62. številka. t_V Trstu, v sredo 3. avgusta 1892._|_ Tečaj ^P^p „E D i M O S T" ^ammam mm m ^^^^ hb^t oglati in »saniia >• rP« s no* dvakrat na raako sredo ^^B ^^^B ^B ^^^^^^^ ^^H^^B petitu za natlOTS « loboto ^B ^^V^^B ^^B ^^^B ^B ^^T^^B ^^B «e prostor, kolikor bi g« ^B ^B ^B ^^^B^H ^B ^B ^B ^B ^B obae&lo navadnih Stane ^B ^B ^B ^B P°»lana, Javna uhnl., oamrtnic itd. ^^ ■ ■ ■ ■ ■ ^^ ■ ^B ^B ^B ^B ^B • ^B se nrodailtru ta leta „ . , ^B ^B ^B ^H^^^B ^B ^B ^^B ^B Caserma Vaako piano nora biti Poaamlčne g« dobivajo t pro- ^^B ^B^^^B ^^B ^^H ^B ker nefrankovana »e ne apro< tobaka ▼ Trat« po * ^^B ^^B ^^B ^B ^^^B ^^B ^^B ^B ^^B ^^B se ne rrafajo. » Bn BB ■ B B H U B n Tipravntit™ sa oilra. ^^^^ ^B ^B^ ^^^^ Bi Odprte reklamacije • o proate pofttnina. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V ditait]« Nespametna politika. Se-li godijo čudeži na nebu : gospoda italijanska so v hudih skrbeh radi bodoč* nosti nas Slovencev. Omenjali smo žo nedavno, kako je Poreika „L' Istria* »varila nas Slovence, slikajoča nam na steno grozne nevarnosti, ako se ne ločimo od politiške smeri dr. L a g i n j e in Spin« čiča. „L' Istria* nam je zatrdila apodik-tiiki, da smo Slovenci izgubljeni, ako ne obrnemo hrbet — Hrvatom. Hi seveda amo vsprejeli te pojave očetovske skrbi in bratskega sočutstvovanja primerno — v e s el o s t j o. Kako dobro dene vender človeku, ako se more malo posmijati tudi v resnih časih t Omenjali smo pač tega čudnega pojava v glasilu Poreške gospode, a nismo niti mislili na to, da bi odgovarjali obširneje, meneči, da je ta „skrb* za nas Slovence le izrastek hipne kaprice velecenjenega g. urednika. Motili smo se: poslednja „I/ Istria* nas svari zopet ter je svoja opominjanja povila celo v uvodni članek. Ker smo pa dobri in hvaležni ljudje, dajemo radi milo sa drago. In tako smo se namenili povrniti častiti koleginji nekoliko svaril. Postavši se na stališče višje, obče-avstrijske politike, hoče nam dokazati, da avstrijski Jugoslovani tiramo nevarno, nespametno in kratkovidno politiko — „poli-tica dissennata*, kakor se izraža „L1 Istria*. V poslednji številki storila je „L' Istria* korak dalje : ne samo velikohrvataka politika je nevarna in pogubonosna nam Primorcem, in narodu slovenskemu v obče, ampak tudi prijateljstvo s Čehi utegne nam postati pogubonosno. Glejte jih no : kakor da se jo „L' Istria" dogovorila z nem-ikimi in slovenskimi oficijozi in na-pol-oficijozi ! Povaodi ista pesem, le z malimi varijacijami! Trditi sicer ne moremo, da se je pomiku glasilo uvrstilo v častni zbor častnih ofioijozov, ali neko sorodstvo se kaže vsakako moj njima. Pa ne da bi bili že napočili tisti zlati časi, o katerem nam proročkim duhom propoveduje ekscelenca grof Taaffe, časi, k o se v bratski ljubezni ob* jamejo vsi „zmerni* elementi. Zbor „zmernih* soglasujočih elementov nareSča kar divno: na Dunaju in v Ljubljani — in v Poreču. No sedaj nam je jasen, v ustih slovenskega poslanca vsakako epohalni izrek, da bi bilo bolje, da je bil izvoljen italijanski kandidat nogo dr. L a gin j a. Toda vrnimo ee k stvari! „L' Istria* napravila je globok poklon zgodovinskemu pravu naroda češkega, ki je tako jasno, da nikdo ne more dvomiti na njem. Tudi dovtipi o narodu češkem, sicer navadni, so izostali takrat. Dežela Češka da je bogata, tako, da ne nosi samo svojih bremen, ampak tudi za razne druge pokrajine, kojo zbok revščino ne morejo prispevati za splošne potrebe države. In nadaljevaje pravi chI6, daje mir vse države odvisen od tega, da se pomiri in zadovolji dežela Češka. Vsakako bi bilo dobro — besede -L1 Istr iea — ako zadobi češka svojo avtonomijo, kajti prenehale bi neprestane agitacije, to življenje od daneB do jutri, ki provzroča slabo za vse. Menenje je obče — besede „L' Istrie —, „da tako ne moremo naprej; s e d a n j i h i h-t e m pospešuje le ekstremne stranke in množi število „n e -zadovoljnežev", kajti polovičarske koncesije ne hasnejo nič. — Za temi občimi opazkami — katerim ni da bi ugovarjali — postavila je „L'Istria" premiso (prorek), da se Češka, M o* ravska in Silezija združijo v jedno kraljestvo, ki bi bilo tako neodvisno, kakor je Ogrska. Ko se to zgodi, brigali se bodo Čehi le za se in svojo državo, a Poljaki se itak ne brigajo za druge Slovane in so fanatični nasprotniki Rusov. Koliko Slovanov ostane še potem P I Nemci se združijo s Poljaki in bodo gospodovali v ostali Avstriji. — To je pr&miaa častite „I/ Istrie", ki pa šepa vsaj na treh nogah. Ali pustimo jo veljati za danes in obrnimo pozornost svojo zaključku, kojega je izvel Poreški list iz te premise. — Čujte! Na podlagi teh razmotrivanj dozdeva se Poreikemu glasilu, „da slovanska poslanca istrska tirata nespametno politiko, ki ne more prinesti nikacih koristi njiju volilcem*. Pač pa pripade Italijanom velik dobiček, ako se stvari zasučejo Čehom v prilog, ker pridejo potem v ostalih deželah Nemci do večine. Premiso smo pustili veljati za danea, — da-si bi tudi tej lahko ugovarjali na vseh straneh — ali zaključku moramo oporekati z vso odločnostjo. Na nas je sedaj vrsta, da svarimo italijansko goapddo pred usodnimi iluzijami. Od gospodstva nemftkih liberalcev pričakujejo torej goapftda pomoči in rešitve. S tem so si podpisali smrtno sodbo. Ali spite, gospoda, ali ste že toliko pokvarjeni, da ne umete položaja, v kojem se nahajate. Ne pozuate-li tistega zloglasnega nemškega „Drang nach Osten*, menite-li, da bodo prizanašali vam, ko pademo mi. Z nami se zruši poslednji zid, ki vas varuje pred germanizacijo. Ne varajte se gospdda. Za sedaj, seveda, se vam hlinijo nemški-liberalni srditeži, ker je grozdje šeprekislo. A pride čas, ko pade krinka raz obraz, in tedaj je po vas. Še na neko okoliščino ki siti nemške fanatike, da vam gredo z medom okoli ust, treba da vas opozorimo : na občo mejnarodno konstelacijo. Ev* ropske konstelacije, vam toli ugodne, kakor je baš sedanja, ne najdete z lepa; a to razmerje je od danes do jutri. Kaj potem, ko se spremeni v zmialu, vam neugodnem P Kaj potem, ako začne — kar nas Bog varuj ! — pangermanski duh raztezati perota svoje poželjivosti. Tedaj Še le se boste spomnili, kako dobri sosedje amo vam bili mi. Očitanje „nespametne politike" vračamo torej po vsej pravici na vašo adreso. Afera Spinčićeva. Govor poslanca dr. Kramara v seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892. Visoka zbornica I Po izvajanjih neposrednega gospoda predgovornika odrešen som pravo za pravo truda, da bi moral pobližje pojašnjevati ta slučaj. Pozneje si dozvolim par besedi, najprvo pa bi se rad doteknil nekega druzega vprašanja, koje se mi ne vidi nič manj važno, nego pretes slučaja samega. Za me sti v vsej tej zadevi dve vprašanji prevelike važnosti. Jaz namreč ne morem ločiti stvari same od osebe, koja je izdala to odredbo. Za-me je, odkrito-arčno moram povedati, oseba njegove ek-aelence, gospoda naučnega ministra, ki je pravo za pravo popolnoma odgovoren za vso naredbo, iatotako važna, kakor pretea slučaja samega. Povedati hočem tudi zakaj. Meni je v tolažbo, da je ta naredba došla od njegove ekaelence gosp. naučnega ministra, ker sem trdno prepričan za svojo oaebo, da kak drugi minister ne bi bil storil česa sličnega. (Dobro, dobro ! mej somišljeniki.) Morda je vredno truda, da naelikam, ako gospodje dovole, mal portret njegove eksce-lence gospoda ministra. (Poslanec dr. grof Kaunic: To utegne biti lepo! — Veselost.) Dovolite mi, da navedem tu nek izrek jednega najduhovitejših mož v Avstriji, namreč njegove ekscelence predsednika državnega sodišča dr. U n g e r j a, s kojim se pa nikakor nočem identifikovati. Vsaj utegnete poznati ta izrek, zlasti ker- se je izustil za časa, ko je bila še v strogi opoziciji velečastita levica te visoke zbornice. Vprašalo se je tedaj nekoč, kakor se pripoveduje sploh, predsednika državnemu sodišču, kako misli o mini-nisterstvu Taaffe-jevem, na kar je rekel: jedna polovica ni za nič, druga pa je zmožna vsemu. Ne vem, ali bi njegova ekscelenca tako rekel tudi danes, ali menim, ako bi ga vprašali, kako miali o njegovi ekace-lenci gospodu naučnemu ministru, da bi mogel reči, daje v njegovi eksce-lene i, gospodu naučnemu mini-atru,pravoza p r a v o v t e 1 e s j e n idejal ministeratva Taaffe-o-vega, ker v sebi predstavlja v čudni sestavi obojni polovici. (Veselost, — Nemiri v hiši). Dovt.ip ta bi lahko poostrili in rekli: Ta ni zmožen ničemur in vsemu. Po tem uvodu, kojega naj se vsakako smatra za to, kar naj bi bil, kot dovtip, dovolite mi, da se lotim črtanja potreta njegove ekscelenco. Vi se spominjate, goBpdda moja, kakim načinom je postal njegova ekscelenca minister. Kot ptuje telo padel je gospod naučni minister v ministerstvo Taaffeovo. Prijatelji ministeratva so bili razjarjeni, kako se more na tak način kaliti solidarnost ministeratva, in tedanja opozicija, pred vsem pa Dunajski listi, pozdravili so naučnega ministra odprtimi rokami, so ga božali in slavili ter — to je treba tudi reči — pošteno pripomogli do njegove slave. Vi se spominjate, gospdda moja, njegovega prvega govora v tej visoki zbornici. To je bil nedvojbeno briljanten ume-tttlen ogenj; vse fraze šolske politike združene so bile tu v sijajno celoto in v Dunajskih listih je bilo kakor v Rimu: habemus pupam, minister za reforme je bil tu in reforme so res prišle takoj po tem, vsaki dan po jedna. Danes se jo odstranila lokacija v šoli naredbo naučnega ministeratva, jutri ao se preložile počitnice, potem so prišle določbe -led o počitnic ob vročini ter z vsako stopinjo toplote narasla je popularnost njegove ekscelence, seveda, Vsaj ao otroci došli domov. Potem ao prišla slavna potovanja na okolo, ko so ae vsprejemale razne korporacije in se tudi nadzorovale šole tako postranski. In tako nismo v avstrijski javnosti čitali nijednega imena tako pogosto, nego ime Gautach. Dovolite mi neki oaebni spomin. Bilo je za časa, ko aem atudiral v Parizu. Baulanger postal je ravno minister, v časopisih ni bilo Čitati o drugem, nego o Baulangerju. Enkrat je premenil čepice vojakov, drugikrat barve čopov na klobukih, jedenkrat je izdal glaaovito naredbo o kroju brade za pioupioux, potem je preložil uro za zatvor vojašnic, dozvoli] ser-geantom, da smejo izoatajati uro dalje itd. Kar čudili ao se, ako kedaj slučajno niso čitali imena Baulangerjevega, in niso vedeli, kaj to pomeni. Pri nas ni trajalo tako dolgo ; njegova ekscelenca je kmalo potrošil drobiž, debelega denarja pa ni imel. In vender bi si bil pomagal kaj lahko. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežala. Njegovo veličanstvo je podelilo ministru grofu Kuenburgu dostojanstvo tajnega svčtnika. Umrl je znani diplomat in učenjak baron Aleksander Htibner. Pokojni se je v poslednjih letih bavil oaobito z socijalnom vprašanjem. Razni listi javljajo soglasno, da odstopi miniater-krajan za dežele Češke, baron Pražak; na ujega meato da pride aedanji namestnik češki grof Thun. „Mon-tags-Revue" pa javlja, da ostane to mesto za sedaj prazno. — Da gre baron Winkler — deželni predsednik Kranjski — v pokoj, je gotovo. Vse to so posledice valutni debati, oziroma plačilo nemški levici, da je bila tako lepo ubogljiva. Nekateri poslanci iz konservativnega v e 1 o p o s e s t v a Češkega, s knezom VVindischgraetzom na čelu, položili so bajo svoje mandate. Tn je tista skupina, ki je bila proti temu, da se odloži česko-nemška sprava. Deželni maršal si prizadeva baje pregovoriti te poslance, da obdrže svoje mandute. Po smrti dra. II e r b s t a je izpra-žnjeno uicsto poslanca za notranjo mesto Dunajsko. Oglasilo se jo več kandidatov, mej temi tudi znani „demokrat" in bivši poslanec dr. K r o n a w o t e r. Obrtniki se baje potezajo za nekega dr. Aus-pitza, a nemški liberalci bi najrajše naklonili ta mandat bivšemu Štajerskemu poslancu Carneriju, propalem pri volitvah v Gradci. Zakaj ne : vsaj je notranje mesto Dunajsko od nekdaj pribežališče drugod propadlim kandidatom. Vnanje države. Obravnavanja mej Avstrijo« in Srbijo za sklep trgovinake pogodbe so završena meritoriški. Pogodba ao podpiše te dni. O grozodejstvih bo Igarskega Mogotca Stambulova dobivamo dan na dan nove podatke. Dokumenti, na katerih podlagi so obsodili na smrt „morilce* Belčeva, so bili namreč ponarejeni. To kaže, da je Stambulov tudi pravosodje upregel v vo» svoje krvoločnosti. Francoski list „Le temps" govori naravnost osločinstvih ministerskcga predsednika bolgarskega. Usmrtenja »morilcev* Belčeva da niso niti justični, ampak čisto navadni umori. Sramota je za našo dobo, koja vzlic mnogim nedostatkom smatra javno pravo kot najdražji idejal, da se pred našimi očmi dogajajo taka grozodejstva. A bolgarski oblastniki isvedo izvestno prej ali slej, da krvavi računi se poravnavajo leB krvjo. Konservativno ministerstvo angležko je sklenilo, da ne odstopi, dokler ne dobi nezaupnice od zbornice. Iti bodo pa ven-der le morali, gospoda konservativci, naj se zvijajo kakor hočejo. Slava njih je pri kraju. DOPISI. Iz Kozine [Tzv. dopis]. (Iz moje popotne torbe.) *) Gosp. urednik ! Še me niBte otepli do kraja, še živim, hvala Bogu in mojemu dobremu želodcu, ki je tako dober prebavljivec. — Ko sem Yam 22. p. m. napisal dopis is Kozine, dejal sem Vam nekaj tam pri začetku: „Vem, da bi bilo bolje, da sem pridržal torbico Še nadalje zavezano ....*, in da sem imel prav, uvidite sami. Sicer ne smete misliti, da Vam bodem tukaj odgovarjal Bog ve kaj in kako. Nočem, ne morem, prešibak sem , ne morem se meriti z Vami. Le mimogrede hočem Vam omeniti par besed. — Res je, da sem vzel „v svojo desno roko" novo per6, ko sem Vam pisel oni dopis, a da je bilo tako ostro, nisem vedel. Sicer ne vem, kaj je tako razhudilo zaspane duhove. Gosp. urednik! Res, no smem Vam tajiti, da sem skoraj mislil, predno sem sestavil ono »surovost11, da mi bodete odgovarjali, a da bodete spravljali v svet take reči, nisem mislil. Takih pojasnil nisem in bi ne pričakoval nikoli od Vas. Gosp. urednik, Va5e pojasnilo iz dne 6. t. m. ni logično; logike ne poznate pa prav Čisto nič. Da bi se ne bal, da se vam samerim, dejal bi skoraj, da ni na pravem mestu; da niste je pisali o primernem času ; najbrže so Vas lasje .... pa ne, ne, se Vam samerim in tega bi ne hotel sa ves „z voljen" svet. Gosp. urednik! odkritosrčno Vam povem, da Vas ne razumem. Mnogo res pigete, ali kaj 1 Ste li kaj ovrgli P V brk vam povem, da prav čisto, golo nič, pač pa potrdili vse od besede do besede. Ne bodite vendar tako nedosledni. Resnico oporekate, a sami svojimi besedami priznavate, da je vse istina. Stvari piiete, o kojih ni bilo govora. Tri ili Sti rikrat sem prebral svoj dopis, a nisem je načel ni ene besedice : „ene, samo in le*, kakor mi vi pojasnujete. V tem pa, kar pravite v svojem predzadnjem odstavku, spoznam, da niste razumeli Horaoijevega 53. verza, sicer bi kaj takega ne pisali. Gosp. urednik ! Nič se ne jezite, pri kraji sva. Že vidim, da sem zopet zašel. Rekel sem, da nočem, ne morem, le mimogredč in slednjič načrtal bi Vam bil skoraj vse določbe desetih božjih zapovedi. Pa sedaj smo pri koncu in — pax nobiscum ! Stra tegičen nisem in če to manjka v pravem pomenu besede, tedaj ni, da bi se spuščal s Vami. Reven „fanatik" vendar nič ne odpravi proti „trezno mislečemu človek u". Le ena živalica kobaca mi še po glavi in zdi se mi taka-le : „Kdor sodi, bo sojen*. Pa brez zamere, gosp. urednik. • + * Človek bi kar z Borovščakovim smo-larjem zlajzu z Benetek čez črnu murje v „Jeruzalejm*, da Vam nikoli več ne ') V pojasnilo dragim čitateljem povemo, da g. dopisnik govori z urednikom, kar se noče prepirati z drugimi. pride pred oči! Gosp. urednik, kaj pa vendar čebrnjaste v svojem listu. Tožil bi na podlagi ne vem že katerega paragrafa, da vržete meni v koš tako dobro delo in tak trud. Ali mislite, da se sad možganov kupuje tako po ceni P — Močno ste grešili, da niste objavili protispisa kozinskega dopisnika. Bog pomagaj I kaj pa more biti tako najivnega v njem, da ga hranite tako skrbno v svojem — košu. Nekaj nam res kažete, a to je vse le mala stvar po Vaših besedah. Da tako hudo plačujete gosp. dopisnika za njegov trud, tega ne morem odobravati na noben način. Ne bodite vendar taki I Učite se potrpežljivosti, kakor uči sveta vera: „Ako te kdo udari po levem licu, pomoli mu še desno". Res ni praktično, ali kaj hočete. — Glejte, kako se zopet vsiljuje tisti presneti 53. verz s svojim: quaerenda pecunia. — Tako je, vidite, gosp. urednik. — Vi ste me dobro razumeli, a nočete pripoznati. Sicer pa moram vendar gosp. dopisniku oporekati v nekej gorostasni malenkosti. Vsi k r č m a t j i v Kozini niso vendar, kar je meni znano, njegovih misli, da bi obračali plašč po vetru. Drugo mu pa vse s krščansko ljubeznijo odpuščam, ker „čevlje Bodi naj kopitari" — Tako, gosp. dopisnik, sva zopet prijatelja ; le nekaj si morete zapomniti in sicer kar pravi v svojem monologu HebeNjev Weber: „Wenn ihr in der Zeitung etwas leset, oder im Plačat, oder in Kriiuterbuch und versteht es nicht, lasst euch raten . . . und geht um verstiindige Belehrung aus, ehe ihr ehvas unternehmet itd., pa nikar ne za-merite I Na zdravje ! * * • Tu nadalje donašam Vam sicer že starih, a vendar ne še popolnem ostarelih reči. Prihodnjič povem Vam pa zopet kaj novega, kar naberem v svojo torbo. Kakor aem Vam zadnjič omenil, bil sem tudi v nedeljo dne 19. p. m. v Kozini in Herpeljah. Že predpopisane malenkosti od 22. p. m. niso mi šle prerade pod zob, a tudi onih z dne 19. p. m. ne morem pohvaliti. — Ta dan so imeli v Herpeljah ples. Ne gre mi v glavo, kako more taka mala vas vzdrževati dva plesa v enem [in istem dnevu. Ako si mislite Ilerpeljnko vas z 40—50 številkami in 300—350 prebivalci, bodi dovolj. Ne vem, je-li temu krivo sovraštvo mej krč marji ali domaČimi mladeniči, a pametno ni. Žalostno, ko se peščica sosedov-vašča-uov ne more toliko sporazumeti, da bi se zjedinili in bi ne kazali tako vsemu svetu svoje temne strani, mejsebojnega sovraštva. Kdo je na dobičku P Nobeden! Saj je vendar vedno čas svoje zametati! — Tudi ona grda že tolikrat otepana spaka se ni še poslovila : še vedno se tulijo italijanske pesmi in pa kako 1 Pojte vendar domače, slovenske pesmi in ne italijanskih, katerih besedi še izgovarjati ne veste, nikakor pa razumeti. Vsak pameten človek se Vam mora smijati. — Še nekaj, a ne hudujte se Btarifii in sosedje, ako Vam s tem po-kladam roko in besede na srce ! Ne hudujte se, pravim, ker s tem ne mislim Vam slabega. Ako Vam sezam v stvari, katerih bi se ne smel dotikati, ne zamerite. Ozrite se malo krog in dejali bodete: prav ima ! Ni lepo, da mladež mlečnih zob, otro-čajnarji 15 let, igrajo, plešejo, pijejo in tulijo krog. Kako bodete vendar odgovarjali, ko se vas pokliče k odgovoru za izročene vam talente. Nisem pedagog, nieem učitelj, a hudo vidim in spoznam, da tako seme ne obrodi prijetnega sadu. Oklešček vzemite, zapodite je domov za ogenj ali na uvisle spat. Krčmar ju ni zamere; da jim, da le prinesfc kaj okroglega. Tudi tega ne morem odobravati, a je tako. Kdo naj vam vendar uči vašo deco, ako ne sami. Ne zanašajte se vendar na učitelja in druge. Kaj naj vam revež učitelj po more, ko mu deca že odide njega oblasti; a tudi prej ne more vsega otesati v par urah. Ako sem vam to povedal, storil sem, ker sem bil prisiljen, a radi tega vas prosim : ne spodtikajte se. Vsprejmite moj svet in hasnilo vam bode ! Nisem napisal teh par vrstio, da bi trobil vsemu svetu v ušesa vaše slabosti, temveč napisal sem je za vas. Dve debeli uri aem sedel sa mizo in opazoval take in enake reči, ko čutim tujo roko na rami. Ko se ozrem, vidim svojega tamošnjega prijatelja. Še kozarec ga spraz-neva, potem pa ustaneva in jo udariva proti Klancu. Laglje mi je bilo pri srcu, ko sem dobil tovariša. Stresel sem mu vse svoje današnje misli. Pritrdil mi je. Kako bi ne P — Na vrtu pri g. Metliki se oddahneva. Mej drugim dejal sem mu: „Prijatelj ! Dolgo pohajam že te kraje; niso mi zoprni, a, da ti govorim resnico: preveč Bte raztreseni. Glej, koliko vas je v okolici. Bi-li ne bilo pametno, da si ustanovite malo kolo, recimo: malo bralno društvo. Temu se počasi priberejo pevske moči in tako bi imeli vsaj eno luknjo, kjer bi se razpršila vsaka nesloga*. [Bi, dejal je, a tekmovanje in......* Debelo sem ga pogledal. Pretrgala sva nadaljni govor v tej zadevi. Prišel je čas odhoda in odšel sem; prijatelj pa me je Bpremil do postaje. (Konec prih.) Različne vesti. Sedma velika akupftčina družba av. Cirila in Matoda v Postojni. Piše se nam iz Trsta: Zadnje tedne pred naznanjeno skupščino prešinil je neki, rekel bi, sveti duh naše slovensko občinstvo; navdušenje in zanimanje za Giril-Metodovo družbo kazalo se je v novoustanovljenih podružnicah, v katerih je posebno tekmovalo naše slovensko ženstvo. Na predvečer nisem bil v Postojni, vem pa iz ust onih, ki so bili navzoči, da se je sijajno obhajal; kakor je bilo v programu naznanjeno. — Kaj pa drugo jutro P Brzovlak pripeljal je rodoljube in visoke goste obojega spola iz vzhodnih pokrajin naše domovine. Na kolodvoru so pričakovala domača dekleta v narodni noši, na čelu jim postojinski župan. Godba domača in dve zastavi. Pozdrav je bil srčen in sprejem prijateljsk. O pol enajstih prisopihal je brzovlak, kateri je {pripeljal mnogobrojne goste iz Trsta, Gorice in drugih delov Primorja. Godba nas je pozdravila s sviranjem ,Naprej*-a gostje iz Istre, Štajerja in Koroške so nas pričakovali, na čelu jim vel. č. gospod Vičič, postojinski župan, kateri je došle goste v imenu postojnskega trga srčno pozdravil. Za njim je nastopila gospica Praprotnikova v krasni narodni noši — i ona je pozdravila dobro došle goste v v imenu ženskega spola. — V dolgi vrsti smo stopali za svirajočo godbo v okrašeni trg. — Ob 11. uri pričelo je zborovanje v šolskem poslopji. Veliki del občinstva ni našel prostora, če tudi smo stali natlačeni kakor polenovke v snopu. — Krasno ozaljšana je bila šolska soba —■ na pročelju podoba Njih Veličanstva. — Pri mizi, okrašeni cvetjem, sedela je gospoda iz vodntva družbe. Predsedoval je g. Sve« tec. — Navzoči so bili v prvi vrsti veleč. g. odborniki raznih podružnic (iz Trsta gospo-dičine : Mankoč, Nadlišek, Delkin. Načel niki naših moških podružuic v Trstu, Ro janu in sv. Ivanu ter 3 učitelji šole pri sv. Jakobu). Predsednik Svetec je pozdravil navzoče skupščinarje v lepem govoru. Za njim je poroča! g. A. Žlogar, tajnik in duša družbenega vodstva — nadrobno o stanju družbe sv. Cirila in Metoda. S živim odobravanjem smo se zahvalili neutrudnemu gospodu. Ko je g, dr. Vo&njak sporočil o denarnem stanju in bil njega račun odobren, je pri točki posamezni nasvet prosil besedo g. profesor Mate Mandič. Pojasnil je > izredno stanje tržaških Slovencev, nagla- eajoč napredek slovenske šole pri sv. Ja. kobu in nje veliki, pomen i nje koriat, pa tud i požrtvovalnost tržaških Slovencev. Omenjal je, da tudi istrski Hrvatje so v nevarnosti ; da bode treba tudi njim priti na pomoč, da tam že deluje važna družba hrvatskih ljudi; a govornik ne prosi za zdaj podpore od alovenake družbe, pač pa prosi, da skupščina blagovoli izreči uzajemnost in priznanje v isti namen delujoči istrski družbi .hrvatskih ljudi". Ta nasvet bil je z navdušenjem sprejet m enoglasno odobren. — Tudi urednik »Nove Soče", g. Gabršček nam je prav zanimivo poročal o velikih žrtvah go-rifikih rodoljubov; ter o čudnih ovirah naših nasprotnikov. G. Gabršček priporočal je prav živo slavnemu vodstvu, da goriškim Slovencem pomore, ako bi bilo potreba. Vodstvo je obljubilo pomoči, v kolikor bodo dopuščale materijalne moči. Po zborovanju smo sli k banketu. No, tu se nam je godilo res dobro. — Kmalu se ja pričelo živahno gibanje. Čast. g. Svetec vstane prvi in napije Njeg, Veličanstvu, pokrovitelja enakopravnosti avstrijskih narodov. — Postojinski župan je napil g. Svetou; sledile bo zdaj na-pitnice, zdravice in zahvale, da ni bilo konca ne kraja. Zadnji še vstane naš vrli prof. Mandič in z njemu znano naudušenostjo je povedal vsakemu, kar mu gre. To je bil vrhuneo navdušenosti in ploskanja. Tudi čast. g. £ i n s p i e 1 e r je zadel pravo se svojim govorom, ko je izrekel, da treba iskati to, kar nas druži in ne kar nas razdvaja. Živahno odobravanje, posebno od čast. duhovščine, katera je bila v velikem itevilu navzoča, kar se do-staja Primorske strani. — Omeniti moram, da je mej banketom svirala godba in lepo pel zbor, kateremu so pripomogli največ naši vrli učitelji. —Ob 3»/a. uri smo ili v jamo — v svetovno znano jamo. — Na večer smo odšli najprvo Primorci na kolodvor, spremljani z godbo. Poslovili smo se prisrčno. Ob 9. uri pa so odšli kranjski, štajerski in koroški gostje. Jako navdušen in ginljiv je bil poslov, ko so se jeli pomikati vozovi. — Krasen prasnik — nepozaben naroden praznik, kojega sta se izvestno radovala av. blagovestsika gori v nebesih. Za Cirilo Matodijaki dar sta nabrala Divaška vandrovčka v spodnjih Vremah 2 gld. 57 kr. — Barcelona in Gigrl z Barriere pa ata darovala 2 gld. Skupaj dO zdaj 153 gld. 79 kr. in 10 ital. lir. Za druibo av. Cirila In Metoda je nabral g. Jakob Perhaue, trgovec v Trstu, 2 gld. in 10 kr. in sicer v hiši Antona Vilenika v selu Vileniki blizo Poreča. Izlat „Slovanakaga pevskega društva* in „Tri. Skola* v Dekana. Srečna, presrečna je bila misel, da sti ti dve naši odlični društvi to pot obrnili korak svoj v tužno Istro. Srečna je bila misel, pravimo, in smo uverjeni, da temu pritrdi vsakdo, ki se je udeležil izleta. Bil Vam je v Dekanih pravi narodni praznik — in narod ae je čutil srečnega in hvaležen je bil na tem vsem onim, ki so mu priredili ta praznik. In zato nismo napisali prasne fraze, rekoč, da je bila srečna misel. Ob 2. uri popoludne odpeljali so ae izletniki — okolo 80 jih je bilo — na omnibuaih in zasebnih vozeh. Mej potoma amo se ustavili na Škofiji, kjer je bilo zbranega mnogo naroda iz tamošnje okolice. Stoprav stopivši raz voz o jeli so popevati vrli naši pevci — a mila pesem slovenska našla je svojo pot do src priprostoga naroda; naroda, mej katerim je bila še pred kratkim tako mrtvo v narodnem pogledu kakor —nad grobovi. Življenje, pojavljoče se na takih krajih, kjer so neprijatelji naši že skopali grobove, da polože vanje narodni naš život r to je za nas tolažilno, to je nadobudno ; a to je tudi jasen dokaz, da so prvo-boritelji naši na pravi poti. Zavest mej narodom, to je vae,. a vse drugo pride po sebi. Zato ne prav nič ne plašimo kako bodoče, zbok pozna- nih mahinacij morda ponesrečene volitve. Mi le obžalujemo one, ki ne dado plašiti • tem, ,kar utegne priti", ako nismo vsi Bkupaj — plašljive i. Pri odhodu iz Škofije razlegali so se burni živio-klici izletnikom v pozdrav. Kmalu smo se približali D e k a n o m. Pred vasjo na razpotju pozdravil je izletnike župan Dekanski, g. M a h n i č , na-glašajoč, kakim veseljem pričakujejo vsi občani rodoljube Tržaške. Zahvalil se mu je starosta »T r ž. Sokola* g. dr. Gustav G r e g o r i n. Po govoru g. dr. Gregorina zaorili so trikratni živio-klici, a domača godba je za-svirala cesarsko pesem. Z godbo na Čelu korakali smo potem v selo. Pri odhodu bil je prirejen slavolok z napisom: „Srčen pozdrav bratom (slovanskim* ! Pri slavoloku zbrano občinstvo pozdravljalo je kaj iskreno izletnike, a pak topičev pričal nam je, da smo prišli mej — brate. Prepri-srčni vsprejem nas je navdušil vseh. Sredi vasi bil je prirejen zopet slavolok z napisom : .Živili Slovenci*, a nad uhodom na dvorišče g. Grižona — kjer se je vr-vršila zabava — pa je stal napis: „Dobro došli !* Dvorišče bilo je okrašeno zastavami in zelenjem. Sploh moramo pripo-znati, da so vrli Dekanci storili vse, kar je bilo v njih moči, da nas vsprejmejo dostojno. Mimo tržaški isletnikov videli smo goste iz vse okolice — posebno lepo je bilo število kmetov s Pomjanščiue — tako, da je kar mrgolelo na prostranem dvorišču. Ko smo se nekoliko odpočili, pričela so jo krasna labava, za kojo so skrbeli preoej močan sbor „Slovanskega pevskega društva", tamburaški zbor „Tržaškega Sokola" in domača godba. Borni seljaki, ki še niso čuli kaj taoega, bili so kar zamaknjeni. Milih slovenskih pesmi glasi ter divni zvoki tamburice so delovali na ljudstvo tako ailno, da je z vsakim komadom viduo naraščalo navdušenje. Mej aabavo zahvalil se je gospod predsednik „Slovanskega pevskega društva* iskrenimi besedami na presrčuim vsprejemu. Po za-vršenem govoru doneli so navdušeni vakliki v naatopivši tihi mrak. Kmalu potem pa smo doživeli „intermezzo*, katerega si še danes ne moremo raztolmačici. Ljudstvo je namreč povpraševalo z vseh strani, ni-li mej izletniki tudi gospod dr. L agi n j a; in mnogo kmetov nam je reklo, da so prišli v prvi vrsti s tem namenom, da stisnejo roko svojemu državnemu poslancu. Tu je trebalo pojasnila. In gosp. prof. Mandič je hotel — ■ brzojavko v roki, došlo od dr. Laginje — pojasniti, da so vrlega poslanoa zadržali zelo nujni posli, da se ni vdeležil isleta, ada hoče obiskati svoje volilce, kako; hitro mu bo mogoče. A komaj je g. Mandič izustil par besedi, prepovedal mu je orožnik govoriti nadalje, dasi ni bilo čuti nit: jedne besedioe, ki bi cikala na politiko: hotel je le povedati, da dra. Laginje ni tu in zakaj ga ni. — G. prof. Mandič se je seveda uklonil prepovedi, kakor je bila njegova dolžnost, a po teiu „intermezzo* narastlo je navdušenje mej občinstvom — za mnogo stopinj. Komentara nočemo napisati, naj si le vsakdo tolmači, kakor hoče. Le to: ostali smo pri isti prejšnji dobri volji. Le prehitro se je približala S^j,. ura — čas odhoda. Pred odhodom zahvalil se je še enkrat starosta „Tržaškega Sokola" vrlim Dekancem in posedli smo na vozove. Pri bengališkem svitu in mej silnim navdušenjem zapuščali atno prijazno vas. Zaključuje te skromne vrntice, naglašati nam je, da je bil red vseskozi uzoren in da se m prigodila najmanjša ntvarica, ki ne bi bila pričala o dobroti in miroljubnosti našega ljudstva. A tudi to moramo naglašati, da je bila postrežba v gostilni g. Grižona rako izborna, da ne bi bili tuke pričakovali na deželi. Bili smo prav zadovoljni. Bila je ura jednajsta, ko smo, vračajoči se domov, dospeli zopet v Škofijo ; a tu je kar mrgolelo pričakujočega nas občinstva. Na obrazu slednjega izražena je bila velika radost. Zelo značilne so besede neke žene : ,Gospod, dolgo smo spali, a sedaj smo se vzbudili." Oda, Istra se vzbuja vzlic nasprotstvom in vzlic parlamentarnemu kovarstvu ! Burno pozdravljeni od strani občinstva zapustili smo Škofijo — zadovoljni z današnjim dnevom, zadovoljni sami seboj. Delovanje naftih narodnih društev. Ker niti „Čitalnica" niti „Sokol" niti „Podporno delavsko društvo" ne zmaga toliko pevskih močij, da bi imela svoj lasten pevski zbor, se je jeseni 1. 1890 osnovalo „Slovansko pevsko društvo v Trstu* z izrečnim namenom gojiti petje in muziko in podpirati razna narodna društva, postati med njimi nekako internacionalno slovensko društvo. Prvo leto je imelo opravila dovolj s seboj; še le v drugem letu je moglo razvijati svojo internacijonalno ali organizatorično moč. Naprošeno od „Podpornega delavskega društva" je sodelovalo ob priliki, ko se je goap. Mandiču v gledišču Fenice izročila zlata ura in bo iatemu društvu 4. septembra tega leta ob priliki desetletnice na uslugo. Iz odbora „Slovanakega pevskega društva* je šlo povabilo na društvo „Tržaški Sokol* glede akupnega delovanja pri veselioi v „Mondo nuovo* in zaradi skupnega izleta, ki se je vršil v nedeljo. „Slovansko pevsko društvo" je imelo na predlog svojega predsednika svoj pevski večer v prostorih „Slovanske Čitalnice", da se društva zbližajo. Marsikatera lepa beseda v zmislu zbližanja narodnih društev so je tam izgovorila. Predsednik „Slovanskega pevskega društva* je bil naprošen od merodajne strani, čitalničarje pozvati v pogovor radi volitev v čitalnični odbor, ki so imele ta rezultat, da eo prišli v odbor možje, ki imajo zaupanje na vse strani, da se omogoči sodelovanje raznih društev. Nekateri pevci „Slovanskega pevskega društva*, naprošeni sodelovati pri izletu v Divačo, so sklenili, da se društvo udeleži in scorpore", da dokumentujejo solidarnost. A tako solidarnost morajo dokumentovati vsi: lepo „govoriti* je lepo, a pridno v pevske vaje zahajati je še lepše in koristnejše in kaže večje rodoljubje, kakor same besede. Navdušenje za „Slovansko pevako društvo* je bilo veliko, a se je nekaj ohladilo, ker je tu treba za časa Blabega vremena v resnici požrtvovanja zahajati v pevske vaje. Poznamo nekatere gospode, ki bi nam bili s svojimi izurjenfmi glasi v resnici podpora; tedaj gospodje rodoljubi in prvoboritelji, manj fraz pa več dejanja! Kakor znano, se namerava po zimi napraviti veliki koncert vseh slovenskih pevskih društev; veselica v Divači je bila nekako etapa do one večje veselice, ki ima še bolj zbliževati in organizovati naša društva. S tem, kar se je tukaj povedalo, pa ni nameravalo v kot potisniti nobeno društvo, nobene osebo. Blizu enako nalogo imajo v našem društvenem življenji Sokoli, tamburaši in pevoi, vsi več alj manj mlada kri, poklicana biti ferment v našem življenji ; ti reprezentujejo mladi odločni in napredni del našega naroda. Podpirajte nas v našem organizovanji, ki se vrši že dve leti, in ki je v svojem napredku pokazalo v Divači lepo lice. —r. Kdo ja barbar P Iz okolice se nam piše : „Edinost" priobčila je v predzadnji svoji številki notico „o tedenskem pregledu* tukajšnje priloge vladnega lista, v katerem se govori o razžaljenju neke nemške pevke (iz družbe glumačev) predstavi jajočih se v Barkovljanskem kopališču „Exoelsior*. — Toraj vladni list sam ae čudi, kako si upajo gostje imenovanega kopališča javno razžaliti nemško pevko le zato, ker je pela v svojem jeziku — kateri je v Barkovljah tuj kakor je tuj tudi — italijanski —. No, da to povdarjam, zdelo se bode čudno morda celo kateremu izmej naših ljudi, zahajajočemu o poletnem času v Barkovlje — in kateremu niso tamošnje domače razmere dobro znane. — O poletnem času, pravim — kajti tedaj je imenovano kopališče skoraj vedno natlačeno ponajveč italijansko-rudeče gospode, kakoršne ne manjka tudi po tamošnjih „vilah*. — Ob poletnem času toraj kar mrgoli lahonov v Barkovljah, kateri ae tam nauživajo čistega slovenskega zraka, hoteći zajedno imenovano selo svetu predstavljati kot čisto italijansko! — No, ko pa pride zima in morda še huda zima — tedaj pa se ne pokažejo laški goapodiči v Barkovlje in tedaj je tudi kopališče „Excelsior" zaprto, kot bi se balo vsprejemati poletne svoje goste. — Da, po zimi najdeš v Barkovljah le sAme pristne domačine, kakor v zraku in ob strehah aame domače vrabce in n a -šem morju zgolj domače — zimske ribel — Ali vrnimo se k stvari. Neki večer pred kakim poldrugim mesecem vračala se je od pevskih vaj „Adrije* četa pevcev cer korakajoč pela „Istarsko koračnico." — PrisedŠi pa v obližje imenovanega kopališča, katero je bilo natlačeno z rudečo gospodo, kakor so bili natlačeni tudi prostori pred kopališčem ob oesti, pričelo se je od tu gromovito ironično ploakanje in nokaki zbadljivi klici. — Vse to je bilo povzročeno po nekem človeku, kateri je sicer rodom Barkovljanak Slovenec in katerega starši eo vnanji Slovenci ; po človeku, aa katerega ae ne zmeni nikdo. — O tem človeku, ki ne ume na-pisati jednega samega piama niti v slabi italijanščini, pa ni vredno govoriti v predalih poštenega našega lista. — Ali vredno je omenjati nastopno. Ko je bilo pred par leti razžaljeno pevsko narodno društvo — in s tem vse domače ljudstvo — po tujcih, Italijanih, — vršile ae se v Barkovljah neke čisto nedolžne demonBtraoije. Tedaj so se razupili pevoi „Adrijaši* kot pristni barbari in divjaki, napadajoči „mirno italijansko gospodo ;* in vse lahonske časopisje je imelo o tej stvari dovolj gradiva vsaj za nekaj dni. — Vprašamo pa: Kaj bi bilo n. pr. oni večer, ko bi žaljeni pevci odgovorili nemir iBkajočim, hujska-joČim lahonom P! In poslednji poznajo dobro krepke pesti domačih mladeničev, a vzlic temu, da so si tudi mladeniči sami aveati svojih peati, prezrli so vender demonstrativno hujskanje, hoteči še s tem pokazati v omiki naprednejše od finih lahonov. Toliko ravnodušnosti so imeli toraj domači „barbari" omenjeni večer, da ao mirno prezrli hujskanje „tujih olikancev !* — Ko bi prišla pa n. pr. družba Slovencev v kak italijanak kraj — in porogljivo napadala tamošnje Italijane, prepevajoče v svojem domačem, italijanskem jeziku, tedaj bi se razupili tudi ti Slovenci kot pristni „barbari* — a zraven tega bi gotovo ne ubežali pestem „kulturonoacev*. Glede na vse to, vprašati je pač : kdo je barbarP 0 delovanju .Delavskega podpornega drufttva" v Tratil v preteklem polletju objavljamo to-le: Dohodki društva so znašali 10.359 gld. 33 kr., stroški pa 11.751 gld. 49 kr.; primanjkljaj znaša tedaj za 1392 gld. 16 kr., in to v bolniškem zakladu. Upravni zaklad je imel v tem pol letju okolo 400 gld. prebitka. Razvidno je tedaj, da se v bolniškem zakladu ni vzdržalo ravnovesje. Zdaj so pa potrjene spremembe pravil, kakor jih je sklenil zadnji občni zbor tega društva. Odslej bodo namreč možki udje plačevali 5 kr. udnine več na teden, med tem ko bodo ženske dobivale 50 kr. podpore na dan, namesto 60. Novo uplačevanje se začne uajbrž že z prihodnjim tednom. Upati je, da se po novem uplačevanju polagoma urede finance tega društva. Češki učitelji v Trstu. Učiteljsko društvo „Komennky", ki ima svoj sedež v zlati Pragi javilo je, tukajšnjim narodnim društvom, da nameruje povodom i svojega izleta na jug okoli 20. avgusta obiskati tudi mesto Tržaško. I/letuikov bode 2 — 300. Najprej si ogledajo razstavo šolskih učil v Zagrebu, od tam gredo na Reko in Benetke. Potem pridejo v Trst ter ostanejo tu en dan in eno noč. V Trst bi prišli, ako se ne premeni program, dne 21. avgusta. Slovenski krogi tržaški hočejo storiti vse, kar se da storiti pri skromnih razmerah naših,^da bode našim severnim bratom pomudek mej nami) kolikor, mogoče ugoden. V prihodnji številki spregovorimo o tem podrobneje. Obračamo se pa že danes do onih rodoljubnih tržaških Slovencev, kojim je mogoče vsprejeti mile goste v svoja stanovanja, da to čim preje javijo našemu uredništvu, ali pa predaed-ništvu slavjanske čitalnica v Trstu. Na otroškem vrtu „Družbe sv. Cirila in Metoda* v Rojanu se ni zaključilo šolsko leto minolo suboto, kakor je zadnjič poročal vodja g. Kamuščič, pač pa bode poduk na tem vrtu po sklepu odborove seje trajal do 31. t. m. Podpisano izjavlja, da ni res, da bi v Rojanu vladala bolezen mej otroci; zdravstveno stanje v Rojanu je sedaj najboljše. Vendar se bode radi vladajoče vročine poduk vršil samo v do-poludanskem času. To v pojasnilo. Načelništvo podružnico sv. C. in M. na Greti. Od av. Ivana. Naše „Bralno društvo" imelo bode v nedeljo dne 7. t. m. malo veselico s petjem, tamburanjem in igro, v svojih novih prostorih. Obširnejši poročilo priobčimo prihodnjič. Okrajni zdravniki. Dosedanji okrajni zdravnik za Opčino-Bazovico dr. Macovich je imenovan okrajnim zdravnikom za II. okraj ; na Opčino pa pride dosedanji zdravnik na ProBeku dr. S u s a. Kranjako-Primorako goapodarako društvo ima svoj občni zbor v Zagorju ob Savi dne 28., 29. in 30. t. m. Samomor in poakua aamomora. Elizabeta Krainz hotela si je končati življenje izpivši nekoliko strupa, a došla je pravočasno zdravniška pomoč. — 201etna žena nekega narednika pa je umrla včeraj zbok namerovanega in izvršenega zaatrupljenja. Umrljivoat v Tratu. Od sobote dne 24. p. m. do sobote 30. p. m. umrlo je v Trstu 90 oseb, 43 moških in 47 ženskih. Listnica uredništva. O. A. Robifi Iiifonberg t Dotična tirma Vam piše sama o kupčijski zadevi. Zdravi! Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. Gostilna „Stoka", Srs-BiS?. poleg kavarne „Kabris", priporoča ne Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ha izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Martin Kr?P I>i,u!Kft s- oiovnnm, a 1.1. ITI a I IIII IVI trgovina z mnogovkutnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. AnHroi Ifalan čevljar v ulici ,Caserma. miui CJ l\aiail, priporočil ho najtopleje slovenskomu občinstvu. Xajeleguntn«jSo tor solidno delo in točna postrežba. Cl. Tiskarna „Dolenc" M^i delti ^ l . uia št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih conah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozana stane 45 kr., trdo vezana (35 h poštnino vred. Cl. Antnn Pnnliai 1111 v°k1u ulice niliuil rut/Kaj, in C«cilia, toči izvrstno domače žganje; v tnbukurni svoji — ista hišu — pa prodaju vse navadno potrebne nemsko-slovensk« poštne tiskanice. Cl Anton Krajcer, chia, pekarija in tr> govina z različnimi jestvinami: moko, rižem, uljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnomu občinstvu. Cl. Hotel in restavrant Siskovič blizi postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled r vi*okosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletna bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeoleznioi starm samo 20 kr. 18-26 U. Mrev^ja, Vi"^e,;sdere Pri poroča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz St. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnere Zato treba uvjek zahtjovati Pren- najnižji I) cenan. ^l. dinijeve sladkiše (Pastiglio Prendini) te gledati, Antnn lomno naslednik Jakob Hoče- j* ■kutij'es (škatule) moj podpis. Amon Lampe, varja, Vi«Bnrrior» ^ , p ?« t/h/lidki&ah ima atisnuto na jednoj v e c c h i a št. 17 nokovski n,ni«t«r. nrlnorofta k«h Strani na drugoj „Prendini-«. najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprokosljivo sredstvo zoper pale-nje v žolodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 6U kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva ae v odlikovani lekarni 54—10() PRAXMARER _„ Ai due Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbonattdo PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI: varja a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, sočivje, fino moravško maslo Člena 30 n6. klltiHcI ZajednO Sa naptltkORI. 3>/s% » itd. 01. 1 R,/ * Ivan Kannhnl nMProti T,like Ivail IU1IIUUUI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najniži ceni. Kavarni ,Commercio' in Je- Hocrn4 v „C a ser m a", glavni shaja- UCOOU lišfi tržaških Slovencev vsoh stanov. N ogni spesa per essi tarifa na temelju odpovedi od 17. , Procura pei suir Interno e sulP 2 %c. preav.di 20 g.n 2'/, „„ „ „40 „ »V««. » n 3 mesi ■| ' it tt » n 6 n di versamento attualmonte in dodici giorni di preavviBo il nnovo tasso d' interesse entra in vigore col 7 Maggio a. c. In banco giro abbuonando il 2 ■///„ inte-. resse aanuo sino a qualunque somma; preleva zioni sino a flor. 20.00 » — a vista verao chčque; i importi maggiori preavviso avanti la Borsa — i Conforina dei versamenti in apposito libretto. i Conteggia per tutti i versamenti fatti sino i alle 5 pom, /o valuta del medesimo giorno. Assumc pei propri coi-rentisti V iucasso di ■ conti di piazza, aim nizke, požtrežba je včstna in nagla. 1-24 i a , . lJ1°ZK1 v POUrailO. sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat Petroleum politer 8rebrni denart irbankovoi itd ~po A Be dobiva v uro- Naša blagajna iaplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali papo dnevnem cursu. Trst. 13. maja 1M)2. 15-24 se dobiva v pro-dajainici Artlira Fazzini, Via Stadion št. 22. — Telefon 519. 8 — 20 tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od oO noč, do vsacfga zn<-Hku v.sak dan v tednu razuu praznikov, in to od 9—12. ure <5poludne. Ob nedeljah pa od 10 —1 J- ure doji. Obrusti na knjižice......... . Plačujb vnuk dan od 9—12 ureopolurine Zlinnke do 100 (jld. prečoj, zreške f.reko 100 do 1000 eld mora sh ^d-ji^veduti 3 dni, zn -ske preko 1000 gld. pa 5 diiij prej. Bskomptnje menji^e domicilirane na iržaš-kn'ii trgu po . ... ... Posojajo na državne papirje avstro-ogrskn d» 1WK) gl I. po....... Drogerija 3% 81/ ° / 4 0 Arturo Fazzini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. 3 M h I delle spese postali b) S' incarica dali' aquisto e della vendita rf» effetti puhlici, valute e d i vise nonchž del in-casHO d'aisei/ni, cambiali e coupnns, verso »«o-dica provviaione. c) Sconta cambiali dirette o domiciliate a eondizioni eorrenti. d) Uilascia asnegni ed apre crediti su tutte le pi azzo deli1 Interno o deli1 Cstoro a mo-diche eondizioni. e) Sovvenziona effetti o valute. f) Accorda ai propri committenti la facoltA di depositare effetti di qualsiasi specie o ne cura gratis 1* incasso dei coupons alla sca-denza. 4r)Vende le obbligazioni oommunali 4'/, della Prima Cassa patriotica di riBparmio di Buda-pest, le lettere di pegno 4'/, o le obllgazioni comunali 4'/» con premio del 10% della Banca commercialo ungherese di Budapust, le obbligazioni oomunali 4'/, e le obbligazioni 4°/„ con 10% di premio della Banca ipntecaria unghereso di Budapost, le lettere di pegno 4V,"/ dolla Banca centralo austriaca di cre dito fondiario, i lotti 3"/0 l.ae2.a omissione deli' Istituto di credito fondiario austriaco. (Boden credit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita principale flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapost. le lettere di pegno 4% dello Štabi limento provinciale inferiore al corso 8—12 lpotecario d di giomata. Trieste li 25 Aprile 1892. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-15 franko 1 Prečastiti duhovščini se vljudno podpisani priporočana za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon- štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v nnjnovej-ših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenika franko. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz). Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! Riuuioue Adriatica di Sicurta 24-15 v Tratu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti loči, na Živenje y vsili kombinacijah. Glavnica in reservs društva dne 31. deoemhra 1890. Gravnica društva gld. 4,000.000'— Pvemijna roserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Premijna resorva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910-22 Premijna reBerva zavarovanja blaga pri provažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786*21 Reserva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.578*85 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000* — Občna reserva dobičkov w 1,127.605*98 Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, Hi*. * (v lastnej hiši) Assicorazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1881.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pn: na zava rovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reBerva dne 31. decembra 1891. f 46,528.568 62 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 25,207 847 9» Glavnioa za zavarovanje ži venja do 8l. decembra 1891 f. 132,177.289 02 Plačana povračila: a) v letu 1891 f. 8.530.158*46 b) od začetka društva do 31. decembra 1891 f 244,217.92089 Letni ručuui, izkaz dosediij plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. 8—12 DROGE n I J A. na dehelo in drobno G. B. ANGELI 104-n trst Coj *so, Piazza della Lecfna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdolek. Lok za kočije, z Angleškega, iz Franoije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt. .....-T3TJKI višje zneske od 1000 do 5000 gU v Vežje svote po ........ Daje d«nar proti vknjiženju na posentvi« v Trstu. Obresti po dogovoru. TttST, 23. Aprile 1H92 15 -24 Lastnik pol. društvo „Edinost". Velika izbćr mineralnih vod&. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsako k vrste ter po conah, s kojimi ni mogoče ■ konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizdo (Kornouburgor Viohntihrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modro galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 8 — 50 17# T » 4 i t i » i t > 4 CARLO FIRELLI m^jnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št 2. 16_32 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleeni po nizkih cenah in na VSe kraje T » 4 I 4 > 4 5 » 4 I L rwwwwwwwrww\ Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc U? *stu.