Učitelj naj se vedno izobražnje. Učitelj naj nikar ne misli, da je že dovolj izobražen, če malo več ve in razume, kakor njegovi učenci in njegovi sosedje kmetje. Učitelj se pri učencih navadi vedno zapovedovati in reči po svoje pojasnovati, in pri tem se mu dostikrat rodi uekaka domišljija, ki ga stavi nad vse drugo, kar je zunaj šolskega življenja. Učitelj naj svoje vednosti ra/.širja daleč čez šolski prag, in naj se neprenehoma skerbno izobražuje; omika nima konca, ne kraja, in ne pozna nikakoršne meje. Učitelj pa se izobražuje s tem, da prav bere in premišljuje. Pa bo rjekel kdo: ,,Sej bi bral, ako bi imel kaj. Nove knjige in časopisi veljajo denar, jaz pa denar sva pa dve nasprotne reči". — Bil je star modrijan, ki je imel samo eno knjigo, in le to je vedno prebiral in premišljeval, pa se je tako izobrazil, da so se ga vsi njegovi verstniki bali, in so djali: ,,Tako govori mož e n e knjige". — S tem zgledom ne terdimo, da bi učitelju ne bilo treba knjig in časopisov, teiuuč le kažemo, da tisti, ki ima . polno omaro zaprašenih knjig in na kupe časnikov, še samo zavoljo tega ni izobražen in olikan, ako se sam za to ne briga in ne trudi. Vsakemu, posebno pa učitelju velja zlato vodilo: ^Beri eno reč tako dolgo, da jo razumeš in si jo dobro v dušo vcepiš". Nauk, v kterem naj se učilelj posebno uri, pa je: 1. kerščanski n a u k. Žalibog, da jih je mnogo, ki pravijo : ,,Kerščanskega nauka seni se učil v šoli toliko, da ga imam vedno dovolj". Taki pozabijo kmali, kar so znali, in na zadnje vejo kerščanskih resnic manj od prostega kmeta. Kerščanski nauk mora imeti svojo podlago v s e r c u. Kako bo učitelj svoje učence ogreval za lepo kerščansko življenje, če sam nima v sercu iskre za to? Učitelj naj tedaj kerščanski nauk,»posebno cerkveno zgodovino, rad bere in premišljuje , in naj si tako nabira dobrih zakiadov za se iu za svoje okoliščine. 2. Učitelju naj bo za kerščanskim naukom pervi nauk materni jezik. Učenci v ljudski šoli se ne morejo veliko učiti jezika, toda tirja se, da ga učitelj d o b r o razume. Ako je učitelj dobro izurjen v besedi in v pisanji, je to že živa, naj boljša slovnica za učence. Kar učitelj govori, piše in popravlja, mora biti čista beseda in čerka, če hoče, da se učenci uče prav govoriti in pisati. — Se ve, da je učitelju v Avstriji za matemim jezikom tudi treba, da zna še kaj drugih jezikov. Tudi v teh naj se tedaj učitelj, kolikor je treba, uri, če noče biti med zaostalimi neomikanci. 3. Učitelj naj se vadi v š t e v i lj e nj i, v zemljepisji, in naj bere občno zgodovino. Ti nauki so že sami pu sebi tako mikavni, da jih človek, ki se hoče količkaj izobraževati, nikakor ne more prezirati. 4. Učitelj naj se uči ponnavati n a r a v o. Tega nauka je učitelju toliko bolj treba, ker ga posanmi in sploh šolski nauki nikjer ne smejo pogrešati. Tii sem se šteje tudi umno kmetovanje, sadjereja i. t. d. 5. Učitelj naj dobro pozna in naj ima v glavi in v sercu šolskoalipedagogično slovstvo starejih in novejših časov. Vsak delavec in rokodelec hna svoje prihitljeje; koliko bolj mora tudi učitelj vediti in poznati pravo pot, po kteri svoje učence naj bolje vodiin naj gotovše pripelje do pravega namena. 6. Posebni ali namečni nauki za učitelja pa so še: godba in petje, risanje, telovaje itd., brez kterih tudi ne more dobro shajati. Tii je le prav poveršen in kratek načert, po kterem naj se učitelj izobražuje. Vsak naj si ga sam razširja in po svojili okoliščinah nadaljuje. Ta nacert naj veljti tudi za odgovor tistim marljivim mladim učiteljem, ki so ^Tovarša" prašali, v čem in v kterih naukih naj se izobražujejo. Vsem pa naj velja načelo: Učitelj naj se vedno izobražuje. P. Stari in mladi Slovenec. Biti. <S. Biti in se biti, kakor tudi sedaj. Dobra se mi zdi ra/ilaga bič flagellum, funis imprinris e iunco tortus, iuncus nsl. bičje. Bilo pa bilice ali nsl. bilce tintinnabulum. Bitljiv je človek, ki se rad bije ali tudi prepira, litigiosus, kakor bodljiv, pungens, ki se rad bode, bodljivo ternje, bodljiv vol. Bid-obideti. iS. Iz te korenike je sploh v navadi bedak t. j. neumen človek, in bednica t. j. revna, ubožna koča. To mi kaže, da stsi. beda necessitas sila, potreba, se da rabiti v notranjeui ali duhovnem in v vnanjera ali tvarinskem pomenu. 0 beda t. j. o reva! Xa to meri tudi Vaše bediti cogere siliti in interrogare prašati. 0. Bid-obideti in obiditi (scr. bhid findere, violare) t. j. injuria afficere krivico storiti, obida injuria, beda necessitas, pobeda victoria zmaga, bedinu, bedino, obidno itd. je prav pogostno tudi v druzih jezikih slovanskih (cf. bbgeni i. e. bejeni fris.) iS. Bedno živim , bedna žena, bedna Mara (hrov. Marija), bedna pot, bedno govori, piše; beda, obida, bedno mi je; bedo kouiu storiti; morska beda; rana se mi bedno celi; bedno ga derži t. j. komaj, težko, hudo. Prav vstregla bi mi časi Vaša pobeda t. j. victoria, ker s svojo wzmago" si toli- krat le bedno pomajiam. 8«Bil-obilije. <S. Iz te razlagate tudi belu albus, in pinguis, nitidus, largus ter primerjate novosl. zabeliti. Jed se beli; železo razbeIjeno se sveti; ta človek je debel, da se sveti; obilno živi; obilno dobrote deli itd. Belegti pa, pravite, je symbolum, signum ? O. Belegu je moja, pa tudi serbska, ogerska. Z njo se vjema hrovaška bilježiti notiren, bilježka nota znamnje, opazka, bilježnik Notar. S. Slovenci imamo bilježnike ali notarje;kaže nam sedaj rabiti tudi to besedo. Pa ne, da bi se imenovali tako, ker jih našim Ijudeni belijo in jim aiarsiktero tudi hudo zabelijo?! Blagti. 5. Kadar ima Gerk svoj ti samo za-se ali v sostavah, skoro vselej se bere staroslov. blago. Blag je lat. bonus, blažen lat. beatus: in koliko lepih pomenov ima blago f bonum, bonitas, Gut, Giite, Gnade, Heil, Segen, irdischer — himmlischer, Schatz, Keichtlium, Vermogen, Waare..); stsl. blago mune, blagor meni, o me felicem; blagože interj. t\?yt nsl. blagor, quod substantivum non est! 0. To je res. Namesti mojega -že si olikal si ti -r na pr. kdor, kar, kadar, in tako tudi blagor. 8. Pa mi ga sedaj ne ubranite, ker sera se ga preveč navadil in ga narod moj res govon': blager ali blagor, blagrovati itd. Sicer pa nočem Vam zdaj pobirati mnogih sostavljenih , časi prav Iepih in potrebnih; le /> obrazili ali končnicami olikane me mikajo, na pr.: blago, blagota, blagyni ali blagynja, blagosti, blagostyni-nja, blaženistvo itd. 0. Piši in govori jih bolj pogostoma. Rusi imajo b 1 agaja n. pl. Guter, Vermogen , in od tod so tvoji blagaji, blagajniki 1. j. penezničarji ali (ienarničarji (^Schatzraeister, Kassier), blagajnica itd. 6. Kakor sem si blagajnika koj prilastil, tako si bom tudi blagost, blagota, blagotina, blagovitost in posebno v pridevnikih: blagostno, blagotno, blagovito, blagoslovno itd. Naj tukaj Ie še opomnim, da, kakor pišem jaz sedaj blagoslovljati in blagoslavljati, tako se berc že pri Vas oboje ("cf. slaviti in sloviti). Blazniti. <S. Kako blizo si je blažen in blazen, in vendar, koliki razloček! Pred nekaj časom so pisarili o blaznih ali norih, in o blaznici ali norišnici, ki se je neki precej razširila, ker se blazni vedno ninožijo na svetu. O. Blazniti koga in blazniti se, blaznu m. in blaznl f. error, scandalum. Menda je bolje, da pišeš blazen, blazni, ž. sp., kakor kazen, kazni itd. $. Bere se že nsl. blazniti impedire, scandalizare, delirare, slultizare, blaspliemare, in blazen stuKus, blasdjiv blasphemus; lirov. blaznik t. j. lizun adulator. Blizu. 8. Dasi navadno pišem b 1 i z o , vendar naj me ne moti, kedar berem nsl. bliz ali celo blizu, ker tudi stsl. se čita sedaj blizu, blizi, sedaj blize, blizu, in blizno. Iz blizo je primerna stopnja b 1 i ž e. Mika pa me Vaša pridevna oblika blizii in blizukti, blizoku. Kakor pravim berz-a -o, nizek, nizkao, visok-a-o; zakaj bi ne djai tudi blizek, blizka, blizko, kar mi je bolj všeč niinio blizok. O. Ceh piše blizko, kakor ti nizko. Jaz imam razun tega blizoku, blizoka, bližiku, bližika, bližini in bližiniku propinquus, assessor, consanguineus, m. f. Hrovatu rabi sedaj bližika v skupnem pomenu consanguinei rojaki ali sorodniki po kervi. Bliznici, bliznici in blizngta pl. n. dldv/ioi, gemelli. Blesti. S. B 1 g s t i bledem in b 1 % d i t i blodim se strinja v pomenu in po obliki (cf. vesti vedem in vodim, bresti bredem in brodim). Pač prav ste zaznamnjali dvojno zmotnjavo uma in serca z motnima glasnikoma. V poslednjem pomenu se nahaja celo v novoslovenskih bukvah po gerški in hrovaški besedi nespodobna; naj bi se jemala tedaj, kadar je treba, iz omenjenega glagola: bladiti, bloditi-bluditi, blodnik, blodnica, blodnja, blodiv,bloden luxuriosus, libidinosus,.. in blesti, bledenje, blediv, bleden nuga.\, obleden insolens, insipidus. 0. Čeh pisari blud in bloud, blouditi, Hrovat bluditi, Slovenec zabloda error (zabloja, obloje, s kterimi se svinjam jed zabloji miscetur) itd. Bogati. 8. Veseli me, da se vendar nahaja v stsl. bogati ser- vire, kar pomeni nsl. obedire, dasi pravite: quod tamen germ. folgen esse videtur. Da le pravite ^videtur"! Bogati, bogljiv, nevbogljiv itd. sklepam raji z Bog, po Bogu. Božinica. 8. Božinica vaog templum. B o ž n i c a ili cerkov , pravite, kakor ubožnica t. j. hiša za uboge. A1 o j z n i c a , mi je djala priprosta slovenska ženica, nam. Alojzjevišče, hiša za Alojznike.