Janez Orešnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
O DESNEM PRILASTKU V SLOVENŠČINI
SS 1976, str. 465-9 našteva pri podredno zloženih samostalniških frazah med drugim uje-malne desne prilastke in neujemalne imenovalne, tj. tipa človek žaba (tu se sklanjata jedro in prilastek: rodilnik človeka žabe) in hotel Turist (tu se sklanja samo jedro: rodilnik hotela Turist).
Hotel Turist pomeni 'hotel, imenovan Turist' (NSS, str. 50) in ustrezno vsi primeri te vrste, navedeni v SS 1976. Vendar je v resnici pomen tipa širši. Martina Križaj-Ortar (»O sa-mostalniškem prilastku v imenovalniku«, JiS 30, 1984/85, str. 84) omenja (po Toporiši-čevem ustnem predlogu) beseda človek 'beseda, ki ima izrazno-pomensko podobo človek'. Dodajam primer, v katerem prilastek izraža kraj: Univerzitetni klinični center Ljubljana 'univerzitetni kUnični center, imenovan Ljubljana'. Iz svojega rokovnika navajam naslednje primere še širše (a neknjižne) rabe in dodajam nepopolne oznake pomena: pismo Kolar 'pismo od Kolarja, Kolarju, o Kolarju', račun Zagreb 'račun iz Zagreba, plačljiv v Zagrebu', dopis dekanat 'dopis z dekanata, dekanatu, o dekanatu', predavanje Simmler 'Simmlerjevo predavanje, o Simmlerju', konzultacija Krek 'konzultacija s Krekom', vozni red Avstrija 'vozni red, veljaven v Avstriji' itd. Primeri kažejo, da so skladenjske in pomenske zveze med jedrom in prilastkom zelo raznovrstne. Namesto hotel Turist bom zato uporabljal zgled pismo Kolar, ker ta lepše ponazarja skladenjske in pomenske razsežnosti tipa, hotel Turist pa bo tu zastopal primere s pomenom 'biti imenovan'. - Skladenjska in pomenska pisanost je pri tipu pismo Kolar skoraj pričakovana, če se postavimo na stališče, da so neujemalne imenovalne podredno zložene samostalniške fraze v prvi vrsti neujemalne, pri teh, kot je znano, vlada zunaj imenovalnih skladenjska in pomenska mnogoob-raznost Zgodovinsko gledano se je tip hotel Turist skladenjsko in pomensko razširil v tip pismo Kolar najbrž prav pod vplivom neimenovalnih primerov.
V tipu človek žaba je pomen 'biti (kot) kaj' ah 'biti imenovan' (zelo podobno Križaj-Ortar, str. 83). Drugi pomen - spodaj ga zastopa zgled sirota Jerica - je enak pomenu podtipa hotel Turist.
Znano je, da se mesto Ljubljana prevladujoče pregiblje kot sirota Jerica, vas Mostec pa prevladujoče kot hotel Turist. Mesto Ljubljana pomeni 'mesto, imenovano Ljubljana', zato nas ne moti, da je v podtipu sirota Jerica. A zakaj ni tudi vas Mostec prevladujoče kot mesto Ljubljana? Možen odgovor je, da se je ta vas prvotno imenovala Na mostecu, ne Mostec, da je bila torej izhodiščna samostalniška fraza vas Na mostecu, tu pa je bilo skladenjsko in pomensko razmerje med vas in mostec prezapleteno, da bi se mogla ta samostalniška fraza skrčiti po podtipu sirota Jerica, temveč se je lahko skrajšala samo po širšem tipu pismo Kolar. Počasi se je lastno ime Na mostecu spremenilo v Mostec, tako da bi zdaj vas Mostec lahko prestopilo v podtip sirota Jerica, vendar se to zgodi le obrobno (rodilnik vasi Mosteca se mi zdi možen). Sicer pa so kot znano samostalniške fraze s pomenom »biti imenovan« lahko v tipu pismo Kolar (v podtipu hotel Turist).
Podobno se da razložiti razločke v sklanjanju moških in ženskih krstnih imen + priimkov: France Prešeren, rodilnik prevladujoče Franceta Prešerna, prou Ivanka Mežan, rodilnik Ivanke Mežan. France Prešeren spada k podtipu sirota Jerica ('France, imenovan Prešeren«), Ivanka Mežan pa vsaj prvotno k tipu pismo Kolar. Zakaj ni tudi Ivanka Mežan kakor France Prešeren? Pri Ivanka Mežan je bilo zaradi priimkododeljevalnih običajev in predpisov skladenjsko in pomensko razmerje med krstnim imenom in priimkom vsaj prvotno zapleteno, namreč 'Ivanka, ki je od Mežanovih, od Mežana' (prim. Ivanka Mežanova, starejše Ivanka Mežanka) ipd., odtod pa je možna skrčitev le po tipu pismo Kolar. Podobno
242
gospa Mežanova >_gospa Mežan, družina Mežanovih > družina Mežan, vila Mežano-vih > vila Mežan. Če se tip pismo Kolar še krči, tako da se jedro zamolči, gre novo jedro iz desnega prilastka po ničti sklanjatvi: od (sošolke) Mežan se nismo poslovili, pri (družini, kmetiji) Mežan so klali. Podobna skrčitev pri nepriimkih: v (besedi) človek sta dva zloga.
Gornja razlaga mesta Ljubljane proti vasi Mostec in Franceta Prešerna proti Ivanki Mežan želi biti zgodovinska. Sedanje opisne razmere so mogoče že preurejene, pač ker pomenita podtipa sirota Jerica in hotel Turist isto in so zato prehodi med njima možni. Tako spada po SS 1976, str. 231, 467 Ivanka Mežan opisno k ujemalnim primerom (in seMežan sklanja po ničti sklanjatvi). Križaj-Ortar, str. 85 opozarja na občine Šiške (ujemalno) proti občine Vič (neujemalno imenovalno) in meni, da »se sklanja le tisto določilo, ki se v ime-novalni obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu«. Ta domneva se mi zdi omiljena (saj je ponekod možno oboje, ujemalno in neujemalno imenovalno) verjetna V podkrepitev navajam ujemanje v primerih kot Ana Jeza; ti imajo tudi rodilnik Ane Jeze (SS 1976, str. 226, 237). Vendar je tu enako možna zgodovinska razlaga; tako ujemanje je mogoče nastalo pod (kajpak napačnim) vtisom, da so priimki na -a ob ženskih krstnih imenih zgolj za ženske (prim. Marija Vera) in kakor da ne pridobljeni od družine ali od moškega člana družine, zato s skladenjskim in pomenskim razmerjem med krstnim imenom in priimkom kot pri moških krstnih imenih + priimkih, odtod delni prestop v »njihov« podtip sirota Jerica.
243