,dr. Dežuranin dr. & u r m i n , ker ne morejo preboleti poraza realistične liberalne struje pri zadnjih volitvah in govor prefasorja Ar no Ida, ki je njihove namene o«tro ožgosal. Raz burjeni so tudi, ker odbor »Viecca* nič več ne pusti v njihovih rokah. — Žalostni »medeni tedni«. Nc'to liko pred 10. aro je, spremljana od nekega redarji, prišla na zd'avniš».o postajo v Trstu 25 letna šivilja Josipina Klun. Reva je imela jako nateklo desni lice, po katerem jo je bil udaril s pestio njen soprog. A kar jo reva povedala, ja naravnost,-nezaslišano: Včeraj osem d ti bo je nesreč niča omožila z udovcem Kluaora. Poprej se jej je vedno kaial dobrega, a ža d-ugi d»n po poroki, je napel druge stiune. Tthostm dnij zakonskega življenja, je bito zanjo osem dnij pravih peklenskih muk. Nečloveški moi jej ni dal niti trenotka miru. Sinoči je pa prišlo tako daleč, da jo je udaril. Drugi stanovalci hiš«, naveličavši se vednega vpitja ia videvši, da moževa brutalnost grozi vedno huje, so poklicali redarje, ki so odvedli njega v zapor, njo pa na zdravniško po stajo. To so vam medeni tidni, kakršaih gotovo ni pričakovala! — Posvefievanje velikega oltarju v Trebnjem bo v nedeljo, dne 13. t. m. 0>-red bo izvrševal premil. g. knezoškof dr. A. B. J e g 1 i č. — Demonstracije v Trstu Včeraj je iredentovska mladina priredila zopet demonstracije po Trstu. Laški patrijotični mladeniči so iredentovce napadli. Znani 18'etni Orlando je ranil s palico dva iredentovca. — Ogenj. Iz Nove Oaelica se nam poroča: V soboto ob 11. uri po noči je nastal ogenj pri Jan. S i m o n i č u , po domače: pri Slamovčanu. Zgorela mu je hiša, orodje, obleka, denar, iito in sploh vse, kar jt bilo v hiši shranjenega. Zgoreli sta mu tudi dve svinji in smrtno nevarno se je opekla ena ženska. Z veliko težavo je gospodar rešil sebe in družino, ker je bila hiša že vsa v plamenu, ko se je zbudil. Zavarovan je pri graSki zavarovalnici za 400 K. Naj še dostavim, da sta od 9.—16 oktobra čč. gg. kapucina o. D o n a t ia o Hugolin iz Loke vodila sv. misijon Udeležba je bila prav obilna, ker radi slabega vremena ljudje niso nikakega dela zamudili. Ob koncu smo imeli pri lepem vremenu sklep z jubilejno procesijo. — Slavnost ▼ Pletrjah na Dolenjskem dne 3 nov. je bila tako znamenita in veličastna, da je vredna kratkega opisa. Menihi kartuzijani, pregnani od brez boine francoske vlade, so se iz prvotne naselbine »la grande Chartreuse« pri Grenoblu razpršili aa vse kraje. En oddelek je prišel v Pleirie pri St. Jerneju, kjer so že v začetku 15. stoletja imeli kartuzijani samostan. Sezidal jim ga je bil njih ZBŠčitnik grof Herman CeljBki. Toda le 120 let so tu bivali. Po njih odhodu so se naselili jezuiti. Tudi tem ni bilo usojeno delj časa uživati tiho zavetje v podiožju Gorjancev. Samostan je veliko trpel cb času turških napadov in kmetskih uporov ter ae pola goma zrušil v razvalino. Francoski pregnanci so zdaj svet aopet nakupili in zgradili zadnja leta orjaško stavbo, ki je znamenita po svoji razsežnosti, solidnem delu in praktični nc-tranji uredbi. Stavba stane več milijonov! Vodil jo je arhitekt Bonneton iz Gre-noblja, ki je b svojimi francoskimi inženerii in uradniki še zdaj v Pletrjah Stavba sama, vodovod, kanalizacija vse je dovršene popolnosti. Zdaj delajo novo cesto, da ss ognejo dveh neprijetnih klancev. Kaj bodo še vse ustvarili marljivi menihi v tem pod prorskem zatičju, bo povedala prihodnjost. Dne 3. nov. je presv. gosp. knezoškof novo kartuzijansko cerkev posvetil. S rečanost po-svečenja se je vršila nad vse sijajno vpričo 80 višjih in nižjih duhovnikov iz vseh strani Kranjske in mnogoštevilnega ljuditva. Tudi opatje iz Zatičine, is Banjaluke in Rajhen-burga to prihiteli, slavnost poveličat. Vsi re-dovi, kar jih je po naših deželah, so bili za stopani. Govor prevzišenega knezoškofa o zgodovini pletrski, o redovnem poklicu in carkvenem posvečenju je vsem globoko segel v srce. Cerkvena slavnost. katero je posebno povzdignilo krasno petje močnega zbora samih mojstrov v petju in glasbi jo trajala od 8, do 1. ure popoldne. K svečanemu obedu — iz postnih jedi, mesa kartuzijani ne poznajo — jo sedlo do 100 gostov, duhovnih in civilnih s c. kr. okr. glavarjem novomeškim baronom Rechbachom na čelu. G. župnik s Toplic je v vezani besedi navdušeno pozdravil prihod menihov v staio bivališče na Dolenjskem. Slavnost bo ostalo vsem udeležencem v trajnem spominu. Naj Bog podeli pobožnim menihom mirno življenje na naših tleh in blagoslovi njih de lovanje! — Veliko lopo na inseljenoe nameravajo 7 gra d ti v Trstu. Maino in namiino vino, oddaje na novo ustanovljena vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem po 17—20 kr. liter. Za namizno vino je Dolenjec že od nekd i najboljši. Veliko ceneje se dobi naravnost cd vinc gradnikov. Vinski trgovci mešajo Dolenjca navadno s istrijanskim in dalmatinskim vinom. Pišite raje po pokušnjo, ki se požlje s poštnim povzetjem. Pri tem lahko izberete vino eami in ni treba hoditi tako daleč po vino. Ča pa pridete sami po vino, pišite zagotovo nekaj dnij poprej, da vas pride kdo Čakat na kolodvor Videm-Krško in vaB polje, če boste hoteli, v goro od hrama do hrama. Vaako vino, ki ga pošlje zadruga, se lshko rabi za sv. m«še; *se ima namreč v rokah kapelan Franc Vr-h)gi igralci in igralka imajo navado popoldansko obč.nstvn bagatalizirati, kar so vtaraj na nokatonh mast h zopet pokazali. U jamo, da jim bo intendanca pojasnil« stališče I Zvečsv se je pela petič v sezoni opora „H u g e -noti", — veiko glasbeno delo volikegt mojstra v komooziciii M»yerbear-a. — Predstava ni zaostajala za prejinimi. — V obče lahko priznamo, da je opera letca — po •ebno kar se tiče solistov — najboljša med »semi, kar smo jib imeli prejšna leta; — to potrjuje tudi obisk in glaBno priznanje M strani občinstva. — Gdč Klemen to v i je bil vročen velik šopek cvetic; — zaslutila ga je. — Solistov ni treba še posebej hvaliti. — Ženski zbor je bil pa včasih že boljši. Kasne stvari. Majnovejie od rasnih strani. Odvetnik delravdant. V Korn neuburgu so prijeli dvornega odvetnika dr. Avg. Schmita, ki je poneveiil 50.000 K. — Ogenj v palači ministrstva. V arhivu ministrstva za notranjo in za zunanje stvari v Btuselju je nastal 5. t. m. zvečer požar. Dasi je takoj nastopila požarna biamba, je uničil cgenj velik dei arhiva. — Nesreča v gorah. V pegorju R x se je ubil predsednik avstrijskega turistiškega kluba in dunajs i obč. svetnik Rudoif Spa nagel. Pobil se je tako, da je ena noga popolnoma odletela od trupla, glavo si je popolnoma razbil. — Orjaška klavnica se bo zgradila v Cikagi. Zazidalo se bo v njo dva in pol milijona dolarjev. Na dan se bo v nji poklalo do 1C00 govedine, 2000 prašičev in 500 ovac /.nana kapitalista Wilder in Taliafetro ata udeležena pri tem podjetju. — Grški kralj Jurij se mudi na Dunaju. Vprašanje o možitvi učiteljic. Dne 3. t. m. je o tem razpravljal gališki deželni zbor. Sprejeli Bta se o tem dve tcčki: 1. Učiteljica se sme omožiti edincle z dovoljenjem pristojne šolske oblasti. 2 Omcženi učiteljici Be zniža plača za 10 odstotkov, da se s tem plačajo v slučaju potrebe namestniki. — Podpredsednik deželnega šolskega sveta, dr. Fližek, je v obrambo teh dveh sklepov navajal te-le vzroke: Deželni zakoni po večini diugih dežel so strožji v tem oairu Omožena u!iteljica izgubi službo. V Galiciji se to načel<», ki je po njegovih mi slih popolnoma upravičeno, zato ni sprejelo, ker manjka učiteljskih sil. Galicija tudi ne pozna v plači nobenega razločka med uči-teljem in učiteljico; vsled tega je za sluSaj, če se omoii tč teljica, pravično, da Be ?a hteva od nje, naj za svoje pogostnejše dopuste deželi nekaj povrne. Nenavadna raztresenost Pred nedavnim časom umrli holognski pesnk in politik Panzanhi je bil povsod poznan vsled svoje neverjetne razetresenosti. Kjer bi bil moral čestitati, je poslal sožalna pisma in nasprotno. V gledišču je pciabii svojo »o progo, žel je k obedom, kamor ni bil povabljen, med tem ga je pa prijatelj, pri ka terem naj bi bil obedoval, zaman č&kai s pripravljenim obedom. Nekega dne sreča Panzanhi v Fera(i prijatelja, ki je bil Se le nekaj dni poročen. Prijateljsko ga potrka po rami in pravi: „Bravo, bravo, stari lant, vedno vesel, vedno mlad, vedno samec. Glej, da mi nikdar ne napraviš oslarije, da bi se oženil". Prijatelj ga je začudeno gledal; kajti Panzanhi je bil povabljen kot priča; ker je pa moral ravno odpotovati, se je dal zastopati po drugemu. »Proč od Rima" in dunajski ordi-narijat. »\Yiantr Diozesanblatt« priobčuje uvodnik, ki se peč« z gibanjem »Proč od Rima«. Opominja duhovnike, naj na to gibanje obračajo vso pozornost in poizkusijo s vsemi sredstvi omejiti odpadništvo od katoliške cerkve. Statistični izkazi kažejo, da odpade več ženBk nego moških. Odpad povzroča večinoma sklepanje zakona katoličank s protestanti. Sedaj delajo za odpad tudi oni, ki žive v ločenem zakonu. Mnogo tsh dela na vse kriplje, da bi dosegli ločitev zakona in so v ta namen ustanovili »Društvo lo čenih katoliških zakonskih«. V svojem gla-silu društvo priporoča katoliškim staršem, naj skrbe, da otrooi, predno sklenejo zakon, prestopijo v protestantizem. Z ozirem nato se naroča katol. duhovščini, da deluje povsod odkrito preti navedenemu diuštvu, ki je napisalo na svojo zastavo boj katoliški cerkvi. Obligatoričen pouk o zdravju je zahtevalo 14.718 atgleških zdravnikov v svoji prošnji na naučnega ministra, lorda Londonderryja. Pred vsem so zahtevali pouka o škodljivosti vživanja opojnih pijač.— Taka zahteva bi bila tudi pri nas zelo umestna. Telefonska In brzojavna poročila. Izgredi v Inomostu. Praga, 8. novembra. »Politik« piše, da bo takoj v prvi seji državnega sbora prišla v razpravo zadeva italijanske pravne fakultete. Inomost, 8. nov. Državni poslanec dr. E f 1 e r se je vrnil. Bil je slovesno sprejet Na kolodvoru ga je prišakoval obč. zastop. Dr. E r 1 e r je imel nagovor, v katerem jo pozival k miru. Dejal je, da Korber IidajaUl; la ilpnnl «rw»il*: »r) l|iasJJ ni obljnbilfničesa, bar bi ga vezalo, vendar je Erler dobil vtisek, da bo vlada kljub temu ugodila Nemcem. Vsa nemška »Gemeintti g-schalt« je na strani Nemeev v Inomostu in bo vse storila, da se takoj, ko se snide drž. zbor, reši vladna predloga o laški pravni fakulteti. (To bi pomenjalo zmago Nemcev.) Erler je dojel, da ni dvoma, da se zadeva ugodno reši, zato naj bo Bedaj mir. Inomost, 8. novembra. Sentt univerze je sklenil izjavo, katero pošlje naučnemu miniBtru. V izjavi povdarja, da je po dogod* kih v noči od 3. do 4 t. mes. ustvarjena nova situacija in da radi tega smatra za svojo dolžnost opozarjati, da je sedaj laška pravna fakulteta v Inomostu nemogoča. Inomost, 8. novembra. Danes ponoči bo laški dijaki napadli nekega nemškega dijaka ter ga pretepli s palicami. Prijatelj njegov, nemški medicinec Ferari ga je spre mil domov. Ko se je le ta vračal na svoj dom, bil je napaden od laških dijakov in ranjen z nožem. Dobil je z nožem šest ran na glavo. Ranjenca ao prepeljali v bclniš nico, proti napadalcem je vložena ovadba. Policaji pravijo, da so bili pri tepežu trije nemfki in trije laški dijaki. Inomost, 8. nov. Od trgovca z orožjem so hoteli laški delavci kupiti l orožja: bodala, puške in streliva. Trgovec jim z ozirom na razburjenje v mestu ni hotel ničesar prodat'. Inomost, 8. novembra. Pred otvoritvijo pravne fakultete so laški dijaki od neke tržaSke firme dobili zaboj, katerega VBebina je bila označena kot strelivo. S.da j so na šli dotičen zaboj prazen. V hotelu »Weis30s Kreuz« so oblasti našle sedaj mnogo revolverje*. katere so laški dijaki ondi skrili. Praga, 8. novembra. »Narodni Listy« prinašajo članek »Furcr Teutonicus«, v katerem povdarjajo, kako se vBled vladne popustljivosti širi nemška predrznost. Praga, 8. novembra. Pri predavanju na nemški univerzi je nakrat vstal neki nemški jutist in zahteval, da morajo laški dijaki zapustiti dvorano. Profesor je protestiral. Nato so nemSki dijaki zapustili predavanje. Dunaj, 8. nov. Akademični senat je izrekel obžalovanje, da se je nekaj laških di jakov udeležilo priredb v Inomostu. Akademična postave bodo merilo za kazen. Trst, 8. nov. TržaSki občinski svet sklicuje vse italijanske občinske zastope k posvetovanju v nedeljo zaradi inomoških dogodkov. »Piccolo" pravi: V nedeljo bo zopet en zgodovinski dan na poti, katero gredo Italijani nevzdržno proti zmagi svojih teženj med krvjo in žrtvsmi. Milan, 8. novembra. Včeraj so se pred avstrijskim konzulatom ponavljale p r o t i a v s t r i j b k e demonstracije. Damonstrantje so zažgali dve črno-žolti zastavi. Rim, 8. novembra. Poslanec Barzilai jo interpeliral predsednika zbornice, č c smatra nasilstva proti Italijanom v Avstriji za združljiva s politično zvezo med Avstrijo in Italijo. Japonsko-rnska vojska. Peterburg, 8. nov. Velika množina obvezne robe in predmetov za bolniško postrežbo se v naglici odpošilja v Harbin, kjer je vso polno ranjencev.^Mesto je sličr.o veliki bolnišnici. Učinki japonskih krogelj so strašni. Berolin, 8. novem. Japonci so zasedli Ugčej ssverozapadno od^Port Arturja. Japonci dosezajo sedaj pristanišče s topovi.— Bivanje v pristanišču je zslo nevarno. Vse ruske ladje so zaradi poškodovanja vsled japonskega obstreljevanja nesposobne za plo-vitev. Pariz, 8. novembra. V Čifu došli begunci iz Port Arturja pripovedujejo, da general Stesel še vedno upa, da pošlje general Kuropatkin vojsko, da otme portartursko trdnjavo. On meni, da Kuropatkin potisne Japonce nazaj, ko bo imel toliko vojakov kolikor maršal Ojama. London, 8. novembra. Poročila o Port Arturju ao doslej le d o sobote. P/i naskokih, pri katerih so Japonci dobili baje nekaj utrdb, so Japonci izgubili 1100 mož. Stoik! Kiel, 8. nov. Tu popravljajo luškega lomilca ledu „Jermaka", ki je bil med vol njo baltiškega brodovja poškodovan. Ko bo popravljen, nadaljuje svojo pot pre ti vzhodu. Klel, 8. nov. Nemška vlada je dovolila, da ,Jermak" ostane tu do 10 novembra. Pariz, 8. nov. Občinski svet je poslal poidrav junaški prsadki portarturski ter prijateljski in zavezniški vojski msndžurski. Amsterdam 8. nov. „E»ho de Parie„ poroča, da je japonski poslanik v Haagu so-kriv pri napadu na baltHko brodovje. Japonsko poslaništvo to vest demontira. Berolin, 8. nov. Ruski orožniki so v raznih mestih prijeli mnogo agentov, ki bo pomagali ruBkim rezervnikom na begu. Gradec, 8. novembra. Slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru v današnji seji nadaljujejo obstrukcijo proti proračunu. Cuje se, da bo zasedanje odgodeno v četrtek. Budimpešta. 8. novembra. VTetneku so našli pretekli mesec poseatnico Terezijo Kerepeši umorjeno poleg njene hišinje. Vče« raj so prijeli nekega črtvljarja in nekega meBaria, ki sta izjavila, da ju je za 200 K najel Dan Kereš, da izvršita umor. Vse tri so aaprli. T^/Vii/fZ-j naonbi™ anaženje parketnih tal JTVl/ltltC ,j0y se pri tvrdki BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—9 Tržne cene v Ljubljani od 29 okt do 5 novenohra. K h T h Goveje meso I. v. kg 1 48 Pšenica . . 100 kg 23 __ Telečje meso > 1 61 Rž . . . » > 17 60 Prašičje » sveže > 1 40 Ječmen . . » » 15 80 Koštrunovo meso > 1 - Oves . . . > » 15 20 Maslo . . . . > 2 2> Ajda . . . > » 20 _ Mast prašičja . . > 1 60 Proso, belo, > > 19 _ Slanina sveža > 1 56 Koruza . . » > 16 80 » prekajena > 1 6l Krompir » > 5 60 Jajce, tri . . . — M Drva, trda, m" . K) _ Mleko, liter . . — 18 » mehka, » 7 _ Piščanec . . . 1 20 Seno, 100 kg # , 7 HO Golob . , . . — 40 Slama, > » 7 _ Fižol, liter . . . — 32 PSenična moka št. 1 :<4 SO 41 Koruzna » 2(< _ Leča, » . . — 20 Ajdova » št. 1 39 — SK@*»9rologl5rt9 poroSOo. ViSinanad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mm I Ou op»- mtuj. b«o-■stra. f ««, r»ttur» V> Oolnfi V.tnrl. Neba I i* šs. 7 [ 9. ZT6C. I V35-3 I c'2 I si. szah. | obl o | 7. zjutr. | 730-5 , 6 0 j si. zah. I dež I 1.7 8 12.popol.| r.28'4 | 8'41 » | obl. Srednja včerajšnja tempar&tnra 47", norm 5'6" Tržna poročila. 7. novembra. Budimpešta. Pšenica za oktober —.— do —.—; za april 10.01 do 10.02. Rž za oktober -.— do -.—; za april 7.88 do 7.89. Oves za okt. K— .-do —.-; za april 7X9 do 7.10. Koruza za oktober _._ do —.—, za maj 7.41 do 7.42 Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje poboljšano, ugodneje. — Prodaja 26.0(0 met. stotov., za 21/» stotink višje. — Druga žita ugodneje. Vreme; lego. Lajava. Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ktere bi moj sin Karol Kavčič pod ktero koli pretvezo napravil. 1837 3-3 Jerne) Kavčič, posestnik v Medvodah št. 7. preselitev. Praktični zdravnik dr. vitez Foedransperg 1866 3-1 ordinira v Ljubljani, Sv. Jakoba tri 2 (v Viranfovi hiši) Sprejmem takoj trgovskega pomočnika, kateri je izurjen v Špecerijski Sfroki; vešč mora biti slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe naj se pošljejo na 1877 2—i Janko Budi, trgovec v Samoboru, Hrvaško. ^ 1876 3—1 Šiviljam učenke se sprejmo takoj v Gosposkih ulicah št. 3. po ujodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špifalske ulice štev. 5. o »o o „Kraški Teran" _ vsestransko garantiran vsled ugodne letine, neprekosljive kvalitete ima J od 56 litrov dalje Anton Černe, posestnik v Tomaji, p. Sežana. Op.: Cene so mu sedaj še ugodno nizke. 1769 ie—" Sil idno ^ i& registrovana zadruga z neomejenim poroštvom l < v lastil Ml? •wvvwvl na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-88 4 11 01 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. T i t| p Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske If r n it 0 if in posojilnice znaša A V45.O45 4U. swg hran- k 5,089.883-14. DPcrnoar; k 23,806-306-40. s»r k 98.238-41 Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilniCnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 I O Viak .Katoliške Tiikarna" v Ljubljani.