Zafiranie iraših rojakov v Ifaliji. Med vgemi evropskimi državami se je 9 gvetovno vojRO najbolj okoristila Italija. Dagiravno j,e bila od Avstrije vedno v vgeh bitkah poražena ter je najmanj doprinegla k Bmagi aavezniških. držav nad Nemčijo in Avstrijo, 90 9e Jji t mirovni pogodbi izpolnile vse želje in apetit po tujem ozemlju. Italijani 90 dobfli polovico Tirolgke, del Koroške in celo slovengko Primorje z Gorico, Pogtojno in Trgtoin ter Igtro z Reko, v Dalmaci/ji pa še Zader poleg številnih otokov ob naši obali. Iz novopridobljenega glovenskega in hrvatgkega ozemlja go ustvarili novo pokrajino »Venezia Gkdia«, v kateri jim je samo eno grenilo vegelje: da je po pretežni večini prebivatgtvo slovangko. Slovenci in Hrvati v Veneziji Gruliji so v narodnem oziru gilno zavedni Sn vge lepe oibljube Italijanov jih nig6 mogle odvrniti od ivjiihove narodno9ti. Ker ni šlo zlepa, skušajo Italijani dos»eoi svoj cilj 9 gilo. Takoj, ko 90 Italijani zagedli gdovensko ozemlje, ge |e pričelo za Slovence gtrašno trpiljenje. Za poitalijančenje siovengkih krajev go Italijaru napeli vga gredstva. To nalogo 90 v prvi -vrsti prevzela nase italijanska fašigtovgka društva, katera je ognoval Muggolini, gedanji predgednik itaiijanske vlade. Fašizem je bojno društvo, ki si je nadelo nalogo, z nagiljem omičiti nagprotnike italijanstva v lagtni državi. Med te nagprotnike štejejo fašisti poleg komunistov an socijalistov preg V9em Slovence. Preganjanje Slovencev so najprej organizirali fašisti v Trgtu. Leto 1920 so naskočili glavno glovengiko gredišče v Trgtu — Narodni dom. Zgradbo go popolnorna uničiU in zažgali. Italijanske oblagti 9O divjanje fašigtov popolnoma mirno gledale in organizalor napada in požiga jNarodnega doma je daneg poglanec in visok dogtojangtvenik. Za Narodnian domom 90 prišla ootala sloven^ka narodna društva na vrgto. Njihove progtore in doinove go požgali in uničili in društva razpustili. Pri tem jeiašiste izdatno podpirala vlada. Iz vgeh uradov, eodiSč in šol 9o pregnaii glovenšcino ter povgod uvedli gamo italijanščino. Slovengtke uradnike, godnike in učitelje so eM pregnali, ali pa pregtavili v Italijo, v glovengkih fera•p^i pa namegtili gvoje največje zagrizeTAce, ki nigo razumeli niti besedice Slovengki. V šolah 9e poučuje popolnoma v -itali|anščini. Vgak upor proti nagilju go krvavo kaznovali z večletno jeoo. V vagi, ki ge niso takoj uklonile, so pošiljali ekgpedicije oboroženih fašistov, ki go mirno prebhralstvo na nečuven način gtrahovali. Te zločme nad našim Ijud^tvom izvršuje Italija že 7 le*. Posledice se gtrahovito poznajo. Na tisoče najboljšiih ^ovenicev, predvgem izobražencev, ie moralo pobegniti v naSo dsržavo, da go gi rešili gvoje golo življenje. Ogtali go . polagoma udajajo italijangkemu priti-sku, ker drugače jim ni mogoče živetL Poitalijančevanje napreduje zeio hitro. Zadnje ljudgiko štetje pokazuje zlagti v megtih gtrašno nazadovanje Slovencev. Dagiravno je to štetje gigurno umetno prilcrojeno v prilog Italijanov, vendar precej regnično pokazuje nevarnost, ki preti tretfini našega naroda. Še nekaj let takega nagilja in nekdaj čisto slovengiki kraji jbodo poitalijančeni. Po mirovni pogodbi bi morala Italija narodniTn manjšinam, med katere gpadajo tudi Slovenci, priznati popolnoma igte pra-^e, kot jih uživajo gami Italijani. Italija pa krši te določbe mirovne pogodbe nepregtano že celo leto. Nagprotno pa je Italija silno občutljiva za gvoje Ijudi po drugih državah. V naši državi rrtiamo neznatno število Italijanov v Dalmacijk In vendar je Italija izpoglovala za nje take ugodnosti, kot jih 1 milijon naših Ijudi v Italiji nikoli ne bo doseglo. V pogodibah z našo državo jim je znata izpoglovati lagtno šolgtvo, ikaterega bogato podpira in pogpešuje. In med tem, ko zahteva Italija take predpravice za peščico svojih lfudi, z vedno večjim nagiljem uničuje Slovence in Hrvate v gvoji državi. Pogebno značilen dokaz italijangkega barbarstva in divjaštva je uničenje uredništva in tigkarne edinega 9lovenskega dnevnika »Edinogt« v Trstu. Nagprotniiki minigtrgkega predgednika Muggolinija go pripravili na njega atentat ob priliki obletnice premirja na fronti ob Pijavi. Muggolini bi moral db proslavi govoriti z ballkona neke palače in to prfliko je hotel porabiti socijaligtični poglanec Zaniboni ter ugtreliti Muggolinija iz gobe v bližini gtoječega hotela. Zaroto proti Muggoliniju go skovali nekateri generali in gocijali9ti, toda glučamo je prišla policija zarotnikom že preje na gled ter jih taikoj aretkala. Ko so fašigti zvedeli za pripravljen atentat, se jih je polagtilo po celi državi velikangko razburjenje. V vgeh mestih 9o g-e pojavili izgredi proti socijaligtom in progtozidarjem. V Trgtu so pa bili izgredi namenjeni Slovencem. Podivjana fašigtovgka druhal je prihrumela pred uredništvo 9I0vengJcega dnevnika »Bdinogt«. Uredniki so k greči še pravočagno pobegnili. Fašisti 90 pometali nato vse pohištvo in akte iz uredništva na ulico ter zažgali. Udrli so nato v tiskarno in razbiti V9e stroje. Lisl ima 3kode najman] 1 milijon lir in onemogočeno mu je ^a dolgo čaga izhajanje. Za Slovence, ki trpijo pod italiiangkim nagiljem, b'\ se ¦morala v prvi vrgti zavzeti naša država ter na nek način prigiliti Italijo, da gpoštuje določbe mirovne pogodbe ter da našemu ljudgtvu možnost življenja in razvoja. Beograd pa ni potkazal dogedaj nobenega razumevanja in gočustva tza trpljenje naši'h bratov. Na vga italijangka nagilja in itazivanja ai naša vlada niti enkrat kaj ukrenila v vargtvo naših Ijudi. V parlamentu 90 glovengki poglanci čegtokrat gtavili interpelacije na vlado, toda naš zunanji mmigter ali ni odgovoril, ali pa je bil njegov odgovor povsem brezpomemben. Ko je na varnogtni konferenci v Locarnu zahte- vala Italija zagiguranje gvoje meje napram naši državi, §e odgovoril naš zunanji minister dr. Ninčič na tozadeTito interpelacijo dr. Hohnjeca, da ga to nič ne briga. Glede zadnjih dogodkov v Trgtu je vložil Jugoglovaijn- gki klirb ponovno interpelacijo, ki pa gigurno ne bo mnto- go koristila, ker Beograd ne kaže razumevanja za potrcbe Slovencev v lastni državi, kamoli da bi 9e brigal za zatira- ne Slovence v Italiji. Toda tako v bodoče ne more ogtatL Naš narod v Italiji ne sme propasti. Dolžnost države |e, da ge pot>riga, da bo Italija z našim ljudgtvom vgaj človeŠto postopala. Italijani pa naj gi zapomnijo, da ima palica dva konca. Sedaj jo vihtijo oni nad našim ljudgtvom, prišei bo pa čag obračuna, ko bomo posegli tudi mi za enakan gredstvom.