delavci
Št. 2(1796) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek 12. januarja 1984 Cena: 20 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
YU ISSN 0416-2242
JAKOFČIČU RED DELA S SREBRNIM VENCEM
ČRNOMELJ — Na svečanem zboru pripadnikov TO in članov ZRVS ob dnevu oboroženih sil so prisotni obravnavali dejavnost v preteklem letu. Podelili pa,so tudi vrsto prizhanj in pohval. Predsedstvo S FR J jeza delovne uspehe od-likovalo^ z redom dela s srebrnim vencenj Jožefa Jakofčiča iz Dra-gatuša; pohvale občinskega štaba TO so prejeli: Stane Žlak, Alenka Bucik, Bojan Bruner, Boris Butala, Zofka Brunskule, Josip Kovač in Franc Kartuš. Pokrajinski štab za TO Dolenjske je pohvalil Rozi Malnarič, Martina Dajčmana, Hasana Begiča in Bojana Muca Za uspešno sodelovanje v obrambnih pripravah so prejeli posebna priznanja: Iskra Semič, GOK-tozd Obrt Črnomelj, Ve-lizar Rabrenovič, Rade Vrlinič, Marjan Mirt, Marjan Mihelič, Stane Grahek in Martin Henig^-sman. Občinska konferenca ZRVS pa je podelila priznanja za dolgoletno delo Petru Vipavcu, Marjanu Miheliču, Ivanu Zalokarju, Martinu Henigsmanu, Marjanu Vitkoviču in Stanetu Adlešiču.
J. D.
DANA VSE BOLJ USPEŠNA IZVOZNICA
MIRNA — Mirenska Dana iz
leta v leto postaja vse močnejši izvoznik. Lani je izvozila za 1,3 milijona dolarjev svojih pijač, med izvoznimi artikli pa se vsebolj uveljavljajo tudi arome, baze, esence in sadni sirupi. V celotisonazuna-I njih trgih pridobili 5 odst. vsega prihodka. Letos bodo izvoz povečali še za enkrat, tako da bodo desetino prihodka dosegli na zunanjih trgih, največ na konvertibilnih.
Iščejo statiste
Spet snemanje nemške televizijske nadaljevanke
BOŠTA NJ — V j eseni so na Kompolju in v nekaterih drugih vaseh snemali prizore za nemško_ televizijsko nadaljevanko .Železnica”. Filmarjiso tedaj povedali, da se bodo vrnili, ko bo deželo pobelil sneg.
Tako nameravajo predvidoma prihodnji teden snemati na Kompolju pogreb, v Jelovcu pa pravcati napad na vlak. Starinski hlapon je v začetku tega tedna že prisopihal na sevniško postajo.
Inex film iz Beograda vabi k sodelovanju večje število moških statistov v starosti od 17. do 65. leta. Kdor želi sodelovati, ima edinstveno priložnost, da pride na male zaslone pa še honorar je zagotovljen. Vsi zainteresirani naj pridejo jutri ob 15. uri na sedež krajevne skupnosti v Boštanju (prenovljeni gasilski dom), kjer bodo pomerili oblačila.
s
I
s
I
N
I
N
I
S
\
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
V,
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
s
I
s
I
k
I
N
I
S
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
L
SPREJEM ZA KRAIGHERJEVEGA NAGRAJENCA — Predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus je minuli petek popoldne priredil sprejem za Staneta Škrabca (drugi z leve), direktorja delovne organizacije RIKO Ribnica, dobitnika letošnje nagrade Borisa Kraigherja. Nagrajenec je dejal, da je prijetno presenečen, kaj vse so mu po podelitvi nagrade pripravili v kolektivu, občini in drugod. Prejel je tudi preko 300 pismenih čestitk in približno toliko telefonskih.
V Ljubljani so že 16-tič podelili Kraigherjeve na-
grade najuspešnejšim gospodarst venikom
LJUBLJANA, RIBNICA — Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je pretekli četrtek v Ljubljani podelil Kraigherjeve nagrade najuspešnejšim slovenskim gospodarstvenikom. Med nagrajenci je tudi Stanislav Škra-bec iz Ribnice, direktor Rika.
Riko, ribniška kovinska industrija Je pod vodstvom Stanislava Skrabca v zadnjih 15. letih dosegel izjemne uspehe pri izdejovanju opreme, s katero je nadomeščal uvoz, hkrati pa je precej svojih izdelkov plasiral tudi na. tuje trge. S proizvodnjo opreme za čiščenje snega, za letališča, kmetijstvo, rudarstvo, traktorskih priključkov, hidravličnih stiskalnic, kotlov in vibracijskih valjarjev je osvojil slovenski in jugoslovanski trg ter uspešno prodrl na zunanji trg, zlasti v dežele v razvoju. S širjenjem proizvodnje se je
povečevalo tudi število zaposlenih, kije od nekdanjih 135 delavcev naraslo na 800. Vendar dela niso dobili samo ljudje v domači občini, Riko ima široko razvejene kooperantske odnose tudi v drugih republikah.
V Ribnici so za Kraigherjevega nagrajenca Stanislava Škrabca (z njim smo imeli obširen intervju tudi mi, objavljen pa je v 22. številki naše Priloge, ki je izšla 15. decembra lani) priredili sprejem. Predsednik ribniške občinske skupščine Stanko Rus je med drugim dejal, da so ponosni na nadpoprečne rezultatd,' ki jih je dosegel Riko v minulih 15 letih. Direktor Škrabec pa je na sprejemu, ki so se ga udeležili vsi najpomembnejši družbenopolitični delavci iz ribniške občine, še posebej poudaril, da je nagrada priznanje vsem Rikovim delavcem.
J. S. in J. P.
1
s
I
s
l
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
N
I
I
S
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
S
I
S
A
Manj težav, več premoga
V rudniku v Kanižarici presegli načrtovani izkop -Več delovne sile — Konec leta odprto južno polje
KANIŽARICA — V Rudniku rjavega premoga Kanižarica so v preteklem letu ne le dosegli planiranih 120 tisoč ton izkopanega premoga, temveč jih presegli za 800 ton. To pa hkrati pomeni, da so nakopali kar za 22 odst. več premoga kot leto poprej.
Razlogov za uspeh je več, od tega, da so imeli dovolj delovne sile, saj se je zaradi težje zaposlitve v gradbeništvu in drugih panogah zaposlilo veliko domačinov, privlačil pa jih je tudi benificiran delovni staž, pa do večje discipline, ki je nastala po kadrovski reorganizaciji. Vendar pa je bilo prvo
ODPRT OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V KANIŽARICI
KANIŽARICA — Ob novem letu je Rudnik odprl v Kanižarici obrat družbene prehrane, v katerem pripravljajo malice za rudarje ter tudi ostale obroke za delavce, ki bivajo v samskih domovih. Ob 1. maju bodo zraven obrata odprli še prenovljeno kegljišče. Spomladi, najverjetneje marca, bodo predali tudi ključe 18-stanovanjskega bloka v Kanižarici, konec leta pa se bodo vselili njihovi delavci v 24 stanovanj na Cardaku v Črnomlju. S tem bodo stanovanjska vprašanja delavcev Rudnika v glavnem rešena.
SEMINAR ZA OBRTNIKE
NOVO MESTO — Novomeško obrtno združenje je skupaj z upravo za družbene prihodke iz Novega mesta pripravilo enodnevne seminarje za vodenje novih poslovnih knjig in pripravo davčne napovedi za. minulo Iet6. S seminarji, ki potekajo po strokah, so začel iv ponedeljek, zaključili pa jih bodo jutri. Predavajo strokovnjaki z davčne uprave in iz medobčinskih inšpekcijskih služb. V petek bo seminar v Šentjerneju, kjer bodo obrtnikom s tega konca podelili nove oveijene poslovne knjige!
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je med obiskom v Trebnjem govoril o lanskih dosežkih gospodarstva in načrtih za letos
TREBNJE — Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, ki se je pretekli četrtek mudil na obisku v trebanjski občini, seje najprej pogovarjal z vodilnimi v Trimu, kjer se je zanimal za programe v letošnjem letu, potem pa je govoril direktorjem in političnim aktivistom.
Krat je dejal, smo preteklo leto zaključili precej bolje, kot je kazalo na začetku. Kljub velikim težavam smo povečali izvoz na konvertibilno področje, v Sloveniji seje povečala stopnja industrijske rasti celo nad predvidevanjem.
V novo leto pa gremo tudi z nekaterimi obremenitvami, to je z dodatnimi zaostritvami v gospodarjenju, deviznem sistemu in na
področju cen. Precejšnja obremenitev bo tudi visoka stopnja inflacije, saj je bila ta še enkrat večja, kot smo načrtovali. Se naprej se povečujejo obveznosti do tujine, saj smo zanje v letu 1982 odšteli 2,9 odst. družbenega produkta, letos pa bo porasel že na^7,8 odst. Povečujejo se tudi odlivi v druge republike in federacijo, združenemu delu ostaja vse manj denarja. Zlasti pa ga bo primanjkovalo za
nove naložbe, kjer bo letos na voljo le 91 milijard dinarjev ali natančno toliko, kolikor znaša minimalna amortizacija. Vse to je vse prej kot ugodno, saj vemo, da je več kot tri četrt slovenskih strojnih zmogljivosti iztrošenih.
Kljub takim in drugim težavam se Marku Bulcu le ne zdi vse tako črno. Seveda bo pot rebno povečati produktivnost, zlasti z boljšo organizacijo dela, kakovostnejšim povezovanjem v slovenskem in jugoslovanskem merilu.
Vsekakor je potrebno med uspehe v preteklem letu prišteti tudi spoznanje delovnih ljudi, da gre v naših stabilizacijskih prizadevanjih zares. Zavest o resnosti težav je treba še bolj poglobiti.
polletje veliko uspešnejše od drugega, ko je občasno v jame vid-rala voda, težave pa jim je povzročala tudi odebelitev jalovega vložka venem izmed slojev premoga. S tem je bila tudi kvaliteta premoga slabša, četudi so okrepili ekipo delavcev na separaciji.
V rudniku se pohvalijo, da je preteklo letodobilopremogveliko več kupcev, a tudi čakalna doba ni bila pretirano dolga. Večje količine nakopanega premoga pa so prišle prav tudi ob znanih težavah z električno energijo, saj so tako laže zadovoljili potrebe njihove stalne odjemalke, ljubljanske Toplarne.
V letošnjem letu v Kanižarici iz jam, ki so že odprte, ne načrtujejo večje proizvodnje, kot je bila lani. Predvidevajo pa, da bo konec leta stekel izkop tudi v južnem polju, kjer imajosedaj zaradi sive gline še težave s prehodom skozi prelomnico v južni del polja.
B. M.
OKROGLA MIZA MLADIH KOMUNISTOV
Aktiv mladih komunistov na novomeški Srednji šoli tehniških usmeritev je 5. januarja pripravil razpravo o dejavnosti in problemih mladih na šoli. Ugotovili smo, da bo učence moč pritegniti k delu predvsem s kakovostjo dejavnosti. Gost za našo okroglo mizo je bil Lev Kreft, celovito je prikazal dileme mlade generacije, ki se je znašla pred „ zaprtimi vrati”. Mladi se zavedamo, da bomo morali sami najti nove poti do ciljev, te pa bomo dosegli le, če bomo znali uspešno uporabiti izkušnje starejših.
J PUNGARTNIK ' in A. NEŠOVIČ
Tovarna Djuro Salaj z delom v novo leto
KRŠKO — Krški papirničarji so med tistimi delavci pri nas, kine poznajo praznikov ne nedelj, zato je Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj normalno obratovala tudi med novoletnimi prazniki.
V tozdu Celuloza so delavci prve tri letošnje dneve naredili skupaj 1.237 ton celuloze, v tozdu Papir pa 1,313 ton papirja. V letošnjih prvih 76 urah so v tozdu Ehergija proizvedli skupno 12.414 ton pare in 1.221.350 kilovatnih ur električne energije.
Delavci tozda Transport so v tem času razložili 52 vagonov raznega tovora, šest kamionov odpadnega papirja in 1,142 ton premoga, naložili pa so 9 vagonov in 22 tovornjakov gotovih izdelkov. V tozdu Les pa so med novoletnimi prazniki razložili 57 vagonov, očistili in sesekali za celulozo 3.754 kubikov lesa, za pripravo lesa za lesovino so očistili 834 kubikov lesa, razžagali so 1.055 kubikov lesa in napolnili 61 kuhalnikov, za brušenje pa so dostavit 1.191 kubikov lesa.
Takoj ob prihodu novega leta sta se z delavci družila glavni direktor delovne organizacije Silvo Gorenc in direktor tozda Celuloza Jože Habinc. Dopoldne 1. januarja pa sta kolektiv Djura Salaj obiskala tudi predsednik ktške občinske skupščine Branko Pirc in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Željko Kolar.
P. P.
J. SIMČIČ
SLOVO OD ČASTNEGA OBČANA — V spomin na umrlega akademika prof. Marjana Mušiča je bila v torek dopoldan v mali dvorani doma kulture v Novem mestu žalna seja, lu so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij. O umetnikovi življenjski poti je najprej spregovoril Jovo Grobovšek, zatem pa so se vsi prisotni vpisali v žalno knjigo. Več na drugi strani. (Foto: J. Pavlin)
Blokiran račun papirničarjev
Ker Narodna banka Jugoslavije ni izpolnila obveznosti do tovarne Djuro Satog, so devizni računi krških in drugih papirničarjev blokirani
KRŠKO —Od 4 . januarja blokirani devizni račun Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj grozi, da bi utegnila krška tovarna preklicati obljubo, po kateri naj bi letos zmanjšala izvoz papirja za 10.000 ton v korist povečane oskrbe časopisnih hiš v Jugoslaviji, ki jih Krčani zalagajo z 80 odstotki potrebnih količin papirja.
Ob dejstvu, da Narodna banka bave papirja domačim kupcem in
SNEGA TUDI NEKAJ PREVEČ — „Bo vzdržal do počitnic?” se v teh dneh sprašujejo šolarji, delavci Komunale in Cestnega podjetja iz Novega mesta pa si želijo drugače. Ob novi organiziranosti med obema ni še dovolj natančno določeno, kdo bo kje očistil sneg. Žrtev „tihe vojne” je postal stari kandij-ski most ki še tudi drugi dan po sneženju ni imel očiščenih pločnikov. Še dobro, da so občinski odlok upoštevali trgovci, ki so že v ponedeljek zjutraj očistili prav vse pločnike na Glavnem trgu, mnogi pa so tudi sami .poskrbeli in s trga odpeljali tudi odvečne kupe snega, kot so to storili delavci Novotehne (na sliki). (Foto: Janez Pavlni)
Jugoslavije ni izpolnila sklepa zveznega izvršnega sveta iz aprila lani, po katerem bi morala lani odprodati 9,1 milijona dolarjev tovarni Djuro Salaj, se krški papirničarji ne nameravajo sprijazniti z resno grožnjo nemoteni, redili proizvodnji. To pa pomeni, če v kratkem ne bo potrebnih in obljubljenih oz. dogovorjenih deviz, da bodo prisiljeni za daljše obdobje bistveno zmanjša.i do-
povečati izvoz.
NB Jugoslavije je lani v treh obrokih odprodala tovarni Djuro Salaj le 5,916.500 dolarjev in je potemtakem ostala dolžna še 3,183.500 dolarjev. Zadnje zelene bankovce so porabili za plačilo železnici za prevoze lesa iz Sovjetske zveze preko Madžarske. Madžarom so bili dolžni tudi za les, saj tudi sami dobijo od severne sosede za dobavljeno celulozo
plačilo v dolarjih. JO. decembra lani in L januarja letos sta nam zapadli v plačilo devizni anuiteti za 903.288 dolarjev. Ker ni bilo več deviz, nam je banka blokirala (Nadaljevanje na 2. strani)
.
- J
Danes bo naše kraje zajel nov frontalni val in povzročil padavine, ki bodo deloma kot dež, deloma kot sneg. V petek, bo še razmeroma slabo vreme; nato pa se bo izboljšalo.
-	 —	—--—---'---—--1.1	.	-	■	,j	I	■	I	lili!
gfrifr
Ljubljanski)
pismo
Umrl je prof. Marjan Mušič
Razvrednoten dinar nas razprodaja?
O senčnih plateh drsečega tečaja dinarja
Pred nekaj leti je dobila aktivna politika realnega tečaja dinarja večinsko podporo jugoslovanskih ekonomistov, danes pa se iz gospodarstva in iz njegove nadgradnje vedno bolj širijo glasovi, da smo z razvrednotenjem dinarja pretiravali. Kljub naglemu upadanju vrednosti dinarja so namreč pričakovati rezultati v mednarodni menjavi v glavnem izostali, rezultati turistične sezone so bili skromni, gospodarska sestava je podobna kot takrat, ko je začel dinar drseti navzdol, neugodni pa so tudi kazalci gospodarskih gibanj in življenjskega standarda.
Sedanje zniževanje vrednosti dinarja nedvomno povečuje konkurenčnost,naše industrije na tujih trgih. Toda poleg tega, da ceni naše blago, nizek tečaj dinarja izvoznikom tudi omogoča, da usodo svojih izvoznih dosežkov prepuščajo tečajnim spremem-bam, ne da bi se jim bilo treba posebno prizadevati, da bi k temu sami prispevali. Hkrati pa blaga ne pošiljajo domačemu tržišču, zvišujejo cene, terjajo devizno udeležbo, sofinanciranje razvoja itd. Takšen ..realni tečaj dinarja” ustvarja samo videz večjih izvoznih sposobnosti, v bistvu pa prikriva dolgoletno nekonkurenčnost našega gospodarstva, nekakovostno proizvodnjo in ne spodbuja boljšega in produktivnejšega dela.
V zmanjševanju vrednosti dinarja imajo izvozno usmerjene delovne organizacije stalno in trdno zaledje. Nedavno tega so na nekem sestanku v GZJ navedli podatek, da jugoslovansko blago v svetovnih merilih, po katerih se standardna kakovost označuje z oceno pet, lahko dobi le oceno 2,36. Da bi takšno blago lahko prodali, ga je treba ponuditi po znatno nižji ceni od cene podobnih kakovostnih proizvodov drugih proizvajalcev.
Podatki iz ankete, ki jo je izvedel zvezni zavod za raziskavo tržišča v 60 največjih jugoslovanskih DO, ki izvažajo, kažejo, da samo 19,3% proizvodov izvozimo po cenah, ki so višje od cen na domačem tržišču. Nad 80% proizvodov prodajamo ceneje kot domačim kupcem, skoraj vsak tretji proizvod pa tujcem prodamo po cenah, ki so za 31 do 50% nižje od cene na domačem tržišču. Če takšno razprodajo primerjamo s tedaj veljavnimi izvoznimi spodbudami, še 42,5% izvoznih proizvodov prinaša čisto izgubo. Seveda izvoznikom ne preostane drugega, kot da primanjkljaj nadomestijo z navijanjem cen v državi in da prizadevno zagovarjajo drsenje dinarja navzdol.
Skratka: politika realnega tečaja dinarja, kot jo razumemo in v praksi uresničujemo, je javno priznanje, da slabo delamo. Kupci iz razvitih držav so našo dežurno gesto: »Izvoz je naša edina možnost!", razumeli kot priložnost, da od nas kupujejo blago pod vsako ceno. Kako težka in mučna so pogajanja z uvozniki iz razvitega sveta, pa najbolje vedo izvozniki sami.
Razvrednoteni dinar je po mnenju več delegatov eden večjih krivcev, da smo lansko leto končali z rekordno inflacijo, da sedanja politika »realnega tečaja dinarja” ne prispeva k povečanju našega izvoza, da prihaja do odliva nacionalnega dohodka v tujino in škodljivo deluje na enotni gospodarski sistem v državi.
VINKO BLATNIK
6. januarja je v Portorožu v osemdesetem letu starosti nenadoma umrl akademik in univerzitetni profesor, arhitekt Marjan Mušič. Osul seje eden cvetov skromnega šopka velikih Dolenjcev.
Rodil se je 16. novembra 1904 v Novem mestu na domačiji, ki nosi danes številko Resljeva cesta 5. Otroška leta je preživel v plemenitem kulturnem okolju domače družine in drugovanju s kandijskimi otroki.
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjerjetudi maturiral. Še ne šestnajstleten je rodnemu Novemu mestu v vrtincu prebujene »novomeške pomladi" že septembra 1920 pokazal jasno zastavljeno življenjsko poslanstvo. Njegov delež na 1. pokrajinski umetniški razstavi je bil presenet-
ljivo ploden, saj je sam prispeval 24 risb, nadaljnje delo mladega gimnazijca pa je ostalo za vse življen je zaznamovano s tem osrednjim kulturnim dogodkom mladih; Mušiča, Mirana Jarca, Božidarja Jakca, Zdenka Ska-lickvja. Ivana Čarga in drugih.
Po maturi leta 1923 se je vpisal na arhitekturo v Ljubljani in bil eden prvih učencev velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Pod njegovo skrbno roko je Mušič dokončno oblikoval svoje nagnjenje do kulture prostora in bivanja. Bil je eden redkih, ki so se zavestno odločili odkrivati, proučevati in dejavno ohranjati vrednote, ki nam jih je zapustila zgodovina. Študijske teme je izbiral tako, daje v njih poglobljeno obravnaval arhitekturne in umetnostne dosežke preteklosti. Že v seminarskih delih seje lotil urbanistične problematike rodnega Novega mesta. Njegova študija regulacije, ki obravnava historično mestno jedro, je prvi načrtno izdelani urbanističnj dokument mesta na okljuku Krke, v isto tematiko pa je posegel tudi s svojim diplomskim delom.
Prvo zaposlitev je dobil v Ljubljani, od koder gaje pot vodila v Split, nato v Maribor pa zopet v Ljubljano, kjer je 1946 postal profesor na oddelku za arhitekturo ljubljanske univerze. Poslej seje popolnoma posvetil raziskovanju bogastva narodnega stavbarstva v rodni Sloveniji, prispeval je bistven delež pri obnovi porušenega Zadra, dokumentiral in reševal je renesančne
dvorce v Dubrovački Rijeki in odločilno vplival na rešitev mednarodno pomembnega zgodovinskega spomenika Sv. Sofije na Ohridu. Vesčas pa je bil predvsem vztrajen borec in izvrsten strokovnjak za ohranjanje stavbne dediščine, ne glede na njeno zemljepisno lego.
V Novo mesto se je z vsem žarom prizadevnega strokovnjaka vrnil v letih 1951-1953, ko je zasnoval in vodil ureditve Ljubljanskih vrat, kompleksa Študijske knjižnice s spominsko ložo, stare Križatije v stavbo Dolenjskega muzeja. Spominskega stebra in ureditve pred Rotovžem ter vodnjaka in arkad na Glavnem trgu. V letih 1960-1961 je vodil obnovo porušenega in požganega gradu Otočec. Kljub temu da je postal v tem času eden naših najboljših spomeniškovarstvenih strokovnjakov in ekspert UNESCO,’mu rodno mesto ni moglo dati priložnosti, da bi vanj vtkal nove ustvarjalne pobude. Sodobna rast mesta in Mušičev pogled na vrednote sta se vedno bolj razhajala, občutljiv i duh svetovljana ni prenesel ozkosti in podeželske samozadostnosti, zato seje mesta izogibal in ga celo mnogokrat obšel kot »devastirano regijo”. Redki prijatelji in tiho zavetje domačije so bilt spremljevalci njegovih občasnih obiskov. Bolj ko je z delom postajal del narodove in mednarodne družine, rajesejesrečaval z rodno Dolenjsko. V tihih popoldnevih seje ustavljal pri kozolcih na Težki vodi, v spominu na gorjanske hoste in žumberačke vasi je iskal tajinstvene zvoke daljne preteklosti. Bil ježiva vez med njo in prihodnostjo.
Za nesporne zasluge k razvoju Novega mesta je bil imenovan za častnega občana novomeške občine, izbran je bil za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Svojo tehtno, premišljeno besedo in pretanjenim slogom je oblikoval številne strokovne danke in nekaj ključnih knjig naše sicer izredno skromne arhitekturne publicistike. V prvih letih svobode je prispeva! Obnovo slovenske vasi (1947), nato zbirko člankov in razprav Arhitektura in čas (1963), knjige Veliki arhitekti I., 11., III. (1965-1968), Arhitektura slovenskega kozolca (1970). Njegov najlepši poklon Novemu mestu je nedvomno očarljiva knjiga Novomeška pomlad (1974), korenine svojega porekla pa je razkril sCIa-ricijevimi Spomini na mladost(1981). S svojo zadnjo knjigo »Jože Plečnik" (1982) seje odolžil svojemu velikemu učitelju.
Matjana Mušiča sebomospominjali kot visokega, slokega moža umirjenega in kultiviranega nastopa, očarljivega predavatelja in čutečega vzgojitelja.
S teoretičnim in projektantskim delom z živo besedo in prisotnostjo povsod, kjer je čutil, daje lahko koristen, nam je profesor Mušič zapustil obsežno delo in ohranil spomin na strokovnjaka spomeniškovarslvene stroke in arhitekta v najplemenitejšem pomenu le besede. Njegovo delo hranimo z največjim spoštovanjem.
JOVO GROBOVŠEK
V SKLAD NAMESTO ČESTITK
Medobčinske d ružbenopoli-tične organizacije dolenjske regije se zahvaljujejo za poslane čestitke in novoletne želje. Namesto lastnih čestitk so nakazale 10.000 din v sklad za drage medicinske instrumente, občanom in organizacijam pa čestitajo prek Dolenjskega lista.
V SKLAD ZA INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: osnovna šola NoVo mesto namesto venca na grob pokojne Eme Lapajne — 2.000 din, OO sindikata srednje kmetijske šole Grm namesto venca na grob mame Dragice Kranjec— 2.000 din, občinski svet ZSS Novo mesto namesto nagrad volonterjem — 45.000 din in zavod za družbeno planiranje iz Novega mesta namesto novoletnih čestitk — 1.000 din.
Iskrena hvala!
Občinski odbor RK Novo mesto
Blokiran...
(Nadaljevanje s 1. strani)
devizni račun, hkrati pa tudi ostalim članicam Slovenijapapirja, sozda s 7 delovnimi organizacijami. Že 15. januarja zapade v plačilo še obveznost za 588.000 dolarjev, kar pomeni, da smo lahko cel januar v devizni blokadi. To pa bi se lahko močno poznalo tudi pri sami proizvodnji papirja in celuloze. Samo v letu 1983 se bo nabralo za okrog 430 milijonov dinarjev tečajnih razlik in ne vemo, od kod bi jih poravnali, saj bi to lahko celo delovno orga-
• Krčani so izpolnili svoje obljube, saj so teden dni pred koncem lanskega leta izpolnili proizvodni plan, dobavili na domače tržišče načrtovane količine papirja in ustvarili 35 milijonov dolarjev izvoza. Letos pa načrtujejo povečanje proizvodnje za 1,7 odstotka, za 1 odstotek, kar pomeni več milijard dinarjev, pa naj bi tudi zmanjšali proizvodne stroške.
nizacijo pripeljalo v veliko izgubah je posebej za Dolenjski list izjavil Pavel Krošelj, vodja finančno-računovodskega sektorja.
Posledice zamujanja NBJ so že zdaj precejšnje tudi zato, ker republiški siseoti od dogovorjenih 2,8 milijona dolarjev, niso prispevali ničesar, razen slovenskega siseo-ta, ki je edini izpolnil dogovor in tudi odobril nujni delež deviz.
Pavel Perc
Dolenjska šolska mreža drži
V novem šolskem letu bo doživela le nekaj popravkov — Na regijski razpravi v Novem mestu v glavnem podprli smernice in predlog za vpis novincev
NOVO MEST O — Na Dolenjskem v celoti podpirajo smernice za planiranje, razmestitev in spremljanje izvajanja vzgojnoizo-braževalnih programov v srednjem usmerjenem izobraževanju, kakor jih je pripravila republiška izobraževalna skupnost in jih dala v javno razpravo. Se posebej soglašajo z določili o povezovanju in tudi združevanju srednjih šol iste usmeritve ali sorodnih usmeritev znotraj migracijskih območij, da bi tako dosegli uskladitev kadrovskih in gmotnih zmogljivosti, hkrati pa odpravili vzroke za pojave neracionalne drobitve mreže srednjih šol.
Razprava o tem in o predlogu vpisa v prve letnike šolskega leta 1984/85 je tekla minuii ponedeljek na regijskem posvetu v Novem mestu. ki se gaje udeležilo 50 ljudi. Iz razprave je moč povzeti, da bistveno različnih pogledov o temeljnih vprašanjih ni in da je mreža šol v glavnem usklajena tako vsamidolenjski regiji kot tudi upoštevaje posavsko regijo. To pomeni, da so vzgojnoizobraževalni programi razporejeni tako, kakor ustreza ne le združenemu delu, ki iz teh šol pričakuje nove kadre, ampak tudi učencem. Pretežno drži, da se jih velika večina lahko šola v svoji regiji, torej čim bliže domu. Nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja nerazrešenih. V mislih imamotežave v nekaterih neproizvodnih usmeritvah, .kjer oddelkov nikakor ne morejo zasesti. Tak primer jevčr-nomlju, kjer že do zdaj niso mogli napolniti obeh oddelkov v šoli družboslovno-jezikovne dejavnosti in grozi, da bodo drugi oddelek sploh izgubili, če ga tudi poslej ne bodo mogli napolniti z učenci. Ker bi bila z izgubo' prizadeta celotna dolenjska regija, bodo poskusili oddelek ohraniti tako, da bo to
kombiniran oddelek. Obenem pozivajo druge občine, naj z usmerjanjem učencev v Črnomelj pomagajo reševati ta problem.
Seveda pa so v Črnomlju in tudi drugod, kjer prihaja do podobnih težav, možne tudi drugačne rešitve, če bodo tudi sorodne šole iz raznih krajeav bolje sodelovale med seboj. Velja pritrditi tudi predlogu, ki ga je na posvetu oblikoval Ivo Santelj iz novomeške izobraževalne skupnosti, naj bi namreč ustanovili regijski koordinacijski odbor za usmerjanje. Pre-
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
NOVO MESTO —Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli retrospektivno razstavo del mojstra umetniške fotografije Billa Brandta. Kolekcija obsega 60 umetniških fotografij oziroma najboljših stvaritev tega svetovno znanega ustvarjalca. Razstavo, ki bo na ogled do 2. februarja, je posredoval The British Council iz Beograda.
nekatero nevšečnost bi v takem organu lahko odpravili.
Razprave se bodo nadaljevale v drugih sestavih in na drugih ravneh do 20. januarja. Sporne zadeve bodo poskušali rešiti še na skupnem sestanku predstavnikov vseh občin 25. januarja v Ljubljani, nakar bo skupščina republiške izobraževalne skupnosti na seji 9. februarja dokumente — smernice in razpis za novo šolsko leto — sprejela in objavila kot veljavne.
I.	ZORAN
„SENCE” V KRKINEM KLUBU
NOVO MESTO — Danes ob
20.	uri bodo v novomeškem Krkinem Klubu predvajali celovečerni igrano-dokumentarni film »Sence bližnjih prednikov” našega filmskega ustvarjalca Filipa Robarja. Po predstavi se bo Avtor pogovarjal z vsemi, ki jih bo kaj zanimalo o filmu ali njegovem delu.
KOČEVARJEV MEMORIAL PIONIRJU
NOVO MESTO — Kegljišče na Loki je pred dnevi sprejelo udeležence 5. mcmorralnega tekmovanja ‘Ivana Kočevarja. Nastopilo je 16 ekip, med katerimi je zmaga pripadla Pionirju z 872 podrtimi keglji, drugi je bil Par-tizan(839), tretji Novoteks (827) itd.
NAŠA ANKET kt
Palica za neplačnike?
Denarni tokovi se v naši domovini pretakajo bolj hudournim kot urejenim vodam podobno, zato so razumljive težnje po večjem redu na tem področju. In tako smo dobili zdaj že sloviti 7. a člen zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. k'i je zagrozil s palico po delavčevih plečih, se pravi po njegovem osebnem dohodku. Člen namreč določa, da morajo organizacije združenega dela, ki ne izpolnjujejo svojih dolžniških obveznosti, izplačevati nižje osebne dohodke. Izvajanje 7. a člena je sicer odloženo za eno leto, vendar pa je razgrel razmišljanja. Gorjača ni v kotu. Čaka.
JOŽA MIKLIČ, direktorica SDK Novo mesto: »Odložitev veljavnosti 7. a člena zakona o zavarovanju plačil ne pomeni nič slabega za Dolenjsko, vendar se moramo zavedati, da to pomeni podiranje v dokumentih zapisanih načel o stabilizaciji. V SDK rrienimo, da finančne nedisciplinenebipoznali.če bi bilo dovolj obratnih sredstev. Ker jih v nekaterih večjih delovnih organizacijah ni, ne plačujejo svojih obveznosti, hkrati pa potegnejo v nelikvidnost za seboj še vrsto manjših kolektivov.”
ANKA GABRIJEL, vodja računovodstva v Tesnilih, Velika Loka: »Če bi že doslej vestno poravnavali vse obveznosti in bi se držali dosedanje zakonodaje, potem novega zakona sploh ne bi bilo treba in odpadli bi vsi dvomi, ali naj velja ali ne. Zakon je premalo selektiven, ker enako prizadeva velike in majhne dolžnike, prizadevne in nemarne, še posebno pa seveda delavce pri osebnih dohodkih. Ob padanju standarda bi bil to dodaten udarec in vprašanje je, ali bi stimulativno vplival na rast produktivnosti.”
VALERIJA STARIHA, vodja finančne službe v črnomaljskem Beltu: »Menim, da naš celotni sistem še ni zrel za uveljavitev 7. a člena, zato je prav,da so jo odložili. Uvajati bi ga bilo dobro postopoma in z drugimi elementi gospodarjenja. Sprašujem se, kaj bomo s tem zakonom sploh pridobili, saj bo nekdo, ki je odvisen od velike delovne organizacije, slabe plačnice, tepen, čeprav ne po lastni krivdi.”
VIKTOR KOZJAN, finančni direktor v metliški Beti: »Pri nas v Beti ne bi prišlo do zastojev, tudi če bi^e odložili veljavnosti 7. a člena, saj pri zagotavljanju plačil nimamo težav. Likvidnosti dajemo velik pomen. Vendar je res, daje iz dneva v dan slabša, predvsem zaradi težav naših poslovnih partnerjev . Tako smo mi z odložitvijo veljavnostizakona pravzaprav na slabšem: smo redni plačniki, plačila nam pa zamujajo.”
Sl ANE REMŽG AR.direktorMela-niina, Kočevje: »Nam je po eni strani žal, daje izvajanje zakona odloženo, saj smo se nanj temeljito pripravljali insmo skušali dosečičim večjo likvidnost z večjim vlaganjem v poslovni sklad. Izvajanje zakona bi nedvomno prispevalo k redu in disciplini v poslovanju, kar je osnova stabilizacije. Res pa je, da bi izvajanje zakona marsikje prizadelo delavce, namesto služb, ki slabo delajo, zato nam zaradi odloga ni žal.”
MIRKO ANZELJC, generalni direktor Inlesa, Ribnica: »Pri nas menimo, da je bilo edino prav, daje izvajanje zakona odloženo, predvsem zaradi splošne nelikvidnosti, ki nastaja pri naših kupcih po Jugoslaviji. Hkrati pa se zavedamo, daje treba finančno disciplino zaostriti. Dvomim pa, da bi bilo možno ob sedanjem močnem padcu osebnega standarda zakon sploh izvajati."
JANEZ LEVSTIK, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Sevnici: »V vodstvu občinske sindikalne organizacije smo to vprašanje izredno resno obravnavali. Skrbelo nas je predvsem to, ker bi bili lahko pri izplačilu osebnih dohodkov prizadeti delavci tudi zaradi povsem obrobnih vprašanj. Namesto da bi bil kaznovan delavec v skupnih službah, bi palica udarila vse delavce. Ukrep tudi v sami izpeljavi ni bil domišljen.”
PAVEL KROŠELJ, vodja finančno-računovodskega sektorja v Djuru Salaju, Krško: »Kupci celuloze in papirja nam redno plačujejo in tudi mi poravnavamo vse obveznosti, zatd za nas ni potrebe po uveljavitvi omenjenega člena. Ko je grozil ta člen, smo imeli primere, da so nam nekateri naši kupci ponudili enoletni kredit, da bi možne težave premostili.”
STANKO REBERNIK, direktor Agrarie v Brežicah: »V naši delovni organizaciji nam je v glavnem uspelo pokrivati obveznosti, zato nas ukrep, če bi tudi veljal, ne bi prizadel. Drugače je tam, kjer spričo inflacije in porasta stroškov težko izpolnjujejo zakonske zahteve."
LENJSKI UST
Št. 2' (1796) 12. januarja 1984
Devet ton belokranjskega tobaka
Tobak barley je zrasel na 3,7 hektara površine — Razen toče ugodno vreme za rast in sušenje — Med Belokranjci veliko zanimanja za gojenje_________
ČRNOMELJ, METLIKA — Ljubljanska tobačna tovarna je minulo jesen prišla v Belo krajino že drugič po pridelek tobaka. To kulturo so začeli v Beli krajini organizirano gojiti spomladi 1982.
Največji dokaz za to, daje tamkajšnje podnebje primerno ter da se s tem splača tudi gojenje,ježe to,da je tamkajšnjepodnebjeprimemo ter da se s tem splača tudi gojenje, je že to, da je od osmih pridelovalcev, ki so se pred dvema letoma prvi odločili za ta korak, njihovo število v preteklem letu naraslo na 34.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek zjutraj na novomeški tržnici ni bilo niti enega zasebnega prodajalca ali prodajalke živilskih proizvodov, pač so trije obrtniki postavili stojnice. Na treh stalnih stojnicah pa je bila založenost kot običajno dobra in zanimivo je, da zadružni kiosk zadnje čase kar uspešno konkurira dvema zasebnikoma. Je založen tudi ssvežo zelenjavo in ceneso nemalokrat nižje kot „čez cesto”.
GOZDARJI BODO SADILI OREHE
LEPI DOB — Na nekdanji Ko-balovi domačiji pripravlja sevni-ški tozd Gozdarstvo vse potrebno za spomladansko sajenje orehov. Tam bodo zgradili tudi objekt za orodje in delavce, ki bodo urejali sodobno plantažo te spet vse bolj dragocene kulture.
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet na sejmišču je bil zaradi slabega vremena slabši. Naprodaj je bilo 68 pujsov v starosti od 7 do 10 tednov ter 126, starih od 10 do 12 tednov. Lastnike je zamenjalo 194 živali, in sicer mlajši po 5.500 do 6.000 dinarjev, starejši pa po 6.000 do 7.500 dinarjev. Na ponedeljkovem sejmu so prodali tudi 10 od 14 glav živine, cena pa je bila za vole od 130 do 150 dinarjev, za krave pa 110 do 120 dinarjev za kilogram.
BREŽICE — Na tedenski sejem so rejci prašičev pripeljali 492 živali, starih do tri mesece, in 12 nad tri mesece starosti. Prodanih je bilo 376 pujsov, in sicer mlajši po 300 dinarjev, starejši pa po 200 dinarjev za kilogram žive teže.
V Črnomaljski občini je s hektara in 65 arov 19 pridelovalcev, v glavnem kmetov ter nekaj polkmetov in upokojencev, pripravilo za odkup 4.400 kilogramov tobačnih listov.
Z lansko letino so izredno zadovoljni. Eden od pridelovalcev je pridelal na 10 arih kar420 kilogramov, kar je glede na to, da so na tej površini uspeh že trije centi, rekord. Med prvo kvaliteto pa se ni uvrstilo le borih 6 odst. pridelka.
Navdušeni nad uspehom, v črnomaljski kmetijski zadrugi načrtujejo, da bodo v letošnjem letu prodali že 7 ton tobaka, saj so gotovi, da se bodo lanskim pridelovalcem pridružili še novi. Ugotavljajo namreč, da se gojenje te kulture zelo splača, kajti na petih ali desetih arih, kolikor jih
Kozje zasluge
Kaj pravi Mackenzi
V prvih povojnih načrtih o gospodarstvu nerazvitih dežel kozjereje niso niti omenjali. Menili so, da bo reja sama po sebi izginila, brž ko se bodo ljudje izkopali iz revščine. Podcenjevali so njen gospodarski pomen. Zgodilo pa se je prav nasprotno. V tistih deželah, ki so se gospodarsko najbolj razvile zaradi nafte, so najprej povečali in intenzivirali rejo drobnice. Povpraševanje po plemenskih kozah v arabskem svetu je spodbudilo gospodarske razvite države zahodne Evrope k pospešenemu strokovnemu delu na tem področju.
V zadnjih dveh desetletjih so tudi načtovalci spremenili
ZANIMIVOST
prvotno mnenje in zdaj v študijah že predvidevajo načine za zboljšanje reje koz v gospodarsko nerazvitem svetu in s tem tudi za preprečevanje škode, ki sojo delale doslej. Za te dežele velja Mackenzijeva ugotovitev, da nobena ustanova, država, mednarodna ali dobrodelna organizacija ni storila toliko dobrega za revne ljudi na svetu (tudi v razvitih industrijskih deželah) kot prav koza. Tisti, ki pravijo, da je koza znanilka revščine, so zelo površni — pravzaprav jo te živali preprečujejo. (Iz januarske številke revije Moj mali svet).
Kmetijski
Nova knjižna obogatitev
Knjižnica za pospeševanje kmetijstva je spet bogatejša za štiri poljudne strokovne knjige. Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je v 14. letniku — 1984 izdalo v nakladi od 5.000 do 7.000 izvodov Konjerejo dr. Jožeta Jurkoviča, Rejo perutnine dr. Franca Ločniška-rja, Mastitisi pri kravah dr. Jožeta Jurce in tradicionalni Kmetijski priročnik. Prva dva avtorja veljata za vrhunska slovenska strokovnjaka na svojem področju.
Konjereji gre v zbirki gotovo prvo mesto, saj tovrstnih knjig pri nas ni, kot da bo z odmirajočo konjerejo odmrla tudi potreba po nji. Na srečo ni tako, za rejo konj so že napočili boljši časi. Težave zaradi nafte, neomejen izvoz klavnih konj na konvertibilni trg, potrebeSLO ter konjskega športa in ne nazadnje vnovično prepričanje, da zmore konj marsikatero kmečko delo opraviti bolje in ceneje od traktorja, vse to budi slovensko konjerejo, ki že ima tudi svoj srednjeročni razvojni načrt. Med novimi rejskimi središči je tudi Dob pri Mirni, kjer vzrejajo črne lipicance.
Perutninarstvo je tretja tovrstna strokovna knjiga, ki seje na našem knjižnem trgu pojavila po vojni. Prof. dr. Ločniškar skuša v njej ustreči vsem, kise ukvarjajo s perutninarstvom, ne da bi trpela strokovna raven knjige. Avtorje vnjej strnil svoje bogato strokovno znanje in izkušnje, oboje je kot nepogrešljiv del vgrajeno v slovensko perutninarstvo samo. Ne pozabimo: nobena druga živinorejska dejavnost ni v zadnjih desetletjih pri nas tako napredovala kot prav perutninarstvo.
Dragocena je tudi po obsegu sicer skromnejša knjiga ..Mastitisipri kravah izpod peresa veterinarja dr. Jožeta Jurce. Po izkoreninjenju najnevarnejših kroničnih bolezni, tuberkutoze in bruceloze, je namreč prav mastitis postal najhujša nadloga pri reji krav, tako imenovana najdražja bolezen, saj ima slovenska živinoreja zaradi nje na leto okoli 300 milijonov dinarjev škode. V knjigi je v besedi in sliki nazorno prikazano, kaj vstfje treba ukreniti, da se bo zmanjšala njena Jkbdljivpst :n s tem povečala donosnost reje molznic.
M. LEGAN
navadno odmerjajo za tobak, nobena druga kultura ne da tolikšnega pridelka, a tudi finančna plat je ugodnejša.
V Metliki so posadili 40arovveč tobaka kot v sosednji občini, pridelek pa je bil ravno tolikšen kot v Črnomlju, od tega 13 odst. druge kvalitete, zlasti zato, ker ga je oklestila poletna toča. Ugotavljajo, da je kakovost listov sicer boljša v višinskih predelih, da pa je pridelek obilnejši na nižinskih poljih, največ pa bodo seveda pokazale analize o količini nikotina, ki jih pričakujejo iz tobačne tovarne.
Tudi v metliški občini vlada med ljudmi zanimanje za gojenje tobaka, venda si v kmetijski zadrugi še ne upajo načrtovati količine pridelka. To bodo raje storili konec februarja, ko bodo kmetje oz. polkmetje, ki prevladujejo, posejali tobačno seme.
*
4
4
4
4
4
4
\
4
4
4
*4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
JI
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
!!
PRVE TRI NA DOPUSTU
NOVO MESTO — Na območju novomeške občine in zadruge so povsod razen v dveh krajih lani pristopili k sporazumu, po katerem so tudi kmečkim ženam zagotovljene pravice do porodniškega dopusta. Prvič v zgodovini so tri kmetice to ugodnost že izkoristile, prikrajšane pa so in še bodo kmetice z območja TZO Šentjernej in Škocjan. Zanje plačan porodniški dopust ne velja, ker spadajo pod zadružne organizacije, ki sporazuma niso podpisale. Da ne bo pri tem ostalo, bi morale kmečke žene s teh območij tudi same v akcijo. ■
Plena so bili najbolj veseli kmetovalci
Boštanjski lovci na Silvestrovo pokončali petero divjih prašičev
TOPOLOVEC — Boštanjski lovci so minulo lefo samo v vasici Vrh morali poravnati za okrog
100.000	dinarjev škode, ki jo je povzročila divjad. Nisogluhi na poziv za več odstrela, česar po drugi strani ni lahko doseči. Zima je bila vse do poprazničnih dni brez snega. V takem je težko sledit i divje prašiče, ki se gibljejo po obsežnem lovišču.
Že za praznik dneva republike so v treh dneh ustrelili dvanajst prašičev.
Na Silvestrovo seje na pogon pri Martinu Dolinšku na Vrhu zbralo dvanajst lovcev. Lovovodja dipl. vet. Alojz Mihev, jih je popeljal okrog Topolovca nad CJrahovico. V razmeroma kratkem pogonu so presenetili precejšnje krdelo prašičev. Velik merjasec jo je sicer tudi tokrat odkuril po svoji poti, medtem ko je lovcem uspelo upleniti štiri lanske mladiče. Kar trije zadel mladi lovec Jože Černič; zanimivo je to, da muje Diana naklonila tako obilen plen kot gonjaču. Eden teh mladičev je prišel na muho Mihevu, dveletnega merjasca pa je položil na dlako Rudi Jonozovič.
Za spravilo uplenjene divjadi se je s konjem tudi tokrat ponudil kmet Pečnik. Taje kljub obilici dela že pred časom izjavil, da jihlovci ne morejo upleniti toliko, da jih on ne bi izvlekel iz gOzda. Lovci so pogon ponovili še 2. januarja. Pre-hajkali so precej'hribovja,'vendar niso videli repa!
A. Ž.
Ljubečna Celje
izotal
termoizolacijski pod
Veliko bo potem seveda odvisno od vremena pa tudi od odkupne cene, ki je bila po mnenju Metličanov preteklo leto nizka: 147 dinarjev za prvo in 128 dinarjev za drugo kakovost, ki pa jo je na srečo reševala 15-odst. stimulacija za proizvodnjo.
M.BEZEK
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VABI NA PREDAVANJA
ČRNOMELJ, SEMIČ — Društvo vinogradnikov Bele krajine vabi na predavanja o tr-sničarstvu, vzgoji ter zaščiti (škropljenju) vinske trte. Predaval bo priznani strokovnjak dr. Jože Colaričiz Maribora,in sicer v soboto, 14. januarja, ob
15.	uri v gasilskem domu v Črnomlju ter v nedeljo, 15. januarja, ob 9.30 v gasilskem domu v Semiču.
NAPREDNI SE ODLOČAJO
NOVO MESTO — Več zasebnih kmetov z območja TZO Škocjan in TZO Novo mesto je kmetijski zemljiški skupnosti prijavilo željo po krčenju gozdov, da bi pridobili kmetijska zemljišča. Strokovne službe zadruge bodo pripravile ustrezne investicijske programe, izvajali pa jih bodo lastniki usmerjenih kmetij: Matko iz Zbur, Robek iz Štravberka, Kast reve iz Bučne vasi in Bevc iz Luterškega sela. Površine obdelovalne zemlje se bodo s krčitvijo gozda pri teh kmetih povečale za blizu 6 hektarov.
10 MILIJONOV ZA CENEJŠO HRANO
NOVO MESTO — Zaradi izrednega povišanja cen nekaterim živilom, kot mesu, mleku ter energiji, bi morale šole in vrtci že lani občutno podražiti hrano. Da pa so cene, ki jih plačujejo starši otrok, ostale zaenkrat še na prejšnji ravni, je zasluga regresa, ki ga je skupnost otroškega varstva v znesku 10,2 milijona dinarjev namenila omenjenim ustanovam. Ta denar so v šolah in vrtcih porabili za regresiranje prehrane vsem otrokom, nad polovico sredstev pa je šlo za celotno ali delno kritje stroškov prehrane otrok iz socialno šibkih družin.
Mu
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
Tel. (063) 25-800
EN HRIBČEK BOM MIRIL.«
Ure)a: Tit Doberšek
Pravna ureditev dela Društva vinogradnikov
Ob koncu leta 1983 je republiški sekretariat za notranje zadeve z odločbo potrdil „ Pravila Društva vinogradnikov Dolenjske”, ki jih je v prečiščenem besedilu sprejela 26. junija lani skupščina delegatov društva. Zato je sedanja naloga podružnic društva, da na svojih zborih vinogradnikov v času, ko delo v vinogradih počiva, seznanja člane z nalogami društva, ki so v pravilih napisana, pri čemer jim bo pomagal še Dolenjski list z objavami v tej rubriki.
Območje delovanja društva
Delovno območje (1. čl. pravil) društva zajetna dolenjski vinorodni okoliš z mejami okoliša, navedenimi v 15. čl. Pravilnika o rajonizaciji vinogradniškega območja Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin (Ur. 1. SRS št. 18/77), na željo vinogradnikov pa tudi bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš z mejami, navedenimi v 14. čl.citiranega pravilnika.
Dolenjski vinorodni okoliš zajema območje občin Novo mesto, Trebnje in Grosuplje v celoti ter desni breg Save območja občin Litija, Laško, Sevnica, Krško in Brežice.
Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš zajema območja občin na levem bregu Save, in sicer: Sevnica, Krško in Brežice.
Pojasnilo: Izpopolnjena pravila Društva vinogradnikov Dolenjske vključujejo v območje svojega delovanja še bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. To je bilo potrebno zaradi vinogradnikov naobmo-čju občine Sevnica na levem bregu Save, ki sodi že v bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, so pa že člani Društva vinogradnikov Dolenjske, in zaradi že izražene želje vinogradnikov ostalega predela Posavja na levem bregu Save, ki želijo postati člani tega društva. S tem odpadejo pravne ovire za ustanavljanje novih podružnic društva v Krškem, Brežicah, Bizeljskem, Pišecah itd. Ker vinogradnike obeh vinorodnih okolišev tarejo iste skrbi in se srečujejoz istimi problemi, je prav, da te
probleme obravnavajo in po možnostih rešujejo v okviru enotnega društva po samostojnih enotah — podružnicah.
Ostale splošne določbe pravil
Društvo je pravna oseba (2. čl). Predstavlja in zastopa ga predsednik, ki poleg tajnika podpisuje za društvo dopise in druge akte. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča podpredsednik društva.
Predvidevamo Zvezo društva vinogradnikov Slovenije (3. čl.), v katero se bo društvo včlanilo, takoj ko bo ta zveza ustanovljena. Pogoji za ustanovitev Zveze društev vinogradnikov Slovenije bodo takrat, ko bodo vinogradniki severno-vzhodnega in zahodnega vinorodnega območja Slovenije ustanovili svoja društva vinogradnikov po zgledu vinogradnik ov jugovzhodnega vinorodnega območja. •
Poleg pečata društva (napis z znakom grozda, lista trte in poliča v sredini) in pečatov podružnic (4. čl.) bo društvo imelo društveni prapor, ki ga bo uporabljalo ob slovesnostih, prireditvah, proslavah in na pogrebih svojih članov. Društveni prapor bo iz blaga rubinasto-rdeče barve,	ve-
likosti 2,7 x 0,9 m, z okroglim grbom v sredini. Društveni grb na praporu je iste vsebine kot društveni pečat, velikosti 50 cm v premeru. Podružnice imajo in uporabljajo	isti
prapor z dodatkom traka velikosti 270 x 15 cm z napisom območja podružnice.
Zamisel društvenega prapora so predlagali vinogradniki iz območja Trebnjega, Šentruperta in Malkovca.	Ut-
emeljevali so ga z dejstvom, da imajo tudi druga društva svoje prapore. S potrditvijo društvenih pravil je tako potrjena tudi zamisel o društvenem praporu kot zunanjem znaku društva. Društvo je prapore že naročilo in jih bomo začeli uporabljati v tem letu.
Zaradi omejenega prostora te rubrike je pred nadaljevanjem vsebine pravil Društva vinogradnikov, vinogradnike treba seznaniti s prvimi nalogami! Te so:
1. organizacija ocene vin po podružnicah po Pravilniku,
2. organizacija glavne ocene vin po Pravilniku,
3. priprave za prireditev Teden dolenjskega cvička.
DT
Z velikimi napori do več hrane
Na zasefbnih kmetijah pridelovanje hrane ne more biti cenejše kot na družbenih — Izkoristiti tudi pašnike v hribih — 278 novih stojišč za govedo
RIBNICA — V ribniški občini načrtujejo, da bodo letos kmetijsko proizvodnjo povečali za 3 odstotke. Glavna usmeritev bo še naprej proizvodnja mesa in mleka, vendar čimveč na osnovi domače krme. Zato bodo na več površinah pridelovali krmne rastline in koruzo.
Predvidoma bodo letos kmetje prodali 3,9 milijonov litrov mleka, 160plamenski telic,550 mladih pitanih goved, 140 klavnih goved in 135 telet. To pomeni, da bo za trg proizvedenih v občini za 10,5 odstotka več presežkov kot lani.
Redili bodo tudi več konj, naslabo izkoriščenih zemljiščih v hribih pa bodo pasli ovce in plemenske telice.
Poskrbeli bodo tudi, da hribovske pašnike ne bo zaraščal gozd. Prav zato bodo uredili skupinske pašnike na Travni gori, ’v Malem logu, Podpreski, Podenju in Grčaricah. Skupno bodo ti pašniki merili 117 ha.
Letos bodo zgradili tudi 278 stojišč za govejo živino, saj bo le tako možno povečati njen stalež. Te gradnje bodo veljale blizu 50 milijonov dinarjev.
Denarza te namene bodo dobili oz. združevali v glavnem iz istih virov kot doslej. Sprememba bo le ta, da bo letosprispevekizosebnih dohodkov zaposlenih porastel z dosedanjega 0.40 na 0,60 odstotka. Ta porast je bil potreben zara-
di podražitve gnojil in močnih krmil ter zaradi nadomestila za del obresti za dana posojila.
Letos bodo pomagali tudi pri ustanavljanju raznih skupnosti, predvsem strojnih, kerle-teomog-
očajo boljše izkoriščanje delovnega časa,osnovnihsredstev,goriva, rezervnih delov'itd. Na področju kmetijske zemljiške politike pa bodo skrbeli za boljšo obdelavo slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč. Dosledno bodo izvajali tudi varstvo kmetijskih zemljišč. Opravili bodo manjše agro in hidromelioracije.
J. PRIMC
STABILIZACIJSKI UKREP
št. 2 (1796) 12. januarja 1984
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN ;
17 let z lopato
Komunalci čistijo pločnike po dogovorjenem ___________redu__________
NOVO MESTO — Nikola Mužar, doma iz Plemberka pri Stopičah, je med tistimi novomeškimi komunalci, ki spadajo k enoti za čiščenje javnih površin. Prav na njihovo delo imajo občani često pripombe, dostikrat tudi neupravičene. Kaj je rekel eden od prizadetih na dan, ko je Novo-meščane prvič v letošnji zimi zjutraj prebudila debela snežna odeja.
POZIV
Pozivamo delovne in družbene organizacije ter občane občine Novo mesto, ki imajo zgradbe oziroma zemljišča v lasti ali v uporabi ob javnih pločnikih ali hodnikih, naj s pločnika, hodnika in kanalskega požiralnika odstranijo led, sneg in naplavine, oziroma poledenele pločnike in hodnike redno čistijo, posipljejo s peskom ali soljo, kot to določa S. člen odloka o prek-
* rških zoper javni red in mir v občini { Novo mesto (Skupščinski Dolenjski ; list, št 24/78). Zoper vse storilce
• prekrškov bomo ukrepali v skladu z S zgoraj navedenim odlokom.
KOMITE ZA URBANIZEM
:
IZ NKŠIH OBČIN
G
Nikola Mažur: „Tudi kidanje snega je častno delo, ampak vsi ne mislijo tako.”
„Že 17 let sem pri Komunali in v vsakem vremenu opravljam službo. Danes odmetavamo snegs pločnikov in nekaterih javnih površin v mestu. Če bo čez noč zmrznilo, bomo jutri posipavali, sicer se bo odmetavanje nadaljevalo. Poleti pometamo inodstranjujemo listje. N aše delo je odvisno od sezone. ”
— Kje so vam ob prihodu na današnji šiht naročili najprej odmetavati sneg?
„Začel sem na tržnici, nadaljujem pred študijsko knjižnico, kolega čisti stopnišče pred sodiščem. Oba greva nato proti poštnemu poslopju, občinskim stavbam in komiteju. Čistimo, kjer nam ukažejo, in po vrstnem redu. Najbolj nas jezi, ko vidimo, da nekateri, ki bi bilo dolžni sami poskrbeti za čiste pločnike, tega ne naredijo. Če pa ponekod v mestu ni očiščeno, se ljudje jezijo na nas, komunalne delavce.”
— Je res za tako službo, kot jo opravljate vi, težko dobiti ljudi?
„Dobiti jih ni težko, ampak vsi nočejo potem delati. Sejim zdiza-malo. Menine, ker moram zaslužiti. Tudi žena je v službi. Mislimpa, da prihajajo taki časi, da bo še marsikdo rad prijel za lopato, če bo hotel živeti od dela.”
R. B.
Radodarni so zlasti manj premožni
Na Dolžu predlagajo kar 3-odstoten samoprispevek
DOLŽ — Na območju te najmlajše krajevne skupnosti v novomeški občini še niti v eni vasi ni vodovoda, zato je zadnje čase spet oživljena akcija za gradnjo vodovoda. Dobilo naj bi ga 7 vasi. Projekt imajo, potrebno bi ga bilo le dopolniti. Težava je predvsem zaradi pomanjkanja denarja. V vseh prizadetih vaseh je namreč le okrog 100 finančno in fizično sposobnih gospodinjstev, ki bi lahko akcijo podprla, medtem pa bi investicija po grobih izračunih veljala vsaj40milijonov dinarjev. Vsekakor odločno preveč v breme prizadetih.
Da pa so krajani sicer pripravljeni podpreti akcije za napredek tega dela Podgorja, ki velja v novomeški občini za najbolj zaostalo, kaže nedavni sestanek vaščanov. Ko so razpravljali O tem, ali bi bilo primerno vpeljati nov krajevni samoprispevek v občini, so na Dolžu predlagali kar 3-odstotke osebnega dohodka v ta namen, čeprav je uradno stališče v občini,naj bi nešličez 2 odst. Marsikje, predvsem v najbolj razvitih okoljih, oklevajo že za 1 odstotek!
Del novega samoprispevka bi radi na Dolžu namenili tudi gradnji trgovine, kajjje spet posebnost. Vrh tega pa ne opuščajo načrta za dolgoročno ureditev kraja, kamor sodi asfalt. Četudi nanj računajo šele okrog leta 1990,otejakciji med vaščani že teče beseda.
R. B.
Dvakrat ostali praznih rok
Po krajevnih skupnostih so domala v celoti uresničili programe, za katere plačujejo samoprispevek, občinski šolski program pa je že drugič-neuresničen
NOVO MESTO — Ko v novomeški občini pravkar na raznih sestankih „testirajo” teren glede vpeljave novega krajevnega samoprispevka (sedanji maja poteče), je čestokrat slišati mnenje: „V več krajih so dve obdobji plačevali samoprispevek za šole, pa so ostali praznih rok, zdaj naj bi s šolskim programom nadaljevali. Podpreti bi ga morali zlasti tam, kjer so s pomočjo širše družbe že prišli do novih šolskih objektov.”
Samoprispevek, ki se izteče maja letos, je v petih letih na-
vrgel 352 milijonov dinarjev, od tega je šlo 170 milijonov za gradnjo šol, 182 milijonov pa za komunalna dela v krajevnih skupnostih. Izkazalo seje, da so bila javna dela, za katera občani že drugo petletko plačujejo samoprispevek, skoro v celoti uresničena, ponekod so naredili še več, kot so predvideli. Po drugi strani pa je dejstvo, da gradnja šol, zlasti osnovnih, ostaja obljuba na papirju. Za nekatere šole je še v drugem srednjeročnem obdobju zmanjkalo denarja. Tako niso dobili predvidene nove šole na Drski, na Otočcu, v Vavti vasi in v Žužemberku, niti niso bile dograjene osnovne šole Bršljin, Grm, Mirna peč, Šmarjeta in. Škocjan. Za dela v navedenih šolah bi ta hip potrebovali 1,2 milijarde dinarjev. Res pa je, da je bilo v sedanjem petletnem obdobju tudi pri pridobitvi šolskega prostora ogromno narejenega, če upoštevamo samo novi center usmerjenega izobraževanja.
Da šolski program ni bil v celoti uresničen, so predvsem krivi čez noč spremenjeni predpisi. Tako so izpadli sicer trdno zastavljeni viri financiranja, predvideni ob sprejemanju programa. Med drugim so bili na tak način čez noč ukinjeni vsi bančni krediti. Hkrati z izpadom planiranih sredstev pa je šlo še za velike podražitve pri že začetih
70 let dr. Erne Primožič
Organizacija Zveze združenja borcev NOV Drska je organizirala za svoje člane in člane njihovih družin novoletno silvestrovanje v gostilni Jakše. Udeležilo se ga je lepo število članov, izostali so le tisti, ki niso mogli priti zaradi visoke starosti ali bolezni. Take so člani odbora obiskali na domu. Navzoči so bili s prireditvijo zadovoljni.
Ob svečanem delu praznovanja je predsednik organizacije povedal, da je med navzočimi tudi dr. Erna Primožič, ki je 12. 12. 1983 dopolnila 70. leto. Člani organizacije je na domu namenoma niso obiskali, ker so računali na to priložnost, da bo lepše in
Lažna solidarnost z ..bolniki"
BolniSki izostanki v Peti se sicer zmanjšujejo, a jih še vedno mnogi izkoriščajo za ______delo	doma	— Skupni nadzornik za vse delovne organizacije?
METLIKA — V metliški občini imajoženekaj časa težavez dokaj veliko odsotnostjo z dela zaradi bolniških izostankov. V prvih devetih mesecih lani seje ta odstotek v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej še dvignil, na to pa je močno vplival tudi bolniški stalež delavcev v Beti, v kateri je zaposlenih okrog tretjina vseh delavcev v občini.
• V Beti so v lanskem tričetrtletju zaradi bolniških izostankov izgubili skoraj 280tisočdelovnihuroz. 35 tisoč delovnih dni, kar pomeni, daje bil odsoten zdela vsak deseti zaposleni. Sicer pa se je glede na število delavcev bolniška v primerjavi z devetimi meseci leta' 1982 zmanjšala za poltretji odstotek.
Glavni razlog za odsotnost z dela so bili porodniški dopusti, (vsak dan je bilo odsotnih 70 delavk), kar je razumljivo, saj v nekaterih tozdih, kot so Otroška konfekcija Šakanje, Konfekcija Črnomelj ter .Kodranka in volna, prevladuje mlada ženska delovna sila. Če ti
izostanki niso zaskrbljujoči, pa več skrbi povzroča bolniška do 30 dni, ki je v preteklem letu v prime-rjavizletom 1982poraslaskorajza 2 tisoč delovnih dni. Izstopata zlasti-tozd Konfekcija Metlika in Kodranka in volna. Vzroki so različni, gre pa-predvsem za bolezni gibalnega in dihalnega sistema ter vezivnih tkiv; bolezni bi bilo gotovo manj, če bi pri delu upoštevali vse lAtrnostne ukrepe. Vse manj je v Beti bolniških izostankov nad 30 dni, zanemarljivo majhna pa je odsotnost zaradi nesreč pri delu ali na poti na delo.
V metliškinajVečjidelovniorga-
nizaciji je zaposlenih veliko polproletarcev, zato ni čudno, če so večletne analize pokazale, daje največ delavcev „bolhih” marca in septembra, ko je na poljih veliko dela. Največ lažnih bolnišk je pri izostankih do 30 dni, žal pa sta tu zdravstvena služba in vodstvo delovne organizacije mnogokrat nemočna. Odločilno vlogo pri odkrivanju lažnihbolnikovbizato morali odigrati sodelavci, ki se še prevečkrat zatečejo k lažni solidarnosti do ,.bolnika”. Čeprav imajo v Beti komisijo, ki obiskuje bolnike na domu in odkriva lažne bolniške, menijo, da bi bilo bolj učinkovito, če bi imele vsedelovne organizacije v občim enega nadzornika, ki bi ga skupaj financirale, njegovo delo pa bi bilo gotovo bolj objektivno.
M BEZEK
gradnjah. To občani razumejo, toda ne gre jim v glavo, da ostajajo praznih rok vedno eni in isti kraji.
Časi so ob naraščajoči draginji in padanju življenjske ravni kaj malo primerni za nalaganje bremen občanom, po drugi strani pa bi morali tudi vedeti: če ne bomo sami gradili, želenih objektov ne bomo imeli ne danes in ne jutri, kajti ni več posojil ne skritih občinskih ali republiških skladov, od koder bi se dalo s pomočjo „stricev” še kaj dobiti. Interesne skupnosti, ki sicer uradno skrbijo za te dejavnosti,
pa za investicije nimajo nič. Komajda za redno dejavnost.
Za novo petletno obdobje so v večini krajevnih skupnosti predlagali uvedbo 2-odst. samoprispevka; od tega naj bi spet 1 odst. porabili v krajevnih skupnostih za domače potrebe, 1 odst. pa naj bi šel za skupen širši program javnih del. Katerih? To bodo povedali občani sami. Poleg neuresničenega šolskega programa je še vrsta želja, od novega mosta čez Krko v Novem mestu in v Dragi do ureditve avtoubsnih postajališč itd. Zaenkrat se želje evidentirajo. .Vsekakor pa za „mačka v vreči” ljudje ne bodo pripravljeni reči „da” in pet let zapovrstjo segati v svojo sicer vedno tanjšo izplačilno kuverto. Če že bo program skupnih javnih del, bi morala biti vsa dela navedena vnaprej.
RIA BAČER
prijetnejše, če s silvestrovanjem združijo tudi posvetilo slavljenki, ki je vse svoje življenje in delo posvetila revolucionarnemu napredku naše samoupravne socialistične družbe. Poleg strokovnih del in nalog na področju zdravstva v skrbi za zdravje človeka je zavzeto opravljala tudi vrsto drugih odgovornih družbenopolitičnih funkcij od poslanke do odbornice, delegatke itd.
Z izročenim šopkom rož in čestitkami s prisrčnim aplavzom vseh navzočih ter s stiskom rok je bil izražen prijeten občutek pozornosti in spoštovanja do priljubljene jubilantke.
RUDI HRVATIN
SREČANJE
KRVODAJALCEV
Decembra so se v Škocjanu srečali krvodajalci iz te krajevne skupnosti. Mladi člani RK smo jim pripravili kratek kulturni piogram, nato smo si skupaj ogledali dva filma o krvodajalstvu. Poskrbeli smo tudi za pogostitev in glasbo, najzaslužnejši krvodajalci pa so prejeli priznanja.
• METKA PRAH OŠ Škocjan
Vsak delavec prispeval
NpVO MESTO — ..Vseh 2580 zaposlenih v Novoteksu ima zasluge, da smo lani v izvozu tako uspeli,” zatrjujeta dipl. psih. Anica Smerdu, direktorica splošnega sektorja, in dipl.oec. Dora Kovačič, direktorica finančnega sektorja. »Stroji so se vrteli noč in dan, kljub težavam z repro-materialom pa niti eno uro nismo stali."
Kako je Novoteksov izvoz us-. merjen, pove že podatek, da so 57 milijonov dinarjev iztržili na konvertibilnem tržišču in 4 milijone na klirinškem, da je bil izvoz za 40 odst. večji od uvoza in da so celoten izvozni plan celo za 9 odst. presegli. Medtem ko metražno blago na tujem največ prodajo v Ameriko in Aliir,
Anica Smerdu
Dora Kovačič
imajo za konfekcijske izdelke kupce pretežno v Nemčiji, Alžiru in Libiji. Na vseh kbneih sveta!
Kljub težkim časom/zlasti za nove naložbe, so tudi na tem področju v minulem letu veliko napredovali. Razširili so izključno izvozno proizvodnjo v svojem tozdu v Trebinju in zaposlili na tamkajšnjem nerazvitem območju 100 novih delavcev. V Novem mestu so odprli blagovnico »Julija”, obnovili in posodobili pa so tudi trgovini v Kolašinu in Sarajevu. Ne nazadnje pa velja omeniti nabavo 20 novih statev v tozdu Tkanina.
Več kot nekaj zadnjih let skupaj pa napredek v družbenem standardu občutijo zaposleni v novomeškem delu Novoteksa, kjer so pred 29. novembrom odprli obnovljeni obrat družbene prehrane in dozidali tovarniški vrtec. Prav te dni so v nove prostore otroškega varstva selili otroke. Zdaj imajo 140 mest v vrtcu, pridobili so 54 novih mesf, vrtec pa postaja odprtega tipa, ker je tudi skupnost otroškega varstva prispevala sredstva za razširitev.
Obrat družbene prehrane, ki je bil leta 1946 zgrajen z udarniškim delom, je bil v takem stanju, da je sanitarna inšpekcija grozila z zaporo. Zdaj imajo tako sodobne prostore, da tudi poslovnih gostoti ne bodo več vodili drugam, marveč jih bodo postregli kar doma.
Obe vodilni tovarišici v izrazito ženskem delovnem kolektivu sta kar optimistično razpoloženi tudi ob pogledu na leto 1984. V načrtu imajo razširitev tozda v Vinici, kjer gre tudi vsa proizvodnja v izvoz in za nabavo nove opreme. Računajo na 4 milijarde celotnega prihodka in 1,2 milijarde dohodka.
R. BAČER
Dve izmeni šele želja
Starši v Metliki želijo otroško varstvo v dveh izmenah — Dovolj prostora, premalo kadra — Vprašalnik
METLIKA — Metliški otroški vrtec in jasli obiskuje letos 180 otrok, 83 pa 250-urniprogram priprave na šolo. Čeprav preteklo jesen niso odklonili nobenega otroka in imajo torej prostora v vrtcu dovolj, pa imajo še vedno premalo varušk.
Tako imajo v jaslih namesto dveh varušk na oddelek, kakor določajo normativi, le eno in pol, v vrtcu pa eno v treh namesto v dveh oddelkih. Delno so za to krivi tudi porodniški dopusti, saj ne dobijo delovne sile ?a določen čas, zato si pomagajo z notranjo preureditvijo. To p'a pomeni, da morajo vzgojiteljice in medicinske cestre, ki bi jih bilo sicer za redno delo dovolj, poleg tega, da nadomeščajo svoje sodelavke, ki so na porodniškem dopustu, večkrat prevžeti tudi delo varuhinj. V vrtcu se zavedajo, da bi bilo dobro razvijati !udi dodatne programe, zlasti ure pravljic za otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo,
ter varstvo romskih otrok, a bi zaenkrat njihov kader zaradi preobremenjenosti to težko izpeljal.
Pred nedavnim pa je vrtec zaradi večkratnega spreminjanja delovnega časa v preteklem letu na pobudo skupnosti otroškega varstva in izvršnega sveta otrok. Kot je povedala ravnateljica vrtca Branka Hauptman, morajo najprej ugotoviti, ali med starši vlada interes za takšno varstvo, potem pa bodo videli, kaj lahko v okviru finančnih možnosti naredijo, kajti jasno je. da bi se z uvedbo takšnega varstva stroški vrtca povečali. Toda sodeč po odgovorih, ki so jih dobili do sedaj, se največ staršev navdušuje nad varstvom do pol enajstih zvečer, ko končadelodru-ga izmena. To pa je po besedah ravnateljice vsaj za sedaj še nemogoče izpeljati,sajbi potrebovali v vrtcu kader za še eno celotno izmeno.
B. M.
Novomeška kronika
LJUDI STRAŠIJO — Mladi objestneži, ki so jim pred novim letom prišle v roke petarde, so prejšnji teden eno vrgli skozi vhod bloka na Šegovi 11. kjer stanujejo pretežno upokojenci in starejši ljudje. Ko jepočilo,so stanovalci v strahu onemeli in nekateri se še dolgo niso mogli umiriti. Take šale na račun starejših so res neumestne,.
ČAKAJO, DA BO POTACANO? — V ponedeljek zjutraj, koso sc ljudje po 30 cm debeli snežni odeji prebijali v službo, so lahko ugotavljali, da občinskega odloka o obveznem čiščenj u snega pred svojimi hiša m i mnogi ne spoštujejo. Medtem ko so bile ulice splužene, pred mnogimi trgovinami pločniki očiščeni, pa so ponekod sredi mesta v družbenem in zasebnem sektorju čakal i, da bo za lopato namesto njih poprijel kdo drug. Če odlok že je, bi morali poskrbeti tudi za kazni, da bo veljal za vse!
Ena gospa je rekla, dajo za-, nima, če bodo frfotajoči okraski iz stiropora na novomeškem Glavnem trgu počakali kar do novega leta 1985, ko se zdaj nihče več ne zmeni zanje.
V SOBOTO SMUČARSKI TRIM TEK
CIKAVA — Tekaška sekcija smučarskega društva Rog iz Novega mesta organizira v soboto ob 10. uri na Cikavi smučarski trim tek.
V času od 29. decembra do 4. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Košmerl s Potovega vrha — Barbaro, Nevenka Pavlovič iz Krmelja — Dragano, Terezija Turk s Sela pri Zajčjem vrhu — Tomaža, Nada Miketič iz Črnomlja — Petro. Slavka Bizjak izTrebnjega — Alenko, Ivana Goričar z Daljnega vrha — Sanjo, Biserka Piškurič iz Breznika — Ivana, Jožica Conta iz Cerovega loga
— Silvo, Sonja Gerbec iz Metlike — Jožeta, Ljubica Kvas iz Črnomlja — Uroša, Marija Kocjan iz Regerče vasi
— Dejana, Jožica Bambič iz Šentjerneja — Valentino, Dragica Nastav iz Gornjega Bukovca — Siniša, Marija Krese iz Bitnje vasi — Gregorja. Milena Vinšek iz Šmarja — Blaža, Majda Kobe iz Dolenjih Sušic
— Natalijo, Biserka Kotnik izČužnje vasi — Martino, Mira Djakovič iz Vinice — Dragico, Dragica Vancaš iz Zaluke — Nikolino, Mihaela Hrastar iz Dolnjih Laknic — Marka, Emica Zupančič iz Bodganje vasi — Brigito, Tončka Schvveiger iz Črnomlja — Majo, Slavka Šircelj iz Rihpovca — Blanko, Jožefa Barbo iz Češenc — Matejo, Terezija Rabzelj s Pristave — dečka, Jožica
IZ NOVEGA MESTA: Antonija Filej — Kekec iz Ulice Danila Bučarja 9 — Evo, Vladka Avbar iz Bršljina 14
— Miloša, Milica Stankovič iz Di-lančeve 1 — Davorja, Milena Rozman iz Kristanove I'— Kristino in Mira Medved, V Ragov log 4 — Barbaro. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SUHORČANI SO USTANOVILI PUSTNO DRUŠTVO KRAJEVNI LISJAK, v katerega se je vključilo veli ko število krajanov. Četudi bo pustno norenje šele v začetku marca, so se krajevni lisjaki že zbrali v prosvetnem domu, in sicer 8. januarja. Na sestanku so razpravljali o karnevalu, ki ga nameravajo napraviti jia veliki nogi”. O gradaških mačkih zaenkrat ni slišati nič določnega, vendar je gotovo, dane dremuckajo. Pripravili bodo kaj tako zažigalnega, da bo narod pokal od smeha, četudi jim je požar uničil dobršen del opreme.
LANSKA RAZSTAVA BELOKRANJSKIH VIN, imenovana vinska vigred, še ni pozabljena, saj je ostala ljudem v lepem spominu. Nič čudnega ni torej, če se že pojavljajo vprašanja, kako bo letos. Na to bi najlažeodgovo-rilo belokranjsko društvo vinogradnikov, neuradno pajeslišati.da bo vinska vigred tudi letos v Metliki, kar bi bilo še najbolj smiselno, saj je bila lanska organizacija „na višini". Iz napakic, kijih tudi ni manjkalo, pa so se organizatorji marsičesa naučili. Zlahka jih bodo odpravili.
NAJBRŽ SO REDKI, KI NE VEDO, da ima Beti svojo prodajalno. So pa takšni, ki ne vedo, kje je. Industrijska prodajalna Beti je oddaljena od delovne organizacije le nekaj metrov in stoji blizu železniške postaje. Morda ne bi bilo odveč,če bi se v Beti zmigali in postavili po mestu nekaj napisov, ki bi usmerjali kupce v trgovino, kjer se dobe izdelki te priznane tekstilne tovarne. In to ceneje kot v drugih trgovinah.
IZ NkŠIH OBČIN I
Črnomaljski drobir
PLANINARJENJE BO OŽIVELO — Ob koncu preteklega leta se je po dolgih letih sestalo na delovnem sestanku več kot 50 črnomaljskih planincev. Beseda je seveda tekla o delu v letošnjem letu: o povečanju števila članov, organiziranju množičnih pohodov, delovnih akcij teropnpravi lastne transverzale. O mnogih drugih pomembnih dejavnostih, ne nazadnje tudi o praznovanju 30. obletnice otvoritve planinskega doma na Mirni gori. pa se bodo planinci pogovorih na občnem zboru, ki bo še ta mesec. Že po začetnih akordih je moč sklepati, da tokrat črnomaljski planinci ne bodo znova zaspali.
KONČNO TAJNIK — Da pa v črnomaljski občin i ne bo oživelo le pla-ninarjenje, ampak gotovo tudi kultura in telesna kultura, je moč sklepati po tem, da sta kulturna i n telesnokulturna skupnost končno dobili svojega tajnika, Toneta Panjana. Dela mu ne bo primanjkovalo, kjese ga bo moral prijeti, pa je Tone v svojem enomesečnem stažu nedvomno že ugotovil.
Ribniški zobotrebci
ZASEBNI POČITEK — Silvestrovanje v Domu JLA je veljalo 800 din; v hotelu Jelka pa 1.000 din. Večina Ribničanov je silvestrovala kar doma. Kaj drugega jim tudi ni preostalo, nekaj zaradi denarja, nekaj zaradi večine zasebnih gostilničarjev, ki so zaradi napornega dela skozi vse leto na silvestrsko noč v glavnem ..počivali".
HRANA IN PIJAČA Pred novoletnimi prazniki je bila velika gneča v trgovinah in gostilnah. Prodano pa je bilo največ hrane in pijače. Za novo leto se občani torej niso preveč stabilizacijsko obnašali, se bodo pa zato ves januar in veijetno še kakšen mesec dlje.
DEDEK PA KAR PEŠ — Novoletne prireditve za najmlajše v Ribnici niso bile deležne posebne hvale. Slabe volje pa je bil tudi dedek Mraz, ki je načrtoval vožnjo s sanmi, pa je moral na pot kar peš.Neodgovornim odgovornim službam namreč ni uspelo pravočasno uvoziti snega,saj je prva novoletna pošiljka prispela šele 4. januarja, in še ta v zelo skromnih količinah.
M. G-č — s
Drobne iz Kočevja
SPET ZA VLAK — Na zadnji seji občinske skupščine so se delegati strinjali, naj bi med Kočevjem in Ljubi jano ponovno vozil vlak, kerje pač to za starejše potnike bolj udobno. Promet je sploh zapostavljen in so na tem področju vedno večje težave. Zdaj ni gum, potem ne morešdobitiakumu-latorja, tudi z bencinom so težave. Če pa že kaj dobiš, je to vsak dan dražje.
SO TUDI TAKSE ZMRZNI LE? — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče so sprejeli na zadnji seji občinske skupščine pogojno. Delegati so se namreč vprašali, ali zamrznitev cen velja tudi za takse. Najbolj ostroje sprejemu odloka nasprotovala delegacija 1 rikona. Zdaj čakajo na navodilo „od zgoraj '.Če bo odgovor, da so zamrznjene tudi takse, potem odlok ne bo veljal.
Trebanjske iveri
NESLUTENE MOŽNOSTI ZA IZVOZ — Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je med obiskom v trebanjski občini gospodarstvenikom zatrjeval, daso možnosti za izvoz zmeraj boljše. Doma so cene zamrznjene, v tujini pa še vedno rastejo. Hkratijedejal.da si bodo morale za večji izvoz prizadevati tudi kmetijske zadruge. Mesa tako in tako pojemo preveč, hkrati pa bomo lahko nabirali tddi polže in žabe.skratka, vse naj bi šlo v izvoz. Le tako bomo lahko preživeli!
TREBNJE BOGATEJŠE ZA BANKO — Trebnje bo v resnici postalo mesto, če se bo še naprej razvijalo tako hitro. Zdaj je poleg ostalih velikih pridobitev bogatejše še za banko, obnavljajo dom kulture, nekoč bo morda v njem tudi tržnica. A vse le ne gre čez noč, kar se je pokazalo tudi pri agenciji Beogradske banke, kjer so delavci še tik pred otvoritvijo hiteli z zadnjimi deli.
355 OTROK V OTROŠKIH VTRCIH
TREBNJE — V trebanjski občini poteka redna vzgojnovarstvena dejavnost v 18 oddelkih, obiskuje pa jo 355 otrok. Največ jih je v T rebnjem in na Mirni, precej manj pav Mokronogu, Šentrupertu in Velikem Gabru. Za sprejem se zanima še 58 staršev, naj več za jasli.
ZA SOCIALNO SKRBSTVO 27 MILIJONOV DINARJEV
TREBNJE — Začasni finančni načrt trebanjske skupnosti socialnega skrbstva je usklajen z resolucijo, zato bodo letos povečali nominalno rast sredstev za to dejavnost samoza 19,8 odst. jn bodo porabili okoli 27 milijonov dinarjev. Začasna prispevnastopnja bo znašala 1,11 odstotka od bruto osebnega dohodka.
m
IZ NKŠIH OBČIN
Šolo »rešujejo” hrvaški učenci
V srednjo šolo Edvarda Kardelja v Črnomlju se vsako leto vpiše manj učencev — Prihodnje leto pet usmeritev — Usmerjale naj bi štipendije
ČRNOMELJ — Poleg rednih težav,kispremljajo vsako reformo šolstva, kot so stare navade, neusklajeni novi načrti, kasnitev učbenikov, nov pojem proizvodnega dela in delovne prakse, oprema delavnic in posebnih učilnic, se je pri zadnji preobrazbi pojavil tudi problem manjših šol daleč od večjih središč. Med takšnimi šolami je tudi srednja šola Edvarda Kardelja v Črnomlju, ki se srečuje z upadanjem vpisa učencev in števila oddelkov, manjšimi finančnimi sredstvi, težavami z vzdrževanjem šole, nepopolno zaposlenostjo učiteljev in vrsto drugimi težavami.
Družboslovna usmeritev v črnomaljski srednji šoli je bila zasnovana kot regijska, a se vpisujejo skoraj izključno učenci iz Bele krajine, zato je vprašljiv obstoj šole le z enim oddelkom usmeritve. Vpis v kovinarski usmeritvi „rešujejo” učenci s Hrvaške, ki predstavljajo polovico vseh v prve razrede vpisanih učencev. Skrajšanega programa rudarske usmeritve pa v letošnjem šolskem letu zaradi premajhnega zanimanja niso odprli.
V srednji šoli menijo, da reševanje problemov oz. obstoja šola sploh otežuje tudi premajhna pomoč delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Načrtovanje vpisa in izbora vzgojno-izobra-ževalnih programov onemogoča zlasti pomanjkanje dolgoročnih planov potreb po kadrih, vpis učencev pa bi morali usmerjati tudi z razpisi štipendij. Ne gre zanemariti dejstva, da se celo belokranjska srednješolska mladina vse bolj spreminja v vozače, ki odha-
Komandirja Gašperja ni več
V Ljubljani je umrl FilipTekavec—Gašper, komandir prve ribniške čete in častni občan Ribnice
LJUBLJANA — Tik pred novim letom smo na pokopališču na Žalah v Ljubljani položili k večnemu počitku komandirja prve ribniške čete Filipa Tekavca-Gašperja, kije bil tudi častni občan ribniške občine.
Filip Tekavec se je rodil leta 1912 v Ribnici. V stari Jugoslaviji jedokončal podoficirsko šolo. Zaradi širjenja komunistične literature in misli pa je bil večkrat obsojen na ječo, v katerije prebil več let. Leta 1937 so ga odpustili iz zapora in vojske ler ga poslali pod policijsko nadzorstvo v rodno Ribnico. Tu je bil med ustanovnimi člani ribniške partijske celice in že pred začetkom vojne določen, da bo ob začetku vstaje vodil ribniško partizansko enoto.
Ribniška partizanska četa je bila ustanovljena že 13. julija 1941 in ie ena prvih partizanskih čet v Sloveniji pa tudi s sabotažnimi in bojnimi akcija mi je začela med prvimi. Kasneje je bil Gašper šc komandant dopolnilnega bataljona na Dolenjskem, komandant
svojih močeh pomagal pri delu. Zaradi njegovih zaslug mu je občinska skupščina podelila naziv častni občan občine Ribnica.
J. PRIMC
jajo na šolanje v Novo mesto.
Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa pri črnomaljski izobraževalni skupnosti je zato pripravil vrsto akcij in pogovorov, na osnovi katerih je izoblikoval predlog razpisa za prihodnje šolsko leto. Srednja šola Edvarda Kardelja naj bi imela 7 oddelkov prvih letnikov, in sicer tri kovinarske usmeritve (IV. in V. stopnja), en oddelek družboslovne usmeritve, kot dislocirane pa po en oddelek metalurške(IV.stopnja), rudarske (skrajašani program) in ekonomske usmeritve (poslovno-finančna dejavnost).
M. BEZEK TREBANJSKA SINDIKALNA ŠOLA
TREBNJE — Tu se je te dni pričela sindikalna politična šola, ki bo trajala do 9. februarja. V okviru 50-urnega programa se bodo trebanjski sindikalisti lahko seznanili z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije, z nalogami sindikatov, vlogo samoupravljanja ipd. Predavali jim bodo znani trebanjski družbenopolitični delavci, o stabilizaciji pa bo govoril tudi Jože Knez, podpredsednik republiške konference SZDL. Sindikalno politično šolo organizira trebanjski center za izobraževanje in kulturo.
Jože Hribljan
Noč odganja pekovski podmladek
Peki odhajajo iz črnomaljske pekarne celo v rudnik
ČRNOMELJ — Črnomaljska pekarna, ki združuje pod svojo streho tudi slaščičarno, pokriva vsak dan s svojimi izdelki oelo Belo krajino ter Jurovski brod onkraj Kolpe, dvakrat na teden pa se sladkajo z njenimi slaščicami tudi v Dugi Resi in Karlovcu ter enkrat na teden v Novem mestu. ..Četudi je tržišče za našo pekarno dokaj veliko, ga brez težav zadovoljimo, vendar to še ne pomeni, da nam gre vedno vse po maslu.”
pravi vodja proizvodnje Jože Hribljan.
Eden od problemov je namreč prav pomanjkanje margarine, ki jo zaradi kratkega roka trajanja ne morejo kopičiti na zalogi, v treh mesecih pa je porabijo okrog tono, če so prazniki, pa še več.
..Zamislili smo se tudi nad peki, ki zapuščajo svoj osnovni poklic ter si iščejo delo drugje, celo v rudniku. Starejši peki, že dobro-navajeni na delo, ki se začne opolnoči, ostajajo, odhaja pa mlajši, a kvalificiran kader. Deset pekov nas zaenkrat še zmore delo, vendar bi bili pripravljeni štipendirati kakšnega učenca. Saj se fantje zanimajo za ta poklic, ko pa jim povemo, da je peka kruha še vedno nočno opravilo, si premislijo. Tako imamo le enega štipendista v prvem letniku," toži Hribljan.
Čeprav po besedah vodje priz-vodnje na peke večkrat letijo neupravičene kritike, ko zmanjka kruha, saj ga naredijo po naročilu, zmanjka pa ga navadno nekaj ur po tem, ko prenehajo s peko, pa so pripravljeni sprejeti nase pripombe o slabi kvaliteti. „Vem, da je bO pred kratkim kruh zelo slab, ker smo imeli težave z moko, ki je prižla iz Sibije, sicer pa kruh izgubi na kakovosti tudi zaradi same tehnologije, torej strojnega gnetenja in peke v sodobnih pečeh, ki niso primerljive s starimi, parnimi.”
B. M.
Naprej hitreje kot republika
 Tako so si v svojem načrtu za letos zapisali v ribniški občini
RIBNICA — V minulem letu industrija, kmetijstvo in obrt v ribniški občini niso dosegli načrtovane rasti proizvodnje. Zato bo glavni cilj letos doseči tako rast proizvodnje, ki bo nad republiškim povprečjem. Od doseganja tega cilja bo odvisen tudi življenjski standard. Taka je uvodna misel osnutka resolucije o letošnjem občinskem planu, ki je še v javni razpravi.
Filip Tekavec-Gašper
letališč v Črnomlju in Zadru, komandant dopolnilne prekomorske brigade vZadruitd. Po vojnijedelal na Vojnem področju okrožja Novo mesto, po razformiranju okrožij pa je odšel na novo dolžnost v Beograd, kjer je ostal do upokojitve, nato se je za stalno preselil v Ljubljano. Vedno pa je sodeloval z borčevskimi in drugimi organizacijami v domači občini in jim po.
Ta resolucija nadalje pravi, da morajo Donit, ITPPin Riko letos doseči nadpovprečen porast izvoza na konvertibilni trg, ker lani niso dosegli načrtovanih ciljev. Izvoz pa bodo morale bolj povečevati tudi tiste organizacije, ki so doslej na tem področju storile premalo.
Med predvidenimi ukrepi za kratkoročno in tudi dolgoročno doseganje boljših uspehov na teh področjih se glavni nanašajo na hitrejše vključevanje razvojnega in znanstvenoraziskovalnega dela ter njihovih dosežkov v prakso, uvajanje informatike ter sodobnejših proizvodnih programov, boljše izkoriščanje kadrovskih, naravnih in proizvodnih zmogljivosti ter odpravo ozkih grl. Še" posebej so predvideni ukrepi za
SPOMNILI SO SE STAREJŠI H — Iz KS Ivan Omerza Livold je v različnih domovih za starejše po Sloveniji 9 krajanov. Vsem smoposlali pred prazniki glasilo naše KS. Ža novo leto smo jim zaželeli zdravja pa tudi, da bi čimprej začeli v Kočevju graditi dom za starejše občane, saj bi se tako lahko preselili bliže doma.
IRENA GORNIK
Inles, 1TPP in Žičnico, kilamniso dosegli predvidene rasti proizvodnje. Tem ciljem so prilagojene tudi investicije.
Poseben poudarek je tudi na drobnem gospodarstvu in njego-
vem povezovanju s proizvodnimi organizacijami. V ta namen bo treba spremeniti davčno politiko, kije zdaj taka, da vobrti spodbuja večanje proizvodnje le do neke meje. V izvoz se nameravajo bolj vključiti tudi s svojo tradicionalno „suho robo".
O nekaterih pomembnejših področjih bomo spregovorili še v posebnih sestavkih.
J. PRlfaC
IZ KS IVAN OMERZA LIVOLD
ČRNI POTOK —Mladinci iz Črnega potoka so pripravili za silvestrski večer bogat kulturni program. Dedek Mraz je podelil najmiajšim nad 50 daril. Mladinci so obdarili tudi najstarejšo vaščanko, teto Progarjevo, ki ima že skoraj 90 let, a je kljub temu na odru zapela staro slovensko pesmico. 1 .januarjapopoldneso—kot za vsako novo leto — odigrali nogometno tekmo stari in mladi. Mladinci že pripravljajo program za 8. marec.
MOZELJ — Mladinci pripravljajo programsko-volilno konferenco.
LIVOLD — Mlajši mladinci in pionirji so pripravili pred novim letom bogat kulturni program, ki je bil zanimiv za staro in mlado. Najmlajše jeobdaro-val dedek Mraz.
VODO BO TREBA PLAČEVATI
RIBNICA — Hydrovod Kočevje—Ribnica je z novim letom prevzel v upravljanje celotni jurjevški vodovod. Predala mu gaje krajevna skupnost Ribnica, da bi tako dolgoročno uredila oskrbo s pitno vodo na tem območju. Vsaka drugačna rešitev bi bila le začasna, saj ne bi vsemu območju zagotavljala redne oskrbe z vodo. Uporabniki bodo začeli plačevati vodarino, ko bodo vgrajeni vodomeri, kar se bo predvidoma zgodilo v kratkem. Hydrovod je že priključil na regionalni vodovod območje Dolenjih Laz, ki je bilo prej navezano na jurjevški vodovod. Tako obstaja zdaj za jurjevški vodovod, sepravi za vasi Jurjeviča, Breže in Kot, 30 odst. vode večkotdoslej.kosobile priključene še Dolenje Laze.
Kaže pa, da vseh nevšečnosti in sporov okoli jurjevškega vodovoda še vedno ne bo konec in da bo do najhujših prišlo zdaj, ko bodo vgrajevali vodomere in bo treba plačevati vodarino.
J. P.
Važno je tudi vzdrževati
V ribniški občini zgrajenega veliko, zdaj je treba poskrbeti za vzdrževanje, da ne bo propadlo
RIBNICA — V ribniški občini trenutno ni večjih potreb po stanovanjih, vendar se odgovorni zavedajo, da delo na tem področju kljub temu ne sme preveč zastati. •
V osnutku resolucije občinskega plana za letos so predvideli, da bodo letos dokončali 29-stanovanj ski objekt v Ribnici, za gradnjo katerega je bil že lani zagotovljen denar. Pripravili pa bodo potrebno dokumentacijo in denar za gradnjo 25-stanovanjskega bloka v Ribnici in 6-stanovanjskega v Sodražici. Z izgradnjo teh stanovanj bo v celoti uresničen srednjeročni program družbene gradpje stanovanj za obdobje 1981—1986.
Na zazidalnem območju Mlaka bodo pripravili za odkup 10 komunalno opremljenih parcel za gradnjo zasebnih hiš. Za zasebno
»stanovanjsko gradnjo bodo pridobivali tudi zemljišča na območju Gornjih Lepovč in Sodražice.
Tudi sredstva za gradnjo cest bodo manjša. Kljub temu bodo letos nadaljevali posodabljanje ceste Sodražica — Loški potok, in sicer s sredstvi iz samoprispevka in republiške skupnosti za ceste. Nadaljevali bodo tudi prenavljanje lokalnih cest na območju KS Sv. Gregor in KS Velike Poljane.
»Zasluga” letošnje hude suše pa je, da bo namenjenega več denarja za urejanje preskrbe z vodo. Obnovili bodo poškodovane dele regionalnega vodovoda in lokalnih vodovodov, urediti nameravajo nova črpališča ter nekatere lokalne vodovode povezati z regionalnim, da bi tako občanom tudi v suši zagotovili dovolj vode.
Za vsa ta dela pa ne nameravajo predpisati novih dajatev.
J. P.
Čaka Trimo ugodnejše leto?
T rebanjski T rimo je lani pridelal 2 milijardi dinarjev prihodka — Zahfevni načrti za letos — Za polovico večji izvoz kot lani
TREBNJE — Po mnenju predsednika kolektivnega poslovodnega organa v Trimu Staneta Velikonje se v tem letu posli razvijajo tako, da bo' mogoče izvoz povečati tudi za polovico. Seveda gre za konvertibilni izvoz, ki ga nameravajo uresničiti zlasti v državah v razvoju, Libanonu, Alžiriji, Etiopiji, Angliji in tudi Egiptu. Skratka, poslov bi bilo za nadaljnja tri, štiri leta.
K temu je treba dodati, da vTri- prispevalo zlasti varčevanje mate-
BEOGRAJSKA BANKA V TREBNJEM — Pretekli petek so v Trebnjem slavnostno odprli novo podružnico Beograjske banke. Otvoritve so se udeležili predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja iz občine, filialo pa je uradno odprl Jože Tepina, direktor Temeljne banke iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je dejal, da tudi Trebnje postaja član številne družine mest, kjer deluje Beograjska banka, ki tudi sicer ne pozna ne občinskih ne republiških meja. Bančna filiala je pridobitev za Trebnje, kar kaže tudi velik obisk občanov že na dan otvoritve in po njej. (Foto: J. Simčič)
mu vestno izplačujejo vse svoje obveznosti in da jim je uspelo kratkoročne kredite zmanjšati za polovico. Seveda pa teh rezultatov in tudi določenega optimizma za to leto ne bi bilo, ako ne bi lani dobro poslovali. Kakor namrčč kaže ocena, ki so jo pripravili v ekonomskem centru Trima, bodo imeli okoli 2 milijardi dinarjev prihodka. Delež prihodka, pridobljen na tujih trgih, je sicer padel, sa se utegne v tem letu močno popraviti. K dobrim poslovnim rezultatom pa je
riala.
Fizični obseg proizvodnje pa ni dosegel takšnega obsega. Jeklenih konstrukcij so proizvedli za okoli tretjino manj kot predlani, fasadne plošče in montaža pa sta presegla predlanske rezultate. Vsi ti rezultati so seveda še kar ugodni, če vemo, da seje Trimo ubadal s pomanjkanjem materiala,pravta-ko pa je prišlo do nekaterih težav na zunanjih trgih in so se posli podaljšali.v to leto. K temu so prispevali tudi konflikti na Bližnjem vzhodu in Dodobne težave.
2 (1796) 12, januarja 1984
V takih razmerah je seveda težko postaviti že izhodišča za planiranje, kaj šele postaviti načrt, V glavnem naj bi se proizvodnja povečala za 30 odst. pri proizvodnji jeklenih konstrukcij in dosegla raven iz leta 1982, drugod panaj bi porasla za 10 do 15 odst., pri montaži pa'celo le za 3 do 5 odst. Izvoz je še naprej osrednje torišče dela. Na konvertibilne trge bodo izvozili za 6 milijonov dolarjev, na klirinške pa za 3 milijone dolarjev. V celoti naj bi izvoz na konvertibilne trge povečali za polovico, s čimer bi precej izboljšali položaj Trima med'slovenskimi izvozniki, znatno pa bi popravili tudi izvozno — uvozno bilanco trebanjske občine. Ta prav zaradi Trimovih težav doslej ni dosegala kdove kakšnih uspehov na zunanjih trgih.
J. SIMČIČ
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
pn
ii
Doslednost poveča ugled
Stanko Cerjak inTone Jesenko obmenjavi man- data v občinski konferenci SZDL
BREŽICE — »Uresničeva-	cije v novem obdobju, je,
nje stabilizacijskihciljevostaja	odgovoril, da na neposredno
za občinsko konferencoSZDL	delo med članstvom v krajev-
tudi vletu 1984ena poglavitnih	n ih konferencah, vaških in uli-
nalog," je na pragu novega	čnih odborih. „Le tako bo
mandata izjavil njen sedanji	SZDL živo povezana z ljudmi,
predsednik Stanko Cerjak. Na	Težji časi se odražajo tudi v
vprašanje, kam bo usmerjena	družbenopolitičnem delu, zato
pozornost frontne organiza-	bomo morali razreševati števil-
na protislovja. Predvsem pa se moramo bolj osredotočati na učinke v praksi in zahtevati odgovornost za uresničevanje sklepov in stališč, ki jih sprejemamo. Tu bomo morali narediti več, če bomo hoteli imeti več ugleda in le-tega utrjevati še naprej.”
Za kratko izjavo smo zaprosili tudi dosedanjega predsednika OK SZDL Toneta Jesenka. Svoja zapažanja in izkušnje je povzel takole:
»V štirih let ih je občina dosegla velik družbenoekonomski in kulturni razvoj. Bistven napredek pri delu občinske konference SZDL vidim vtem, da so bile vse pomembnejše odločitve, ki sojih sprejemali v občini ali republiki, prej prede-batirane med našim članstvom. V tem času smo vendarle uspeli razumeti in utrditi tudi frontno vlogo socialistične zveze, bolj seveda na občinski kot na krajevni ravni. Slabost našega dela pa je bila, da smo premalo vztrajali na dogovorjenih družbenih odločitvah in da nismo dosegli zares množičnega vključevanja v tako odločanje.”
Tone Jesenko	J.	T.
Stanko Cerjak
Vsak član zase še ni veriga
V Brežicah predlagajo učinkovitejšo organiziranost turizma in gostinstva
BREŽl CE — Položaj gostinstva in turizma ter program njunega razvoja bo danes pretresala občinska skupščina. Razmere in gospodarske učinke teh za občino izredno pomembnih dejavnosti je proučevala delovna skupina izvršnega sveta,ki zaradi dosedanje nepovezanosti predlaga drugačno organiziranost.
Njen namen je, da bi bila turistična ponudba v občini čimbolj zaokrožena. Ustanovili naj bi skupnost za razvoj in preskrbi) turizma in gostinstva. Ta bi povezovala in usmerjala delo odborov za trgovino, za kmetijstvo, za gostinstvo in turizem, za komunalno urejanje in za obrt.
Po tej poti naj bi vendarle prišli do medsebojnega sodelovanja tudi v dejanjih in podrli plotove, s katerimi se delovne organizacije in društva še ograjujejo. Skupnost naj bi hkrati odprla vrata sodobnejšim zamislim in drugod že uveljavljenim oblikam turistične ponudbe. O tem naj bi čimprej stekla razprava v vseh tistih organizacijah, ki so se'pripravljene vključiti v bodočo skupnost. Gre za odločanje o kruhu za jutrišnji dan, in delavci se ob tem zagotovo ne bodo ozirali na kratkotrajne koristi, ampak bodo zahtevali načine, za uspešen dolgoročn i razvoj panog, v katerih delajo.
Predvsem ne bodo smele biti zunaj skupnosti trgovske in kmetijske organizacije, saj seje do zdaj pri preskrbi ta nepovezanost že maščevala. Škodotrpijo zaradi tega na obeh straneh. Gosta, kije -enkrat razočaran, je težko znova privabiti.
V družbenem sektorju turizma in gostinstva je trenutno zaposlenih 519 delavcev, v zasebnih gostinskih obratih pa 87. Samo družbeni sektor ima na voljo 744
ležišč, !050turistovpalahkopren-očuje v čateškem kampu. Turistične zmogljivosti nameravajo širiti predvsem vTermah in Motelu. V Čateških Toplicah bodo morali precej vložiti tudi v izboljšanje razmer v kampu. Ta je prenapolnjen, zato gostje tembolj pogrešajo udobje, ki jim ga nudijo kampi drugod po Evropi. Tudi trgovinica, ki jo imajo zdaj, ne bo mogla dolgo zadovoljevati turistov.
V brežiški občini načrtujejo še hitrejši razvoj zasebnega gostinstva in kmečkega turizma. Trenutno je cela vrsta krajev, vkaterih
ni nobene gostilne ali pa so samo bifeji, ki za turizem nič ne pomenijo. Gostinske obrate s ponudbo dobrih jedi in pijač bi potrebovali na primer v Artičeh, Zakotu in Bukošku, na Bizeljskem, v Sromljah, Pečicah, Krški vasi in na Čatežu. .
Bodoča skupnost naj bi poskrbela tudi za enotno in učinkovito turistično propagando,za organizacijoinusklajevanje kulturnih in turističnih prireditev. Zraven naj bi vključili ponudbo lovskih in ribiških družin ter spodbudili razmah umetnostne in druge obrti.
JOŽICA TEPPEY
Obrtniki niso nemi sopotniki
Obrtniki v Krški občini že predlani napolnili več kot za četrtino občinskega proračuna — Dejavno obrtno združenje in njegova gostin-________________________ ska	sekcija_______________________
KRŠKO — 390 obrtnikov v krški občini seže komaj do družbeno priznanega kosmatega osebnega dohodka, 150 pa ga presega. Pri 126 obrtnikih (imajo tudi 85 pavšalistov in popoldancev) je zaposlenih 345 delavcev in 24 učencev v gospodarstvu. Obrtniki so leta 1982 ustvarili 38,6 milijona dinarjev prometa, delež obrti v občinskem proračunu pa je predlani znašal 27 odst.
Obrt predstavlja že kar manjšo tovarno, zato ji skušajo v občini še bolj prisluhniti. Edini v Posavju so, ki so iz občinskega proračuna zadnjih nekaj let namenjali sredstva za deficitarne obrti. Doslej so izločili, predvsem za nakup lokalov, 2,10 milijona dinarjev,- v prvi polovici tega leta bodo za te namene oblikovali poseben sklad.
Obrtniki ugotavljajo, da sedanje in predvidene površine za razvoj drobnega gospodarstva v občini ne zadoščajo, zlasti ne, ker tudi družbeni del malega gospo-
Narodna zaščita je stvar vseh
S seminarja za vodstve-ne delavce Posavja
KRŠKO — Medobčinska sveta SZDL za Posavje in Dolenjsko sta minuli petek pripravila seminar za vodstvene delavce občinskih družbenopolitičnih organizacij o novi vlogi narodne zaščite.
Izhodišča je uvodoma pojasnil Lojze Briški, član predsedstva SRS. Dejal je, da gradimo tak sistem družbene samozaščite, ki ne bo podaljšana roka organov javne varnosti in obrambe. V narodno zaščito se po novem ljudi ne razporeja, za delo v njej ni omejitev. Vrsto naloglahkouspešno opravljajo tako otroci kot starci.
Vsi predavatelji so poudarjali življenjski pristop pri organizaciji kot tudi pri delu. V mnogočem je mogoče marsikaj doseči brez omembe vrednih vlaganj, samo prave ljudi je treba znati pritegniti. Tako so povsem odveč tudi nabave orožja, saj ga je v posesti občanov z veljavnimi orožnimi listi v Sloveniji za sedem divizij.
Dopolnjeno zasnovo narodne zaščite morajo nemudoma pričeti izvajati v krajevnih skupnostih, tozdih in ostalih skupnostih. V SZDL so v ta namen pripravili posebno knjižico.
A.Ž.
darstva izkazuje potrebo po prostoru. Te dni je še v razpravi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krškoza obdobje 1981 — 1985 in na njegov prostorski del je obrtno združenje dalo pripombo, da so zemljišča,
Planinska voda
V Loki priča kuj ejo po-moč brigadirjev
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Os rednja akcija krajanov v tem letu bo gradnja vodovoda izpod Žirovnice. Tako bodo rešeni negotovosti pri preksrbi z vodo iz sedanjega kraškega zajetja.
Ob načrtovanju sedanjega samoprispevka zadeva še ni bila tako pereča. „lzvidi o oporečnosti vode, povrhu pa še lanska suša, terjajo, da nekaj storimo,” pravi predsednica sveta krajevneskupnosti Zofija Koren.
Okrog 1.700 metrov trase predvidenega novega vodovoda bo potekalo po izredno težavnem terenu, kjerLočanipričakujejo tudi pomoč zvezne mladinske delovne akcije s Kozjanskega. Pri pripravi načrtov so se otepali s težavami, saj je bilo treba za meritve studenca izbrati tudi deževni čas. Poštenega dežja pa ni bilo vso jesen. Odtod tudi nekaj zamude, zaradi katere se jezijo v mladinskem vodstvu, kjer načrtujejo letošnje delovne akcije. ..Kljub temu je jasno, da bo treba ročno izkopati najmanj 1.400 metrov jarka, za kar bo treba okrog 3.500 ur,” pojasnjuje predsednica.
Preskrbo z vodo so s pomočjo denarja od samoprispevka uredili v Račiči. Zgradili sonovzbiralnik. Vanj prečrpujejo vodo tako, da jo imajo tudi višje ležeče domačije. Na vodovodu delajo tudi vŠentju-rju. Ob letu bodo po vsej verjetnosti pili zdravo planinsko vodotudiv Loki, sajjeznano.s kakšno vnemo izpeljcjovse akcije, ki se jih lotijo.
A. Ž.
predvsem za razvoj nekaterih proizvodnih obrtnih dejavnosti, občutno premajhna.
Spomladi lani so tvorno sodelovali tudi pri oblikovanju dodatka k dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v tem srednjeročnem obdobju, predvsem s pripombami o davčni politiki, kreditiranju in graditvi lokalov v stanovanjskih soseskah. Hkrati je potekalo ocenjevanje gostinskih
• Po besedah predsednika Obrtnega združenja Krško Franca Žabkarja je ena največjih želja v tem letu, dabiše letos pričeli in končali izgradnjo Doma obrti v Krškem. Ker gre pravzaprav za dograditev in preureditev sedanje poslovne stavbe Obrtne zadruge Resa ter skupni cilj zadruge in združenja, so prepričani o uspehu.
lokalov, kjer se je izkazala zlasti gostinska sekcija pod vodstvom Mihe Senice. V omenjeni aneks dogovora so zapisali, naj bi ne dovolili odpiranja bifejev, ampak gostiln in okrepčevalnic, kjer bodo gostom lahko nudili tudi kakovostno hrano.
P. PERC
Suhe vodovodne pipe v vaseh pod Gorjanci
Okrog sto družin brez vode — Od kod dobiti 1,7 milijona dinarjev?
PODBOČJE — Pred sedmimi leti zgrajeni podgorjanski vodovod, ki daje vodo okoli sto družinam v vaseh Brlog, Brezje, Brezovica, Gradec, Gradinje, Hrastek in Planina, povzroča zadnje leto veliko skrbi, saj je zaradi številnih okvar skoraj presahnil.
Z zajetja na Dolu je treba v visoko ležeče vasi pod Gorjanci vodo celo trikrat prečrpavati; ker pa so vodovod gradili udarniško in brez ustrezne strokovne pomoči, so vgradili cevi za deset, namesto za šestnajstatmosferski pritisk. Zato so zdaj okvare vse pogostejše, cevi pa kar naprej pokajo. Precej sojih že zamenjali, toda dokler ne bo celovite rešitve, bo 19 kilometrov dolgo vodovodno umrežje ostalo večinoma suho.
Doslej je za silo reševala zelo težavni položaj kapnica, ki se je vaščani na srečo niso še povsem odrekli. Veliko delapaješezmeraj ostalo na plečih gasilcev, ki dovažajo vodo v vse vasi.
Študija, ki so jo izdelali pri občinski komunalni skupnosti v Krškem, predvideva zamenjavo 800 metrovcevi na odseku Hrastek
— Brezje, za kar bi potrebovali 1,7 milijona dinarjev. Ker gre za enega največjih vodovodov v krški občini, to niti ni tako veliko denarja, če drži, da bi za temeljite posege pri oskrbi prebivalcev te občine z zdravo pitno vodo že v naslednjih letih potrebovali kar okrog 70 milijonov dinarjev. Čeprav še ni mano, od kod dobiti 1,7 milijona dinarjev za podgorjanski vodovod, saj ljudje pod Gorjanci že pri gradnji tega vodovoda niso stali križemrok. Udamiškoso še vedno pripravljeni sodelovati pri obnovi, ne pa tudiz denarnimi prispevki, ki jih je bilo precej že ob prvotni akciji, ob izgradnji, ki pa, žal, ni zagotovila dolgoročne rešitve preskrbe z vodo, kot so pričakovali. Ko bodo vodovod le dokončno popravili, verjetno ne bodo odlašali, da ga ne bi oddali v upravljanje občinski komunalni skupnosti. »Kroničnega bolnika” kažepačzaupativoskrbo
— strokovnjaku!
P. P.
ZAKLONIŠČE ZA AVTOMOBILE?
KRŠKO — Stanovalci novega naselja Grič so se svojčas precej hudovali zavoljo nekaterih „privilegirancev”, ki so pričeli uporabljati javno zaklonišče kot garažo za svoje avte. Čeprav so se o tem pogovarjali tudi na hišnem svetu, se ni nič spremenilo, ker se pač nihče noče zameriti tovarišem, ko bi bilo treba i ti stvari do konca. Bo kdo vendarle že zdaj odgovarjal za tako privatizacijo zaklonišča, ali bo morda treba čakati toliko časa, da se bo vpraksipokazalo, da se mimo zaklenjenih avtomobilov ne da splezati oz. dovolj hitro priti v varno zaklonišče?
TEŽKI ČASI ZA OSTARELE KMETE
BREŽICE — Prebivalstvo občine se'stara, zato je socialnih problemov iz leta v leto več. Drugod po Sloveniji, predvsem v razvitejših krajih, se število podpirancev zmanjšuje, v brežiški občini pa je zaradi ostarelih kmetov ravno obratno. Zdaj postajajo celo prejemniki kmečkih pokojnin občinski reveži, kerse s3,580dina-rji ne morejo preživljati. Zaradi tega mnogi od njih prosijo za dodatno socialno pomoč.
JANUARJA PRVI PRIKAZI ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
BREŽICE — Po krajevnih skupnostih pripravlja občinski sekretariat za ljudsko obrambo ogledne vaje za seznanjanje občanov o tem, kako se lahko najbolj učinkovito zavarujejo pred nevarnostmi jedrskega, kemijskega in biološkega orožja. Pri vajah bodo sodelovali komiteji za SIO in štabi za civilno zaščito v KS in občini. Krajevne konference SZDL pa bodo z informiranjem poskrbele, da si bo kar največ ljudi ogledalo praktičen prikaz zaščite pred jedrskim sevanjem in pred smrtonosnimi posledicami kemijskega in biološkega orožja. Pismene napotke si bodo krajani lahko prebrali v posebni knjižici, ki jo bodo dobila pred tem vsa gospodinjstva.
»Spomenik” napačne usmeritve
Z gradnjo centralne kurjave na olje še ustregli predpisu, ne pa praksi
SEVNICA — Komaj je minilo drugo novo leto za stanovalce novih stolpičev Pod vrtačo, že so tu zopet zapleti s tamkajšnjim centralnim ogrevanjem na kurilno olje.
Pred predlanskim novim letom so se že vrstili maratonski sestanki s takratnimi pričakovalci teh stanovanj. Slednjič so se le vselili, olje za tisto zimo so si zagotovili s posojilom. Le-tega so odplačevali vse do minulega poletja.
Novo skrb je povzročila bolj ali manj prazna cisterna pred tokratnim novim letom. Eden od zborov stanovalcev je bil nesklepčen. Uspel je šele sklic tik pred novim letom: »Domenili smo se, da do nadaljnjega plačujemo po 70 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine za kurjavo, blagajničarka naj bi pobrala denar
pred Silvestrovim. Do 3. januarja je svoj delež poravnalo še osem
• Mnogi se neupravičeno jezijo prav na člane hišnega sveta, ki skušajo razvozlati nesporazume. Tako se ubadajo z vprašanjem neobičajno velike porabe goriva. V primerjavi z ostalimi sevniškimi bloki, kjer tudi še kurijo kurilno olje, je namreč poraba za dobro tretjino večja. Če hočejo cisterno vsaj malo napolniti, morajo denar pobrati vnaprej.
stanovalcev. V stolpiču št. 15 je plačala le, ena stanovalka, v sosednjem tildi le nekateri. Sledilo je obvestilo,da bomo kurjavoza ta dva bloka zaprli, če ne bodo plačali. To smo morali slednjič tudi storiti, saj nam nihče.nc more založiti denarja, pripoveduje predsednik hišnega sveta Ivan Božič ml. Ne upa si napovedovati, koliko časa bodo zdržali takšne stroške kurjave v preostalih blokih. ■
Krivca za nezavidljiv položaj s to nesrečno kurjavo vidi v investitorju, kije vgradil kotel izključno za kurilno olje. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano pičlih 14 dni pred veljavo zakona o prepovedi gradnje kotlovnic na tako gorivo.
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
DRUGIČASl, DRUGE NAVADE — Se pred nekaj leti so bili kunci in kokoši v mestu redkost, saj sojih preganjali celo z odlokom občinske skupščine. Zdaj pa skorajda v trumah prihajajo nazaj pri zadnjih vratih. Pomanjkanje in podražitev bencina sta zadržali ljudi bliže doma, zato so si omislili drugačne konjičke za sprostitev. Za* male živali se zanima vedno več meščanov. Ob njih imajo veselje in še koristne so. Zelo hitro so pristavili svoj lonček tudi gostinci, saj so se brez kakega sestankovanja odločili, da bodo svojo ponudbo popestrili s kunčjimi specialitetami.
V SNEGU NAJZANESLJIVEJŠI AVTOBUS — V ponedeljek zjutraj so o pravem čas u prispeli na delole tisti, ki sojo peš ubralido prvega avtobusnega ■postajališča. Cestarji so snežno preizkušnjo dobro .prestali. Nekateri avtobusi so pripeljali v Brežice tako natrpani, da ne pomnijo, kdaj je bil zadnjitak naval. V gneči se stiskajoči potniki so vroče želeli, da bi se za spremembo smeli kdaj peljati v službo z Generaltu-ristom. Prevozi v teh avtobusih so praVb razkošje, saj potniki, ki se vozijo skozi Brežice na delo v JE Krško, komaj vidijo drug drugega, tako malo jih
je-
11 BR€ŽlSK€^ry
ROR0DNI$NIC£V*'*
V času od 24. do 29. decembra 1983 so v brežiški porodnišnici rodile: Marjanca Agrež iz Bizeljske vasi — Sandro, Jadranka Bačič iz Brežic — Aleksandra, Ružiča Geušič iz Cerja — Martino, MilicaCerajizMiljane—Tatjano, Gordana Tunjko iz Samobora
— Barbaro, Maksimilijana Županič s Senovega — Matica, Dragica Niki iz Rud — Ste fico, Stanislava Avgustinčič iz Spodnje Libne — Albino, Jožica Kreačič iz Brežic — Bojana, Snežana Jandrečič iz Klak — Mihaelo, Bernarda Škoda iz Viher —- Simona, Ourda Horvat iz Bobovice— Renata, Katica Bošnjak izNoršičsela — Sanjo, Tatjana Haler iz Kr9cega — Roka, Anica Husta iz Gradne — Tomico, Svetlana Stefanovska iz Brežic— deklico, Marta Kozorogi zBoštanja—Tanjo, Slavica Horvat iz Grdanjcev —deklico in Anica Černeiičz Bizeljskega — Natalijo. Čestitamo!
V času od 30. decembra 1983 do 5. januarja 1984 so v brežiški občini rodile: Nuška Božič iz Brežic — Niko, Natalija Ostrelič iz Dobove — Jureta, Marija Andžeievski iz Brežic — Zdravka, Terezija Jevnik iz Krškega — Tomaža, Marica Curman iz Samobora — Mirelo, Lovorka vlašič iz Strmca
— Andrejo, Vlasta Mešič ižSamobora
— Sanjo, Nada Hribar iz Sav. Marofa
— Ivana, Božica Stiperski iz Kapelskega vrha — Burdico, Nevenka Pil-taver iz Krške vasi — Martino, Majda Jurman iz Ribnice — Natašo, Ružiča Štefko iz Bregane — Adrijano, Bernarda Marinč iz Čateža — Mišo, Marija Jager iz Žigarskcga vrha — Marjetko, Sonja Deržič iz Mihalovca
— Jožeta, Marija Živko iz Bregane — Boženo, Majda Sečen iz Sevnice — Tino, Zora Deak iz Brežic — Majo, Marija Šimac iz Brežic — Ivana,
Angelca Simončič iz Senovega ______
Vladko, Kristina Deleva iz Bizeljskega — Andrejo, Čestitamo!
Krške novice
ZA HITRO POPRAVILO ČEVLJEV — Kostaku bi bil še kako dobrodošel zdomec, ki bi uvozil potrebne stroje za ekspresno popravilo čevljev in izdelavo ključev, saj je povpraševanje ljudi po takšnih storitvah veliko. Poslovni prostori so zagotovljeni, manjkata torej le še oprema in denar (devize!) zanjo. Prava malenkost!?
PO SEDMIH LETIH — Plavalni klub Celulozar, prizadevni športni kolektiv z okrog 80 tekmovalci oz. člani, je imel v preteklosti precej kadrovsko-organizacijskih težav z Vodstvom, če lahko tako označimo razmere, ker celih sedem let niso uspeli sklicati skupščine. Zdaj so vendarle uspeli in novemu predsedniku Jožetu Habincu želimo vso srečo in uspeh. Obojega bo dovolj,če se boizkazal kot pri vodenjuTesa in tozda Celuloza.
Sevniški paberki
SODNI MLINI MELJEJO POČASI — Začelo seje še eno leto, stanovalci Kvedrove 31 v Sevnici pa se že jezijo nad pomanjkljivo novo streho. Tik pred novim letom je v hišo slednjič le prišel sodni izvedenec gradbene stroke, ki naj ne bi ugotovil le pomanjkljivosti, temveč tudi predlagal rešitev. V hišnem svetu se čutijo izigrane, predvsem jih preseneča počasnost organov ob tem zanje življenjsko pomembnem vprašanju.
ZAČELI Z DELOM —Pri sevniški krajevni skupnosti je ponovno pričel z delom potrošniški svet. Zaseboiimaže prvi izredno delavni sestanek. Člani si želijo sodelovanja potrošnikov, seveda pa tudi trgovcev. Svet vodi Simona Jakš iz Florjanske.
VLEČNICA TUDI V DOLINI — Smuko želijo mladeži olajšati na Šmarčnem. Še pred snegom so zabetonirali spodnji steber pravcate vlečnice na traktorski pogon. Ker je smučišče ob magistralni cesti, obiskovalcev ne bo manjkalo.
DOLENJSKI LIST
št. 2(1796) 12. januarja 1984
kultura
in
izobra-
ževanje
pisma
in
odmevi
Se o vstopnicah
Kako je bilo s prodajo kart za film Opre Roma — Odgovor nazapisv DL
, * Oglašam se na prispevek Filipa Robarja, ki je bil pod naslovom „Novo mesto se duši v agbniji lastne kulturne nerazvitosti” .objavljen v 52. številki Dolenjskega lista, ker želim poja-
Pozimi brez stanovanja
Marca se bo Boris Zupanc z osemčlansko družino preselil v šotor in tam odkupoval zdravilna zelišča
sniti stvari v zvezi s prodajo vstopnic za Film Opre Roma, očemer je tudi govor v članku.
Ker sem takrat jaz prodajala karte, moram zavrniti kot neresnične trditve F. Robarja o tem, da sem poskušala gledalca odvrniti od nakupa kart za ogled filma, češ da tako in tako ne bo dovolj gledalcev. Pri vseh štirih predstavah omenjenega filma ni bilo niti enega primera, da bi ne hotela prodati vstopnice. Kdor jo je želel, jo je dobil. Tudi ne drži, da bi kdo ponujal denar za več vstopnic, da bi tako zagotovil predstavitev filma.
• Za vse štiri predstave filma sem prodala 118 vstopnic. Opravila sem svoje delo. Ni pa moja naloga ne propagiranje filma ne odvračanje gledalcev od ogleda filma.
MILENKA NACHTIGAL Novo mesto
Sem oče 6 majhnih otrok. Po poklicu sem samostojen obrtnik: odkupujem zdravilna zelišča za kmetijsko zadrugo. Pozimi pobiram tudi staro železo.
Prosim že 10 let za stanovanje, pa ga še nisem dobil. Ko grem prosit, mi večkrat odgovorijo, da nimajo časa za pogovor. Odprem vrata in grem, saj nimam več' besede.
Bil sem kupec več bajt, pa so mi rekli, daje treba za Rome soglasje krajevne skupnosti. Ali moram po soglasje na krajevno skupnost od zdaj naprej tudi za oddajo zelišč kmetijski zadrugi? Z zelišči se ukvarjam že od mladih let. Poleti nimamo časa niti pošteno jesti, da naberemo čimveč in tako privarčujemo kakšen dinar za zimo, da mi ni treba krasti ali prositi občino za pomoč. Celo nasprotno, kot obrtnik dosti dajem družbi, ki pa tega ne upošteva.
Najhujše posledice namjepustil avtobus, v katerem smo stanovali tri leta. Vsi otroci so imeli bronhitis, žena pa ima bolne ledvice. Dobil sem veliko zdravniških potrdil, da so otroci nujno potrebni primernega stanovanja, pa ni nič pomagalo. Postavil sem si barako, pa tudi tam ni bilo dobro. Spomladi sem v njej ubil veliko kačo, kije
imela gnezdo pod omaro, ponoči pa so podgane trgale hčerki z noge hraste, ko je imela opekline. Zato sem izpraznil barako in spal z družino v kombiju.
Zima pa se je bližala in zvedel sem za slabo stanovanje, kije bilo prazno več kot leto dni, ker se ni hotel nihče vanj vseliti. Mislil sem si, da bo zame in otroke dobro, in sem se vselil z otroki. Štirje hodijo v šolo in morajo k pouku čisti in umiti. Koso zvedeli,dasmo se vselili, so mi dali rok 3 dni, da se izselimo ali pa nam vse zmečejo ven. Tudi sem bil zato na sodišču in so me kaznovali z milijon dinarjev, pogojno za leto dni, pa stanovanje da moram do januarja izprazniti. Ponovno sem prosil sodišče, naj me pustijo notri vsaj do marca, ko bo minila najhujša zima, saj v šotoru pozimi ni mogoče živeti. Dobri sodnik je uslišal mojo željo.
Prosim, ali je tak zakon, da se tako dela s človekom? Tako se ne da živeti in tudi delati ne. Jaz pa bi si rad še naprej pošteno služil kruh in preživljal družino. Kako pa naj to počnem? Ali naj na šotor obesim obrtniško tablo ..Odkupna postaja zdravilnih zelišč'’?
BORIS ZUPANC Rožna ulica 40 KOČEVJE
Ivanki Palman v slovo
Velika množica ljudi iz vse Slovenije in ostale Jugoslavije seje minuli četrtek na kočevskem pokopališču še zadnjič poslovila od Ivanke Palman, predsednice Društva multiple skleroze (MS) Slovenije.
Ivanka se je^ rodila leta 1927 v Črešnjevcu v Beli krajini. Še pred kapitulacijo Italije je bila sprejeta v SKOJ in zato že med vojno izključena iz novomeške gimnazije. Leta 1944je končala na osvobojenem ozemlju prvi pedagoški tečaj in postala učiteljica. Najprej je poučevala v rodni Beli krajini, in sicer na Krasincu, - v Starem trgu, Petrovi vasi in Dobličah. Od leta 1954 pa do invalidske upokojitve leta 1973je poučevala na osnovni šoli Vas—Fara. Učenci in vsi, kisojopoznali.sojoime-li radi, saj je rada vsakemu pomagala. Bila je skromna, odkrita, pa tudi brez dlake na jeziku. „Zase je zahtevala malo, ogromno pa je razdajala,” je ob slovesu ob grobu dejala Marija Volf, ki se je od nje poslovila v imenu učencev in učiteljev osnovne šole Vas—Fara in prebivalcev Kolpske doline.
Palmanova je bila pobudnica ustanovitve društva MS Slovenije leta 1973 v Kočevju, njegova prva tajnica, nato pa do svoje smrti njegova predsednica. Na njeno pobudo so ustanovili taka društva tudi v drugih republikah in Zvezo društev MS Jugoslavije, katere predsedn ica je tudi bila. Prav ona je najbolj zaslužna, da je bila
javnost seznanjena s to težko boleznijo in njenimi posledicami, daje začel delati dispanzer za bolezen MS, da so bili bolniki MS oproščeni plačevanja participacije, da je društvo dqbivalo finančno pomoč in da je lahko za člane organiziralo srečanja, zdravljenje in druge oblike pomoči. Čeprav sama težko bolna, je vedno našla čas, da je pomagala drugim. „Naše težave si razumela, skrbela si za nas in povsod iskala pomoči za naše zdravje," je v
poslovilnih besedah dejal predstavnik predsedstva Društva MS Slovenije Ivan Janežič.
..Spoznal sem te leta 1973, ko si po časopisih propagirala ustanavljanje društev MS po Jugoslaviji. V zadnjih letih pa smo prav na tvojo pobudo navezovali stike s podobnimi društvi v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, Novi Zelandiji in drugod. Vedno si se borila za izboljšanje položaja bolnikov MS v družbi. Tvoje načelo je bilo: ,Moje življenje ima smisel, dokler lahko koristim drugim,’ji jeob grobu, ko se jije še zadnjič zahvalil, dejal v imenu Zveze društev MS Jugoslavije in v imenu Društva MS Bosne in Hercegovine predsednik tega društva Januš Djanič.
Bruno Ciglič, ki se je poslednjič poslovil od Ivanke Palman v imenu občanov in družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, je potem, kose je spomnil njenega ogromnega človekoljubnega dela, ki ga je opravljala prostovoljno in brezplačno,dejal, daje s svojim življenjem in delom pokazala
• KOČEVJE — 5. januarja je bila v Kočevju žalna seja upravnega odbora Društva multiple skleroze Slovenije, na kateri so počastili spomin na preminulo pobudnico ustanovitve tega društva in njegovo dolgoletno predsednico Ivanko Palman iz Kočevja. O življenju in delu pokojne predsednice je zbranim govoril podpredsednik Društva MS Slovenije Alojz Ješelnik. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1973, šteje danes 412 članov.
Žalne seje so se udeležili predstavniki številnih društev in organizacij iz Slovenije in ostale Jugoslavije, ki včlanjujejo invalidne in bolne občane ter se prizadevajo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer.
, vse vrline, kijim mora imeti komunist. Ivanka je bila članica ZK od leta 1946.
Za družbo, posebno še za bolnike MS, bo ostala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Da bi pomagala bolnikom MS, je žrtvovala vse, lahko rečemotudi svoje življenje. V prezgodnji grobje namreč legla zato, ker je pristala na preizkus novega načina zdravljenja te bolezni, ki naj bi pomagalo, če bo preizkus uspešen, tudi ostalim bolnikom. Žal se po njem ni več opomogla. Umrla je prav v novoletni noči...
JOŽE PRIMC
Kako privabiti še več bralcev?
Primer z Raven mikaven tudi za Dolenjsko in Posavje — Zakaj ne priznanje„bralec leta”? Z več domiselnosti bi v knjižnice pritegnili Se več obiskovaicev
DOLENJSKA, POSAVJE — V splošnoizobraževalnih in drugih javnih knjižnicah že nastajajo statistična in druga poročila, ki bodo povedala, kako sta življenje in delo v teh ustanovah tekla minulo sezono. Iz posebnih rubrik bo razvidno, koliko knjig je bilo na policah in koliko bralcev je seglo po njih. Podatki bodo nanizani tako, da bodo možne najrazličnejše primerjave, posebno še primerjave z letom prej.
Dosedanje ugotovitve kažejo, da vsaj podatkov o številu obiskovalcev in prebranih knjigah ni treba pričakovati s strahom, ako-ravno se ponudba novih knjig v knjižnicah zadnja leta zmanjšuje.
Dejstvo je, da so cene knjig tako poskočile, da jih knjižnice ne dohajajo, čeprav pripravijo večdena-rja za nakupe. Nenehna dražitev pa je zdesetkala tudi vrste v knji-j^rnah; kdor želi kako knjigo, jo raje poiščevknjižnici,sajboplačal le izposojevalnico. Zato število obiskovalcev v knjižnicah narašča.
Znano je, da je knjiga toliko vredna, kolikokrat je prebrana, zato k branju nenehno spodbujajo. V šolah bralce tudi nagrajujejo. Že dolgo vrsto let učenci tekmujejo za tako imenovane bralne značke, imenovane po znanih slovenskih pesnikih in pisateljih. V to tekmovanje so vključene predvsem osnovne šole, medtem ko na srednjih šolah to tekmo-vanješe ni zadovoljivo razvito.Take ugotovitve veljajo kajpak tudi za dolenjsko in posavsko regijo ter druge občine na našem območju.
Medtem ko si torej pri nas še prizadevajo za popolnitev tekmovanja na šolski ravni, pa so drugod po Sloveniji že začeli uvajati stimulativne oblike za odrasle
bralce. Zgled prihaja z Raven na Koroškem, kjer so lanskega novembra že sedmič zaključili akcijo „lščemo zvestega bralca” in na prireditvi, ki so jo pripravili tamkajšnje društvo knjižničarjev, ZKO in knjižnica, najzvestejšim bralcem med šestnajstim in
Spet priznanja
Podelili jih bodo za dosežke na različnih področjih ljubiteljske kulture
LJU BLJANA — Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiška združenja, ki delujejo v okviru nje, bodo tudi letos podelili Gallusova, Trubarjeva, Linhartova in Ažbetova priznanja ter priznanja za folklorno dejavnost.
To so priznanja, ki jih lahko prejmejo ljubiteljske kulturne organizacije in posamezn iki iz Slovenije in slovenskega zamejstva za uspehe na glasbenem, knjižnem, literarnem, gledališkem, lutkovnem, likovnem in folklornem področju, in sicer ne glede na to, ali delujejo v okviru ZKO ali ne.
Razpis za ta priznanja je Zveza kulturnih organizacij Slovenije objavila v 59. (decembrski) številki svojega glasila Kulturni poročevalec. Zainteresirani lahko to številko dobijo pri občinskih ZKO.
Iz razpisa je razvidno, da lahko kandidate za omenjena priznanja predlagajo družbenopolitične organizacije, sisi, organizacije in društva, ki se ukvarjajo tudi s kulturo. Predloge bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije sprejemala do konca februarja.
šestdesetim letompodelili različna priznanja, povrhu pa vsakemu še knjižno darilo. S to akcijo so nadvse izvirno in domiselno počastili tudi minuli mesec knjige.
O podobnih oblikah bi bržkone kazalo razmisliti tudi na našem ' območju, kjer bi, denimo, lahkole z nekaj dodatnega truda .in stroškov izvedli akcijo, s katero bi dobili-npr. bralca meseca, bralca leta itd. Seveda bi bi! pogoj, da bi se v akcijo vpreglo kar največ zainteresiranih, še posebej pristojni dejavniki s področja kulture in knjižničarstva. Evidence o številu obiskovalcev in številu prebranih knjig bi bile prav gotovo dobro znamenje in opozorilo, v kateri
Ribniški oder spet oživlja
Po 15 letih spet domača gledališka skupina
RIBNICA — Včasih razgibana domača gledališka dejavnost v tem kraju je pred petnajstimi leti popolnoma zamrla, tako da so poslej za tovrstno življenje skrbele le gostujoče skupine, najčešče iz ljubljanskih gledališč. Mrtvilo je sicer dolgo bodlo v oči, vendar pa so v Ribnici šele minulo jesen sklenili, da ga dokončno prekinejo. Posrečilo se jim je oblikovati gledališko skupino, ki je kmalu po ustanovnem občnem zboru začela tijdi delati. Trenutno študirajo neko delo, s katerim se želijo predstaviti še v tej sezoni. Kot pravijo, bodo poskusili, če pa bi se jim to ne posrečilo, nič zato. Zavedajo se, da je za javen nastop potrebno kaj več kot želja, ki jih je združila, saj so navsezadnje začetniki. Vendar pa zaupajo Vesni Horžen — Poštrak, domačinki, ki poučuje v Kočevju, in upajo, da bodo pod njenim režiserskim vodstvom prej ko slej le razveselili občinstvo. Veliko jim pomeni, da jih pri oživljanju domače gledališke tovrnosti pomagata kulturna skupnost in ZKO.
knjižnici oziroma občini bi se tega lahko lotili takoj.
Z večjo iznajdljivostjo in domiselnostjo p ri ravnanju z bralci b i v knjižnicah bržkone še povečali tako število obiskov kot število izposojenih knjig. Za slednjepapri vsem tem tudi gre. Ravenski primer dokazuje, da tako prizadevanje ne ostaja brez spodbudnih sadov.
[.ZORAN
KLIK SPET RAZSTAVLJA
KRŠKO — Delavski dom Edvarda Kardelja, ki je prav gotovo osrednje kulturno žarišče v krški občini, vsako leto popestri svoj program s kakšno likovno prireditvijo. Tokrat je odprl vrata članom krškega likovnega kluba Klik, kijeznedavnosmrtjoOtona Mikuliča izgubil tudi enega svojih ustanoviteljev in sploh začetnikov amaterskega likovnega ustvarjanja v tem posavskem mestu. S svojimi deli se na razstavi, ki bo odprta do konca januarja, predstavlja deset članov likovnega kluba. Razstavljenih je okoli štirideset del.
VEDRA PREDSTAVA
SEVNICA — Oder mladih pri gasilskem društvu spet pripravlja novo uprizoritev. Tokrat je nemogoče navesti avtorja, kajti režiser Peter Žuraj je zbral vrsto satiričnih in družbenokritičnih tekstov. Člani ansambla Koledniki so vso reč uglasbili. Občinstvu se torej obeta zanimiva predstava domačih ljubiteljev.
Zima zaprla razstaviSča
Odtalitev za kulturni  praznik?______________
DOLENJSKA, POSAVJE — V dolenjski in posavski regiji ter v drugih občinah na našem območju so likovna razstavišča, namenjena občasnim razstavam, v zimskih dneh zaprta, saj prireditelji težko zmorejo stroške za ogrevanje prostorov. Tako se že tedne dolgo nič ne dogaja v Likovnem salonu Kočevje pa v Petkovi galeriji v Ribnici in prav tako ne v Ganglovem razstavišču v Metliki pa v Galeriji Krško, ki deluje pod okriljem Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah in še kje. Seveda so zaradi pomanjkanja denarja oziroma stabilizacijskih razmer, ki so kulturo hudo oklestile, tudi tovrstni programi hudo zdesetkani. Ponekod si v teh razmerah le stežka privoščijo kaj več kot simbolično razstavno dejavnost. Pričakovati je, da bodo tu ali tam svoje razstavišče spet odprli ob slovenskem kulturnem prazniku, ki naj bi ga počastili tudi s prirejanjem likovnih razstav.
Vrh: »Sonce v predalu”
Po oživitvi Glasbene mladine v Krškem več nastopov
ROBARJEV FILM TUDI V PARIZU?
NOVO MESTO — Celovečerni dokumentarni film „Pa-met v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet” ali ,.Opre Roma” novomeškega režiserja Filipa Robarja bodo najbrž kmalu zavrteli tudi v Parizu. Robarja so povabili, naj s tem filmom sodeluje na festivalu stvarnega filma, ki bo marca v francoski prestolnici.
KRŠKO — Dnevi kulture mladih, kot so imenovali 14 prireditev, ki so se zvrstile prejšnji mesec v Krškem, organizatorji pa so bili Glasbena mladina, literarni in likovni klub Krško, so privabile toliko občinstva, kot že dolgo ne.
„Bilo je okoli 1200 obiskovalcev, kar pomeni, da je bila to najbolj množična kulturna prireditev sploh, ne le v organizaciji mladih,” zatrjuje znani krški kan-tavtor in eden od organizatorjev Bojan Rabzelj. „Večino prireditev je oblikovala in na njih nastopila mladina iz krške občine, imele pa so predvsem vzgojni pomen,” nadaljuje Rabzelj, ki sodi, daje prireditev prerasla občinski pomen. Prihajali so mladi iz Brežic in Sevnice, kar je sicer ob raznih zabavno-glasbenih dogodkih že običaj, toda dnevi kulture mladih so v Krško pritegnili še več Posavcev.
Težko je reči, kaj je bilo komu najbolj všeč, ali koncert Andreja Šifrerja ali morda tematski večero punku. »Najbolj pri srcu mi je bil punk koncert, ki je potekel brez vsakega izgreda ali razbite steklenice. ,Polska malca’ iz Krškega je imela zelo dober nastop, navdušili pa so novomeški .Bacili’, ki spadajo v sam vrh slovenske rock glasbe,” pravi poznavalec rock glasbe Bojan Rabzelj. Tudi po njegovem je bila vendarle najboljša prireditev, kar jih je bilo v Delavskem domu Edvarda Kardelja — »Sonce v predalu”. V poldrugo uro dolgem sporedu ob obletnici Prešernovega rojstva so Se beseda, glasba in ples zlili v smiselno, navdušujočo celoto. Scenarist Silvo Mavsar, režiser Ivan Mirt in Adolf Moškon, kije poskrbel, da je bila celovito izkoriščena bogata tehnična oprema doma, imajopolegna-stopajočih veliko zaslug za lep uspeh.
P.P.
RAZVEDRILNE
SKLADBE
SEVNICA — Tukajšnja gasilska delavska godba je po ponovni ustanovitvi že šestič razveselila privržence z novoletnim razvedrilnim koncertom. Kapelnik Bogomir Hrovatič je s svojimi 49 varovanci za tokrat pripravil štirinajst skladb, od katerih so jih godbeniki osem izvedli prvič. To so bile pretežno vedre skladbe, med njimi tudi popevkarske in Avsenikove. Omenimo naj še, da sevniški godbeniki radi segajo tudi po skladbah Vinka Štruclja, dirigenta miličniške godbe iz Ljubljane.
DVOJNI FOLKLORNI JUBILEJ V LJUBLJANI
LJUBLJANA — Ta mesecbos-ta v Cankarjeve domu dva nastopa akademske folklorne skupine »France Marolt", ki deluje v Ljubljani, posvečena pa bosta 35-letnici te skupine ter 90-letnici njene mentorice Tončke Marolt. Prva prireditev bo to soboto, 14. januarja, druga (ponovitev) pa bo teden kasneje, 21. januarja.
Premika se, čeprav bolj počasi
Vse več delovnih organizacij vpisuje kulturo v svoje plane — Sami organizatorji __________kulture	ne	morejo	storiti ničesar, če ni posluha v okolju_
DOLENJSKA, POSAVJE — Ko so v novomeški občini predsla-binia dvema letomaz anketo povpraševali, kako vdelovnihoziroma sindikalnih organizacijah uresničujejo sklepe republiškega sindikalnega plenuma o kulturi, niso dobili navdušujočih odgovorov. Res je, da v delovnih organizacijah kulture niso gledali kot trn v peti,kar seje pred tem marsikje še dogaja lo^vendar paji tudi plodnejših tal za delovanje niso bistveno izboljšali. Se vse prevečkrat je odločal slab posluh za to dejavnost. To je med drugim potrdila ugotovitev, daje še vedno zelo pičlo število tistih delovnih oziroma proizvodnih organizacij, ki kulturno življenje načrtujejo v okviru letnih in srednjeročnih planov in zanjo namenjajo tudi denar.
Ob prebiranju podatkov iz ankete se je nenehno vsiljeval občutek, da delovni kolektivi ob-' ravnavajo kulturo predvsem kot strošek, ne pa kot dejavnost, kije človeku za strojem ali za pisalno mizo nujnopotrebna. »Čast kulture" za delovne množice so v glavnem reševali sindikati, ki so dosegli vsaj to, da se je o kulturi govorilo na sindikalnih sestankih, če je že niso mogli uvrstiti na dnevni red delovnega in samoupravnega vsakdanjika. Sindikalni aktivisti so včasih s prav trmastim vztrajanjem dosegli, da so tozdi dobili tako imenovane organizatorje kulturnega življenja. Resnici na ljubo pa je treba reči, in to je prikaza lat udiomenjena anketa, da se je število teh organizatorjev vdveh letih podvojilo. Kajpak to število samo po sebi še nič ne pomeni, saj
seje izkazalo, daje organizator za kulturo uspešen le v okolju, ki sicer ne kaže hrbta kulturi, drugače pa je le zapisan na papirju in čaka bolj naklonjenih dni za svoje delo.
Veliko ugotovite v iz novomeške ankete velja tako za celotno dolenjsko kot tudi za posavsko regijo. Žlasti lahko zapišemo, da dobiva kultura povsod le stežka položaj, enakopraven drugim dejavnostim. Vendarpagaledobiva.
Pri tem je razveseljivo, da se povečuje število najrazličnejših oblik kulturnega delovanja, v katere se povezujejo delavci. Ob tradicionalnih pevskih zborih nastajajo recitatorske, folklorne, likovne in celo literarne skupine. Nekatere od teh smo mogli spoznati, ko so nastopile na javnih prireditvah. V
Novem mestu, denimo, skupine, ki delujejo v Krki, IMV, Pionirju, Novolesu in še kje, zatem v Krškem, kjer so kulturniki aktivni v jedrski elektrarni, pa v Metliki (Beti), Črnomlju (Belt),Trebnjem (Trimo) itd. Novo kulturno mladje nastaja celo v okoljih, kjer še pred leti skoroda niso hoteli slišati za kulturno dejavnost, če povemo malcekarikirano. Vseeno pabo treba na tako imenovani kulturni razcvet še počakati, saj potrebuje tudi kulturna kal čas,da priklije na površje.
V časih, ki kulturnim organizacijam niso pretirano naklonjeni in težavam še ni videti konca, je pojavnost kakršnihkoli oblik kulturnega dela in življenja tako v delovnih organizacijah kot krajevnih skupnostih zares dobrodošla.
Še več, upati je, da bodo kulturno razvita delovna okolja prej razumela težave kulturnih otga-nizacij (ustanov) in sploh prirediteljev kulturnega življenja zunaj tovarniških vrat in jim pri tem pomagala. To so tako imenovani meceni, brez katerih ni šlo niti takrat, ko so bili nad kulturo razpeti bolj rožnati časi, kot so danes.
I.Z.
St. 2 (1796) 12. januarja 1984
DOLENJSKI LIST
(TELEVIZIJSKI SPORED1
13. I.
petek
1
9.00 ČEBELKO HLAČEK
9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, oddaja iz švedske-nadal-jevanke
10.00 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ŽIVALI, KI JIH NI NIHČE LJUBIL, poljudnoznanstvena oddaja 10.50 DOGODIVČINE RUMENEGA KOVČKA, sovjetski otroški film 12.05 T. Pavček: ČENČ ARIJ A
17.25 POROČILA
18.30 ČEZ TRI GORE: VOKALNI KVARTET SPEV, glasbena oddaja
17.00 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mlade
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V GUMARSTVU, izobraževalna oddaja
19.05 RISANKA 19 26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 M ARCO POLO, oddaja iz italijanske nadaljevanke
21.25 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.40 TELEVIZIJSKI KVIZ 22.45 DNEVNIK
23.00 UNION CITY, ameriški film
17110 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Sprehod s pesniki (otroška oddaja) —
18.15 Sedem let kot sedem mesecev (izobraževalna oddaja) — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 29.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos tekmovanja moških prosto)
ZAGREB 1
9.20 Zimski spored za dijake — 17.30 Video strani — 17.40 Poročila —
17.45 Sprehod s pesniki— 18.15Kole-dar — 18.25 Kronika občine Reka —
18.45 Aktualna oddaja— 19.30 Dnevnik — 20.00 Marco Polo (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 21.20 Za-bavnoglasbenao ddaj a — 21.50 Dn e v-nik — 22.05 Kultura srca 23.35 Poročila
14. I.
sobota
1
8.15 POROČILA
8.20 N. Grafenauer: LOK MOTIVA 8.35 CICIBAN, DOBER DAN: ZVONČAR
8.50 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, novosadska otroška oddaja
9.20 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V METALURGIJI, izobraževalna oddaja
9.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos
I. teka iz Badgasteina
10.55 PESEM GIBA: JAZZ BALET IN JEROME ROBBINS, baletna oddaja
11.15 ČLOVEK IN ZEMLJA. NARODNI PARK V DAIMIELU, španska dokumentarna oddaja
II.40 LJUDJE IN ZEMLJA, izobraževalna oddaja
12.50 SMUK ZA MOŠKE , prenos iz VVengna
14.15 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek 2. teka iz Badgasteina
15.30 METALOPLASTIKA: KIEL, prenos rokometne tekme
16.55 POROČILA
17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.25 PLANET OPIC, zadnja oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZARES ČUDEN PAR, ameriški film
21.45 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.00 DER STRUWEL PETER ALI O VZGOJI, izobraževalna oddaja
22.45 POROČILA
13.40 Test — 13.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos tekmovanja plesnih parov) — 18.00 Kože
— 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke — 19.30 Dnevnik —
20.00 Kvakva top (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Poezija ■— 21.05 Poročila— 21.10 Feljton: Mati —21.55 Športna sobota — 22.15 Berliozovo življenje (oddaja iz francoske nadaljevanke)
ZAGREB 1
9.20 Zimski spored za dijake — 12.00 Slalom za ženske (posnetek 1. teka iz Badgasteina) 12.25 Slalom za ženske (prenos 2. teka iz Badgasteina) — 13.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (posnetek tekmovanja možkih prosto) — 14.00 Smuk za možke (posnetek iz Wengna) — 14.45 Kritična točka — 15.15 Poročila —
15.20 Koledar — 15.30 Metaloplasti-ka: Kiel (prenos rokometne tekme) —
17.00 Prenos košarkarske tekme — 18.15 Mali koncert — 18.30 Medtem (kulturna oddaja) — 49.30 Dnevnik .
— 20.00 Izven preteklosti (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna
15.	I.
nedelja 1
8.35	POROČILA
8.40	ŽIV—ŽAV, otroška matineja
9.25 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mlade
9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
1.	teka iz Wengna
10.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos
1. teka iz Maribora	-
12.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
2. teka iz Wengna
13.25 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Maribora
14.25 625, oddaja za stik z gledalci
14.45	CRVENA ZVEZDA: GROS-SWALDSTADT, prenos rokometne tekme
16.20	VISOK PRITISK, koprska glasbena oddaja .16.50 POROČILA
16.55 SLOVENCI'V ZAMEJSTVU
17.25 ŠPORTNA POROČILA
17.40	VSE NAJBOLJŠE, MAMA, japonski film
19.15	RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 G. Mihič: ŠOFERJA, oddaja iz beograjske nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 NAŠI OLIMPIJCI: SMUČAR-
SKI SKAKALCI, dokumentarna oddaja
22.20	POROČILA
15.55	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos zaključne revije) — 18.30 Dokumentarna oddaja
— 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu)— 19.30 Dnevnik
— 20.00 Dokumentarna oddaja — , 20.45 Včeraj, danes, jutri —• 21.05
Legenda o Tilju (oddaja iz sovjetsko-vzhodnonemške nadaljevanke)
16.	I.
ponedeljek 1
9.00 ČEBELKO HLAČEK
19.25	RISANKA
9.30	E. Peroci: NINA IN IVO
9.45	MLADI VIRTUOZI: HARMONIKARSKI ORKESTER
10.05	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: NEVIDNI SVET, poljudnoznanstvena oddaja
11.00 KOLARGOL IN ČUDEŽNI
KOVČEK, poljski film za mladino . 17.05 POROČILA
17.10	NEVEN, beograjska oddaja za otroke
17.40 IDEALI IN DVOMI: DELO IN SREČA, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	ZDRAVO, MLADI
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	B. Šmit: HILDEGARD, zagrebška televizijska drama
21.15 V ARENI ŽIVLJENJA: ALEŠ
BEBLER, dokumentarna oddaja
22.15	DNEVNIK
18.25	Dnevnik — 17.45 Smrt Smail-age Čengijiča (oddaja za otroke) —
18.15	Transnacionalne družbe (izobraževalna oddaja) — 18.45 Kulturni pregled — 19.00 Športna oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Raziskovanja: Delo Lazarja Trifunoviča — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Borgij-ci (oddaja iz nadaljevanke) — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja
17.	I.
torek
1
9.00 ČEBELKO HLAČEK
9.25	RISANKA
9.30 E. Peroci: NINA IN IVO
9.45 MLADI VIRTUOZI: KLJUNASTA FT AVTA
10.05	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: POTOVANJE NA DNO SVETA, poljudnoznanstvena oddaja
11.00 NUKIJEVE DOGODIVŠČINE sovjetski film za mladino
17.30 POROČILA
17.35	A. Lugar—Peroci in D. Zajc: LETEČ A HIŠICA, oddaja za otroke
17.45 DEKLIŠKI PEVSKI ZBORI V oddaji, ki sb jo televizijci posneli
na lanskem mednarodnem pevskem festivalu mladinskih zborov v Celju.
bodo danes nastopila dekleta iz Tetova, Sremske Mitroviče, Obrenovca in Zadra. Vsi zbori so prejeli nagrade na Testi valu.
18.40	AVSTRALSKE ŽIVALI in KRAPI V MOČVIRJU, kratka filma
18.55	KNJIGA V tokratni knjigam posvečeni oddaji nam bodo televizijci predstavili delo Možnost nove estetike, ki gaje spisal Vojan Rus. Avtor in recenzent Frane Jerman bosta prikazala, s čim in koliko to Rusovo delo bogati slovensko estetsko misel in osvetljuje problematiko razvoja marksistične estetike pri nas. Beseda bo tekla tudi o polemični osti knjige, to je o Rusovem razčlenjevanju različnih estetskih teorij, ki so se ustalile tudi jia Slovenskem (fenomenološka), strukturalna, informacijska poetika ipd ), in njihovi enostranskosti.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREMF
20-00 V. Moberg: RASKENOV1, oddaja iz švedske nadaljevanke
21.00 POTI STABILIZACIJE, skupna oddaja jugoslovanskih televizijskih hiš
.21.45 DNEVNIK
22.00 SOFIJSKI SOLISTI
17.25	Dnevnik — 17.45 Kdrohočei ta zmore -— 18.15 Življenje knjige —
18.45	Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Folkart Portorož 83 — 20.45 Žrcjbanje lota — 20.50 Revolucija, ki traja — 2 —35 Zagrebška panorama — 21.50 Zagrebški sejem jazza
18.	I.
sreda
1
9.00	ČEBELKO HLAČEK
9.25	RISANKA
9.30	E. Peroci: NINA IN IVO
9.50	MLADI VIRTUOZI: FLAVTA
10.10	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: SKRIVNOST UMA, poljudnoznanstvena oddaia
11.05	DEČEK DAKU, bangladeški film za mladino
17.50	POROČILA
17.55 PREDENJŽEP
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	DELIBLATSKA PEŠČARA, novosadska reportaža
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	35 MM — FILMSKA DELAVNICA (ob nemškem filmu METRO-
POLIS)
22.05	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Beli kamen —
18.15	Priroda in človek — 18.45 Note na črtah in ulicah — 19.30 Dnevnik —
20.00	Francoski kviz — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Mladi na koncertnem odru —22.05 Povodi in sledi (kulturna oddaja)
19.1
četrtek
1
9.00	ČEBELKO HLAČEK
9.25	RISANKA 9 30 E. Peroci: NINA IN IVO
9.45	MLADI VIRTUOZI: KLARI-
NET
10.05	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: PODIVJANA ZF.MI 1A
10.55	NENAVADNI PES ČUVAJ, ameriški film za mladino
17.40 POROČILA
17.45	P. Zidar UTONILO JE SONCE
18.25	OBALNO—KR AŠKI OBZORNIK
18.40 ČAS, KI ŽIVI: POHORSKA LEGENDA, dokumentarna oddaja
8
DOLENJSKI LIST
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.00 DIAMANTI NA NEBU,oddaja iz angleške nanizanke
21.50	DNEVNIK
22.05	THOMMY S POP SHOW, glasbena oddaja
NOVOTEKS,
tekstilna tovarna, n.sol.o., Novo* mesto
Komisija za delovna razmerja tozd Tkanina
objavlja dela in naloge
NOVOTEKS
1. v INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNEM SEKTORJU: strojnega ključavničarja (2 delavca)
strugarja (2de!avca)
rezkalca (1 delavec)
brusilca na brusilnem stroju (1 delavec)
pleskarja (1 delavec)
2. v DE PRIPRAVA: vzdrževanje strojev (3 delavci)
Pogoji: pod 1)
— končana poklicna šola ustrezne smeri
— odslužen vojaški rok
— poskusni čas 1 mesec pod 2)
— končana poklicna šola za strojne ključavničarje
— odslužen vojaški rok
— poskusni čas 1 mesec
ter vabi k sodelovanju večje število NK delavcev za delo v 3 izmenah
Pogoji:
— starost nad 18 let
— odslužen vojaški rok
— poskusni čas 1 mesec
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, 68000 NOVO MESTO, kadrovski oddelek.
Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
11/2—84
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
razpisuje I. NATEČAJ
za pridobitev družbenega najemnega stanovanja samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih
Natečaj velja do vkijučno 31. januarja 1984, Upravičenci se lahkoseznanijos podrobnostmi natečaja pri Obrtnem združenju in v krajevni skupnosti.
PREMALO SKRBI ZA BIVŠE OBSOJENCE?
TREBNJE — Center ?a socialno deloje v okvirit svojih pristojnosti doslej obravnaval vse posameznike, ki jim je bila izrečena zaporna kazen, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom ali vzgojni ukrep. V letih od uveljavitve zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je bilo obravnavanih 49 oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, dva, ki sta bila obsojena na pogojno zaporno kazen, in sedem mladoletnikov. Ker pri vljučevanju nekdanjih zapornikov v običajno življenje niso bili doseženi kdo ve kakšni uspehi, center za socialno delo predlaga ustanovitev posebnega telesa pri OK SZDL, ki naj bi se ukvarjalo s tem.
ZAHVALA
OBDARJENIH
BORCEV
v Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj se ob novem letu s skromnim darilom spomni svojih bolnih in ostarelih članov iz krajevnih odborov borcev v občini. Tudi pred kratkim smo bili mnogi deležni te pozornosti, obdaritev nam dokazuje, da smo borci med seboj še zmeraj povezani tako kot med zadnjo vojno. Vsi, ki smo dobili darila, se občinskemu odboru prisrčno zahvaljujemo za posnemanja vredno pozornost.
TONE JERMAN Sela 8 Črnomelj
DVANAJSTKRATNO
SEJANJE
NOVO MESTO — V minulemletu so zbori novomeške občinske skupščine zasedali 12-krat, na sejah pa so obravnavali 46 ,od predvidenih 68 zadev, obravnavali pa so še 25 točk dnevnega reda, ki sicer ’ niso bile vnaprej opredeljene v programu dela. V skupščinskem delu sta bili leta 1983 zabeleženi tudi prvi dve nesklepčni seji, in sicer obakrat v zboru krajevnih skupnosti.
	mn *
	■ C ¥ *
K JT f * j.j rl:	It *1 ■ L
H	I lM 1*1* 1» * *_
RHi
Vse za vaše stanovanje v novi hiši opreme ADRIA
ADRIA
Novo mesto, Cesta herojev (Plava
Brezplačna	dostava
št. 2 (1796) 12. januarjs 1984
„Tresle so se gore, rodila se je preložitev," je nekdo duhovito komentiral odložitev ver Ijavnosti 7.a člena zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev za leiodni. Tako so se začasno stišaleburje ob ta ko imenovanem dolžniškem zakonu, po katererti bi 1,400.000 delavcev v jugoslovanskih kolektivih (četrtina vseh zaposlenih), ki komu kaj dolgujejo, dobivalo zmanjšane osebne dohodke. Ocenjujejo, da bi bilo v Sloveniji na ta način prizadetih okoli 50.000 delavcev.
Namen predlagalcev zakona je bil dober in jasen. Treba je zaustaviti vrtoglavo rast medsebojnega zadolževanja, v Jugoslaviji je splošna notranja nelikvidnost od lanskega januarja do septembra presegla vrtoglavih 181 milijard dinarjev. Neplačane terjatve so kar za 66 odst. večje kot leto poprej.Tak način poslovanja gotovo ni v prid stabilizaciji. Prav zato so skušali doseči čimprejšnje plačilo dolgov z najbolj učinkovitim ukrepom: zmanjšanjem osebnih dohodkov v kolektivih-dolžnikih.
Vse je bilo mirno in tiho skoraj do konca lanskega leta. ko se je začetek veljave fam-oznega 7. člena povsem približal. Takrat so začeli po vsej državi razmišljatitudi onekaterih neljubih učinkih člena 7 a. Postalo je jasno, da četrtini jugoslovanskega delavstva ni tako preprosto čez noč določiti plač, ki lahko dosegajo povprečje v panogi ali v republiki. V času, ko inflacija hiti proti 60%, ko ljudje vedno teže sestavljajo konec š koncem, bi tak ukrep kaj lahko pripeljal do nezaželenih posledic. Spomnimo se samo, da je večina prekinitev dela povezana s premajhnimi osebnimi dohodki. Verjetno so delegati zveznega zbora skupščine SFRJ prav zaradi tega preložili veljavnost 7. člena za leto dni in začasno demontirali vžigalnik, ki bi utegnil povzročiti eksplozije socialnih nemirov in nezadovoljstev.
Seveda pa odložitev veljavnosti ne rešuje problemov. Tako imenovani uporabniki družbenih sredstev še naprej eden drugemu dolgujejo 281 milijard dinarjev, menice, s
katerimi plačujejo, pa pogosto niso vredne več kot papir, na katerem so natisnjene.
Sindikati, ki so v tej zgodbi na strani delavcev, menijo, da zaposleni v Jugoslaviji niso dolžni prevzeti odgovornosti in nositi poslediczacelo vrsto nalog, ki bi jih morali opraviti drugi organi in institucije. Če SDK in inšpekcije niso bile sposobne zagotoviti finančne discipline, sindikati pač ne morejo pristati na to, da bodo posledice anarhije čutili le delavci.
Nedvomno imajo pobudniki preložitve uveljavljanja strožje finančne discipline precej argumentov, čeprav domala vsem dobrodošle poteze delegatov v zveznem zboru skupščine ne gre jemati brez pridržkov. Ostaja namreč naloga, da bo finančno disciplino v jugoslovanskem gospodarstvu in negospodarstvu nekoč treba Izboljšati. Slednje pa bi laže storili včeraj kot danes, da o jutri niti ne razmišljamo.
Odložitev bi morali koristno uporabiti za iskanje rešitev iz splošne jugoslovankse neli-kvidposti. Odmor ne bi smel biti potuha tistim.
ki bi morali kaj storiti. Predvsem bi morali najti način, kako bi postopno uveljavili večjo finančno disciplino. Med dolžniki namreč niso samo taki, ki dolgov dejansko ne zmorejo plačati zato, ker so jim dolžni drugi, ampak so med 6500 jugoslovanskimi tozdi, ki bi jih prizadel 7. člen. tudi taki, ki ne plačajo zaradi nediscopline. Zato, ker pač nočejo plačati, saj zanje ,,dela” inflacija. Današnji milijon bo jutri samo še 900.000.
Če bo torej časovna preložitev uveljavljanja ostrejše finančne discipline pripravila prostor in čas za pripravo razmer, v katerih bo upoštevanje zakonov pravilo in ne izjema, potem lahko odločitev v zvezni skupščini pozdravimo. Če pa je predložitev uveljavljanja zakona samo začasno odložila spopad z vzroki in posledicami, je decembrska delegatska odločitev vprašljiva. Seveda pa je vprašanje, kako bi mi ravnali v njihovi koži. Ninamreč lahko odločati o vsakdanjem kruhu 1,400.000 jugoslovanskih delavcev.
M. BAUER
r
V neobvezen premislek
PRVI DOBIČEK NE GRE V MOŠNJIČEK
Sklep zveznega izvršnega sveta o dinarskih obrestih*na devizno varčevanje je v javnosti naletel na odobravanje in hkrati tudi na negodovanje. Kdo se je jezil in kdo ploskal, ni težko ugotoviti, treba je samo pogledati, kako varčuje — v dinarjih ali v devizah. Vsekakor pa bi lahko odločitev ZiS imela tudi nezaželene posledice, čeprav poznavalci trdijo, da vlada ob sedanjih tečajnih razlikah ni imela kaj izbirati, preprosto se je odločila za manjše zlo.
Med argumenti, ki jih navajajo v prid dinarskim obrestim, omenjajo, da ukrep ne bo prizadel drobnih varčevalcev, povprečnega občana, ki hrani nekaj dolarjev ali mark za morebitno pot prek meje, ampak tiste, ki so jim devize oziroma obresti stalen vir dohodkov, ljudi, ki jim njihova vloga v banki omogoča
življenje od obresti. Izračunali so, da bo sklep ZIS prihranil družbi okoli 640 milijonov dolarjev deviz letno, kar je skoraj toliko, kot zaslužimo s turizmom.
Kar pa je dobro za državo, ni vedno dobro tudi za njene po-* danike. Sklicevati se na argument, da mali varčevalec tako rekoč ne bo prizadet, velikega pa da nekako ni škoda, saj živi od obresti, je precej kratkovidno. Doklervarčeval-cu ne dokažemo, da do denarja, ki ga hrani v banki, ni prišel po pošteni poti, sta ta denar In varčevalec čista kot z solza. Obresti na varčevanje je določila banka. Zakaj bi se morala varčeva Icu nenadoma zasmiliti? še posebej, ker vemo, kakšne obresti plačujemo, ko sta vlogizame-njani, ko je upnik banka.
Zadeva je očitno prišla tako daleč, da banke niso več sposobne ponuditi ekonom-
- ^ ske spodbude za devizno varčevanje v domačih bankah. In to kljub temu da ima družba od teh deviz nemajhno korist; vemo namreč, da predstavljajo devize več kot 60 odstotkov vsega jugoslovanskega zasebnega varčevanja. Zmerneži pravijo, da je za radi padanja vrednosti dinarja tudi devizna glavnica nekakšen motiv za varčevanje. To je nedvomno res, vendar se postavlja vprašanje, ali je ta motiv dovolj spodbujevalen in ali ne bo del varčevalcev, kljub prepovedi, skušal svoje devize spraviti vtujebankeali pa vsaj v varno domačo nogavico.
Pri odloku o dinarskih obrestih moti tudi razlikovanje med domačim deviznim varčevalcem in našim delavcem na tujem, ki ima pravico do deviznih obresti. Se nismo že čisto dovolj razlikovali? Sicer pa ciniki trdijo, da bodo zdomci doma še prehitro izenačeni, saj v domovini skrbi za njih (in za njihov denar) kar okoli 30 različnih ustanov, teles in podteles.
Ob sklepu zveznega izvršnega sveta o dinarskih obrestih se je predvsem pokazalo, da o deviznem varčevanju še nimamo jasne in predvsem ne trajne politike. Zaenkrat lahko le ugibamo, kako se bo odlok o obrestih v dinarjih odrazil pri novem varčevanju. Spomnimo se samo, kako katastrofalen vpliv je imela na devizno varčevanje omejitev mesečnega dviga deviz, škodo zdaj merijo v milijardah.
Mogoče zvezna vlada ob najnovejšem ukrepu res ni imela drugega izhoda; vprašanje pa je, če se je zavedala, da tisto, kar ni dobro za njene državljane, tudi zanjo ni dobro. Prvi dobiček ne gre v mošnjiček.
MARJAN BAUER
flS td Ih* m ■d 0 ©
o ©
fH
©
§ ti
a ©
>
©
a
Ko je časnik z milijonsko naklado leta 1929 raziskoval miselnost prebivalcev okraja York v Pensilvaniji, se je ir-kazalo, da 60 odst. vprašanih veruje v čarovnice.
Med ženitovanjem so samice šimpanza tako vroče in temperamentne, da hočejo početi tisto reč tudi po dvajsetkrat na dan.
Ludvvig van Beethoven se ni veliko menilza vodo,milo in čisto obleko. Po svetuje hodil tako zamaščen, kosmat in neurejen, da so ga na Dunaju nekajkrat zaprli zaradi kla-teštva.
Ena od najbolj slavnih idiličnih slik v zgodovini ameriškega slikarstva je American Gothic, ki jo je leta 1930 naslikal slavni Grant Wood. Delo je danes v Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Slika, ki se imenujetu-di Farmarska idila, prikazuje žensko in moškega pred hišo. Potem ko je bila slika že nekaj časa ameriška svetinja, so ugotovili, da je bil moški na sliki VVoodov zobozdravnik, ženska podeželska plesalka, pri hiši pa se je umetnik
zgledoval po nekem bordelu v državi Illinois. Pravijo,dagaje odlično zadel
Nemški zgodovinarji, ki so med svojimi raziskovanji govorili z veliko ljudmi iz najožjega Hitlerjevega kroga, trdijo, da je nacistični vodja veroval, da je Zemlja votla.
Med ameriško državljansko vojno je vojska severnjakov premogla poenogodbonapi-hala na vsakih 45 vojakov. Tolikšne koncentracije glasbil-ni dosegla niti italijanska vojska v drugi svetovni vojni.
Zemljišče, na katerem je danes newyorška četrt Bronx, so_leta 1639 kupili od Indijancev. Rdečekožci so v zameno za zemljo dobili eno puško, dva lonca, dve srajci, tri steklenice žganja in dva kilograma sladkorja.
Ko je v 15. stoletju papež Inocent VII v neki buli (papeški poslanici) ugotovil, da sev mačke rad zaleže hudič, to ni ostalo brez posledic. V Evropi so na grmadi zažgali okoli
20.000	žensk, prijateljic ali lastnic mačk. Umreti so morale zaradi zvez s hudičem.
V Francoza Caesara Beltrama iz okolice Lyona je kar petkrat udarila strela. Umrl je za pljučnico v 89. letu. V Američana Roya Sullivana, čuvaja v narodnih parkih, je med 30-letnim službovanjem treščilo sedemkrat. Prvič mu je odneslo palec desne noge, drugič mu je strela sežgala obrvi, tretjič ga je opeklo po ramenih, četrtič so Royu zgoreli lasje, petič mu je strela poškodovala koleno, šestič gaje opeklo po prstih, sedmič pa se je zaradi groma samo onesvestil. Roy Sullivan je . danes v pokoju.
VOJAŠKI
SUPER GALEB G-4
SUPER GALEB G-4 je naše novo dvosedežno trenažno in po pot rebi bojno letalo za zračno podporo kopenskim silam, ki lahko prevzame tudi vlogo lovskega letala. Na letošnji letalski razstavi na letališču Le Bourget pri Parizujepri letalskihstrokovnjakihvzbudilo nemalo zanimanja. Letalo je plod prizadevanj naših strokovnjakov v tovarni Soko v Mostarju. Vodilna ameriška revija za letalsko in vesoljsko tehnologijo „Aviation Week and Space Technology" (20. junij 1983) poroča, da so letalo G-4 konstruirali kot osnovno in na-
prednejše trenazno letalo, ki naj premosti vrzel med propelerskimi letali te vrste in bojnimi letali prve črte. Ekonomičnost in razmeroma nizka cena sta osnovni odliki tega letala, ki ima tudi zelo dobre letalne zmogljivosti.
Kot prooča David A. Brown, dopisnik omenjene revije, ki se je pogovarjal z inž. S. Brodnjakom, glavnim konstrukcijskim inženirjem raziskovalnega in razvojnega centra v tovarni Soko, letalo G-4 ni izpeljanka tre-nažnega galeba G-24, temveč povsem novo letalo, ki je svoje ime obdržalo zaradi tradicije.
Tekmeci temu letalu so Aermacchi MB.339, CASA V-101 in češki L-39 Delfin, medtem ko imata letali Dassault-Breguet Dornieralphajet in British Aerospace Hawk vrsto prednosti.
Naše letalo G-4 ni narejeno z namenom, da bi tekmovalo z njima. Super galeb G-4 je letalo nove generacije za trenažne namene, ki pa se po potrebi da uporabiti tudi v boju.
Oglejmo si nekaj značilnosti novega letala.
Poganja ga turboreakcijski motor Rolls-Royce viper Mk.632 z osmimi kompresijskimi in dvema turbinskima stopnjama, ki razvijata statično potisno silo 17.650 N. Plinsko-turbinski agregati angleške tovarne iz Bristola so preizkušene in zelo kvalitetne naprave, ki so se na svetovnem tržišču ohranile dalj časa. Serije viper uporabljajo med drugim tudi letala strikemaster HS.125-600, macchi, HAL in HS.125. Proučujejo tudi možnost, da bi to letalo opremili z motorjem z dodatnim zgorevanjem
(afterburner) in ga predelali v enosedežno. G-4 ima notranje rezervoarje za gorivo s kapaciteto 1720 litrov, na krilih pa nosi lahkošedva rezervoarja s skupaj 625 litri goriva.
Fizične značilnosti letala G-4. Dolžina trupa 11,86 m, razpon kril 9,88 m, višina 4,28 m. Površina kril, ki so enodelna in k osi pritrjena pod kotom 22 stopinj, je 19,5 m2. Prazno letalo (e težko 3250 kg, z opremo za trenažni polet 4760 kg, med bojnimi nalogami z 1350 kg orožij pa 6110 kg. Maksimalna teža letala med bojnim poletom je 6330 kg. Specifična koristna teža, to je koristna teža, deljena z maksimalno celotno startno težo letala, je 0,469, kar je enako kot pri letalu CASA C-101. G-4 lahko glede na svojo kategorijo velikosti, teže in trdnosti nosi zelo velik tovor.
Dvosedežno letalo je zgrajeno tako, da je zadnji sedež dvignjen glede na prvega za 250 mm, tako da imata inštruktor ter učenec dober pogled naprej. Obasedežastaopremljenaskatapultnimi mehanizmi Martin-Baker Mk.8 ali Mk.10. Kabina je pod pritiskom in ima tudi visokotlačno napravo s plinskim kisikom.
Razmerje med potisno silo motorja intežo je pri tem letalu približno 0,284. Super galeb doseže na višini 6000 m hitrost okoli 910 km/h, kar je približno 0,8 macha. Največja hitrost vzpenjanja tega letala je blizu 30 m na sekundo. Letalo lahko v šestih minutah doseže višino
8.000 m, največja višina pa naj bi bila^blizu
15.000 m.
Izredno pomemben je podatek, da potrebuje G-4 za vzlet le 600 m letališke steze, ob pristajanju s polno obremenitvijo in ob uporabi letala, ki ga nosi v repu, pa le 400 metrov. Na trup lahko pritrdijo top Gš-23 L kal. 23 mm z dvema nabojnikoma in 200 naboji. Giroskopsko stabilizirana vizirna naprava Fer-ranti D282 sodi med standardno opremo.
Odvod zraka s kompresorja pogonskega stroja služi za ustvarjanje pritiska v kabini, za klimatizi ranje kabine, odledenitev čelne plošče kabine, za anti-g napravo in pritisk v rezervoarjih za gorivo.
Na štirih pritrdilnihtočkah na krilihlahkoG-4 nosi orožja ali pa pomožne rezervoarje za gorivo. Na notranji točki lahko obesijo bremena do 350 kg, na zunanji pa do 250 kg.
Super galeb G-4 je vsekakor pomembna pridobitev našega letalstva. Zlasti je treba poudariti, da letalo ni drago in dagaje lahko vzdrževati. Na mednarodni letalski razstavi v Le Bourgetu je vzbudilo veliko zanimanja, preizkusni piloti pa so pokazali, da ima tudi odlične letalne lastnosti.
10
\ l y*JU
priloga.	dolenjske
Rocking chair Novoles, Novolesov gugalnik, je postal pojem tovrstne kvalitete v Ameriki. Potem je v letu 1982 prišla kriza in na ameriški trg so začeli prodirati cenejši proizvajalci gugalnikov. V Novolesu so sprevideli, da bo potrebno poiskati nove programe. Hkrati so spoznali, da bo treba zaplavati v tok tehnoloških sprememb, kjer so začeli vladati računalniki, elektronsko krmiljeni stroji. Ta proces se je v lesni industriji začel pred dvema, tremi leti, ko je tudi lesna industrija v svetu spoznala, kar je avtomobilska in kemijska že poprej, da brez sodobne tehnologije ne"bo šlo.
O tem, kako se v Novolesu vzpenjajo na tretji val tehnološke revolucije, smo sepogo-varjali z inž. Mirkom Pečarjem, članom Novolesovega KPO, ki je odgovoren za razvoj. Pečar, ki je že 25 let zaposlen v Novolesu, kjer je opravljal naloge tehničnega direktorja, vodje investicij, namestnika gene-ralnega.direktorja, zagovarja stališče, da je Novoles zrel za novo kvaliteto, za to, da se dvigne nad poprečje, ki sicer vlada pri nas.
• Če laično gledamo na lesno industrijo, potem tu razen oblike niti ni potreben kdove kakšen razvoj, saj je stol pač samo stol in miza miza. Kot pa je znano, ste v zadnjih letih zaposlili precej mladih strokovnjakov, pripravljate vrsto programov, čemu ta napor?
Pečar: „Knez (bivši generalni direktor, sedaj podpredsednik republiške konference SZDL, op. p.) je dal pobudo, da smo tudi pri nas začeli razmišljati o novem sistemu proizvodnje, kijev svetu že uveljavljen. Gre za nekaj podobnega kot v avtomobilski industriji, le da tam priprava modelovtraja veliko dalj časa. Torej naj bi tudi pri nas obstajalo več manjših enot; te bi proizvajale posamezne dele, ki bi jih potem v poljubnih kombinacijah sestavljali. To pa je za nas popolna sprememba. V tako velikem sistemu mora biti vse natančno preračunano, vsaozkagrla moramože naprej predvideti, da proizvodnja v tako zapletenem sistemu nemoteno teče. Zato pa taka proizvodnja ponuja vrsto prednosti.”
• In kakšno vlogo ima pri tem vaš razvojni oddelek?
Pečar: „Pri nas smo najprej spoznali, da ne moremo ostati samo pri lesu. Les je kot surovina omejen že z etatom, vse manj ga je. Zato smo se podali tudi v kemijo. V tako proizvodnjo, ki smo jo lahko kompletirali z lesom. Kot veste, smo se lotili proizvodnje akrila, plošč iz akrila, potem je nastala tovarna kopalniške opreme, zdaj v programu kemije pripravljamo nove projekte, začeli bomo delati celo kanuje. Skratka, imeti moramo več želez v ognju. In ker smo se tako razvijali, tudi naš razvoj ni smel biti več omejen samo na lesarski oddelek. Naš cilj je namreč, da začnemo izdelovati garniture, komplete, kakršne terja svet. Danes ljudje ne kupijo več samo stola, ampak še mizo itd.”
• Kako pa je organiziran vaš razvojni oddelek, koliko ljudi je v njem? In morda najpomembnejše vprašanje: koliko denarja vam je na voljo, ker vemo, da je razvojna dejavnost pri nas največkrat pastorka proizvodnje?
Pečar: „Merila so različna. Pomembno je, da razvoj postane organski del delovne organizacije. Za to pa je potreben čas. Razvojnega oddelka ni mogoče postaviti z dekretom. Pri nas smo imeli dvakrat razvoj in dvakrat smo ga ukinili. Ko sem ga jaz prevzemal, sem obljubil ljudem, da nas ne bodo ukinili. Odločili smo se za politiko majhnih korakov, za organsko rast. Seveda ne gre brez naporov, obračun s staro miselnostjo je zmeraj težak. Ko smo iskali mizarje za našo vzorčno delavnico, smo iskali najboljše. In prav te so nam v proizvodnji najtežje odstopili. Zdaj pa imamo v njej najboljše ljudi, ki so sposobni izdelati vsak kos pohištva v baročnem stilu. A tudi tega nismo dosegli čez noč, ljudem smo morali dati čas. V razvoju ni več mogoča revolucija, ni več mogoče odkrivati smodnik. In mogoče imamo ravno zaradi tega uspeh. Ljudje nas potrebujejo, karse vidi, ko moramo reševati 'čisto praktične probleme. In jaz rajši vidim, da oni pridejo k nam, kot pa da jim mi vsiljujemo rešitve. Resda so taki posegi moteči za naše delo, vendarle pa postajamo delte tovarne. Naš razvoj ni center pa se je izkazal tudi z dobrimi programi.”
•Koliko strokovnjakov imate v razvojnem centru? Koliko odst. dohodka porabite?
Pečar: „Denarja dobimo toliko, kolikor imamo programov. Lani smo ga dobili okoli dve milijardi starih dinarjev ali poldrugi odst. dohodka. To je seveda relativno malo, a povedati moram, da smo se šele lani tako organizirali. V lesarskem oddelku razvojnega centra je zaposlenih četvero lesarskih inženirjev, v kemijskem šest, v oblikovalskem dva, imamo še ekonomista pa vzorčno delavnico, skupaj 21 ljudi; letos jih bo morda 28. Tako proračun kot zaposlenost bosta naraščala s potrebami. Ustanavljamo tudi oddelek za inovativno dejavnost, ki bojmel nalogo spremljati to obliko ustvarjalnega dela. Hkrati bo razvojni center prevzel naloge informacijskega sistema. Izračunali smo, da imamo pri nas v Novolesu veliko odvečnih ljudi. Podatke zbiramo po horizontali, vertikali, funkcijsko, posledica je podvajanje, multipliciranje dela. In nabere se gora podatkov, s katerimi nimamo kaj početi. Vso absurdnost tega stanja dobro ponazarja tale šala: Nekdo sprašuje, kaj naj naredizarhivom.kijevse večji. In drugi mu odgovori, naj vsega prepiše ter arhiv zažge. Mi pa se moramo temu izogniti.
stimulativne. Izvoz ni več politična nuja ali stvar prisile, postaja ekonomsko zanimiv. Seveda bo za nas nekoliko lažje, ko smo že dali skozi visoko izvozno šolo na ameriškem trgu, kije med najbolj zahtevnimi.”
•Uvoz opreme je zdaj začasno ustavljen. Kako boste modernizirali, kibernetizirali proizvodnjo ob teh ovirah?
Pečar: ..Tehnološko tako zaostajamo, da mi gredo lasje pokonci. Medtem Ijo so v svetu v preteklih letih naredili neslutene korake naprej, mi skorajda capljamo na mestu. In težav z uvozom opreme niti ne bi omenjal, saj koristimo kredite različnih institucij. Težje je z do kraja zbirokratiziranim sistemom pridobivanja dovoljenj. In vse to plačujemo v združenem delu. Zdi se mi, da je vse to nepotrebno. Zdaj se ne odločajo direktorji za opremo, ampak jo naročamo v skladu s projekti. Sicer pa sploh ne gre za nakup sodobnih strojev, ker si jih pač želimo, ker bi se radi krasili z njimi, gre za večje ekonomske učinke. No, vendar bomo v kratkem dobili za 520 tisoč dolarjev sodobnih strojev iz Nemčije, Italije, ZDA. Letos bomo za nakupe porabili še poldrugi milijon dolarjev. Tudi z nakupom lakirnice bomo tako finalizirali proizvode, da bomo samo v eni tovarni podvojili izvozne učinke."
•Če se povrnemo k razvoju, kako pa je z nabavo tuje literature? AH imate ravno toliko težav kot znanstvene inštitucije?
Pečar: „Z literaturo nimamo težav. Nekaj je dobimo brezplačno od fi rm, ki so zainteresirane za plasma svojih proizvodov, nekaj-je kupimo na potovanjih.”
• Katere revije spremljate, kaj študirate?
Pečar: ..Intenzivno spremljam vse informacije, medtem ko je naloga inženirjev, da to študirajo. Jaz sam ne bi znal izpeljati nekega projekta do konca. Zato pa lahko na te študije,, projekte dajem pripombe, jim dajem proizvodno, finančno dimenzijo. Idealno zasnovo, projekta je potrebno postaviti na realna tla.”
•In kako je pri nas s pretokom znanja? Alf imamo podatkov, dosedanjih dosežkov, znanja?
Pečar: „Velika hiba Slovenije je, da nimamo programov, da ni pretoka znanja. Vse je odvisno od poznanstev, zvez. Jaz, ki sem skoraj vso delovno dobo v Novolesu in sem rasel z njim, on pa z mano, imam te zveze, lahko dobi m podatke. Sicer čuvajo podatke kot poslovno tajnost. Nov informacijski sistem bo znotraj delovne organizacije tudi razrešil nekatere problemg. Prvi projekt za novi sistem že imamo pripravljen, tu in tam ga bo treba še dopolniti. Vse skupaj bo trajalo nekaj let, kako ga bomo postavljali, pa bo
•Omenili ste, da bo potrebno več pozornosti posvetiti tudi oblikovanju?
Pečar: „Tako, kot ne moreš z dekretom postaviti razvoja, tudi ni moč reči, daj sprojektiraj spalnico. Za vse to je potreben čas. In tu ne gre samo za neko vizualno sledenje trendom. Mi moramo tudi marketing postaviti v strateške okvire. Moramo vedeti, predvideti, kaj bo čez tri, štiri leta. Seveda ima v takem marketingu pomembno vlogo tudi oblikovanje."
•Za konec še običajno vprašanje: Ali imajo mladi pri vas resnično možnost za uveljavljanje?
Pečar: „Za razvoj ni važno, da ima inženir, kdove kakšne izkušnje, bolj pomembnesodruge kvalitete. Tudi na vodilnih mestih, recimo v tozdih ali v KPO pri nas, so mlajši ljudje. Sam sem med najstarejšimi v KPO in razvoju."
JOŽE SIMČIČ
Pogovor Dolenjskega lista
NOVOLES GRE V TRETJO TEHNOLOŠKO REVOLUCIJO
Poleg obstoječegaračunalnika.kijezdavnaj premajhen, ob nakupu pa smo. komaj dobili dovoljenje, bomo postavili še nekaj računalnikov in več terminalov. Vsak podatek borno zapisali samo enkrat. S tem bomo zmanjšali režije, hitreje. bomo analizirali stanje, bolje spremljali pr-
oizvodnjo, hitreje sprejemali poslovneodločitve. Seveda se ljudje boje, ker ne vedo, kaj bo. Toda lahko rečem, da ne bo nihče prizadet, vsaj eksistenčno ne."
•Slovenska lesna industrija je močno usmerjena v Izvoz, kjer pa ni več moč prodreti s proizvodnjo na tone ali kilometre. Trg zahteva manjše serije. Kako boste vi tako velik sistem, kakršen je Novoles, pripravili na tako proizvodnjo?
Pečar: „Res je, kdor se bo hitreje prilagodil, kdor bo hitreje prišel na trg s tako ponudbo, bo pobral smetano. Tudi z našim razvojem skušamo preseči tradicionalno proizvodnjo, dvigniti se hočemo nad poprečje. In smisel našega dela je ravno v tem, da smo spoznali, da brez kvalitativnih sprememb ne bošlo. Inspremembo bomo dosegli z majhnimi serijami. Za to pa potre-
bujemo novo tehnologijo. Krmiljeni stroji, ki jih upravlja navadna kaseta, na katero pa je posnet program, bodo lahko delali več različnih sestavnih delov v enem samem dnevu. Medtem ko smo doslej za nastavljanjestrojaporabili nekaj ur ali kar cel delavnik, bomo to zdaj opravili v po! ure, v nekaj minutah. Lotili se bomo več izdelkov, porabili bomo manj časa, manj surovine, pa finančno bomo bolj uspešni. Vse skupaj, vzpostavljanje novega informacijskega sistema in nove proizvodnje pa bo terjalo nekaj časa.”
•Torej vas k novim tehnološkim prijemom sili tudi trg?
Pečar: „Naš cilj je od vsega začetka kvaliteta. Ko smo prihajali z gugalniki na ameriški trg, so bile reklamacije precej številne. Kasneje so Rocking chair Novoles postali pojem na ameriškem tržišču. Tam s mo prodali okoli 160 do 200 tisoč gugalnikov na leto, vsa Amerika pa jih je potrebovala okoli 800 tisoč. Potem so začeli na ameriški trg prodirati drugi. Tajska, Filipini,Singapur so imeli na voljo cenejšo delovno silo in surovino ter sodobnejše stroje. Kriza v letu 1982 je bila težka, komaj smo se obdržali na trgu. Toda hkrati smo začeli razmišljati o novih programih. Svet zdaj išče garniture. Poleg stola ljudje kupujejo še mize. Vsem tem spremembam se bomo prilagodili le s pomočjo nove tehnologije, uporabe računalnikov. Pri nas moramo doseči, da se bo čimveč ljudi naučilo uporabljati računalnike. Cebomo imeli 200terminalov,bomo morali 200 ljudi usposobiti za delo z njimi.”
•Vi ste bili vseskozi izvozniki in k novim prijemom vas je med drugim prisilila tudi tuja konkurenca. Težje pa bo za druge, ki so doslej prodajali samo na domačem trgu.
Pečar: „Zaradi velikih serij, ki jih domači trg ni mogel požreti, nismo mogli prodajati samo doma. Torej je bil prodor na tuje trge nujen, čeprav nas je to po ekonomski strani teplo. Na domačem trgu so bile cene višje. Zdaj pa postaja tudi izvoz akumulativen. Surovine so vse dražje, končni izdelki pa se ne dražijo. V Beogradu si dobil kmalu višjo ceno za surovino, za končni izdelek pa ne, ker je s tem naraščala inflacija. To si lahko opazil že v trgovini. Hlod se pa ne prodaja v trgovini. Torej cene na domačem trgu niso več
priloga dolenjskega lista
Novomeški šport
KULTI
& $ H lat Šfe Sk v f\f | mM 0% s s a »	» i
i IPt	
mjr ■	
ifl	
»[IM! A	
A J HA	
Je čas škandalov, aferic, nepravilnosti in nesporazumov v novomeškem športu mimo? Še ne tako davna preteklost je dajala dokaj klavrno sliko o novomeški telesni kulturi. Ne le da so po vrsti prihajale na dan številne nepravilnosti, od katerih šo nekatere prišle celo v roke javnega tožilca, ampak je celo med športi in športniki prišlo do vrste bbtoževanj. Denar, ki se je velikokrat delil pod mizo, je skupščine telesnokul-turne skupnosti naredil podobne licitacijskim dvoranam, kjer se vsak bori po svojih močeh. Praviloma je bila zmaga že v vnaprej dodeljena tistim, ki so se lahko izkazali z vplivom in položajem. *
Delen odgovor na uvodno vprašanjeje dalo zadnjih nekaj skupščin,predvsempanov veter, kije zavel v delu telesnokulturne organizacije, medtem ko je za celovitejšo podobo tistega, kar je bilo včeraj, tistega, kar je danes, in tistega, kar prinaša jutri v novomeškem športu, potrebno kaj več. Kaj je skušal razkriti pogovorsSlavkom Vidmarjem, zadnja tri leta in pol predsednikom skupščine TKS Novo mesto?
• Kakšne so bile razmere v novomeški telesni kulturi) ki so dovoljevale takšne nepravilnosti, kot smo jim bili priča še lani, ko je bil zoper sekretarja ZTKO s strani javnega tožilca vložen zahtevek za preiskavo?	'
„Ljudje, ki delajo v športu, pač morajo biti tudi športno .obarvani,. Le da se je v Novem mestu zgodilo to, da so se na odgovornih mestih znašli zgolj pristaši določenih ekip, ki so našii sila enostavno pot, da so telesnokulturni denar nezakonito in pod mizo kanalizirali svojim ekipam. To v tistih časih ni bilo posebno težko, saj je bila občinska zveza za telesno kulturo brez resnega vodenja skupščine so bile pravzaprav izjemen dogodek. Jasno, da v takšnih razmerah ni bilo težko ugoditi svojim interesom. Zlorabljali so se razni podatki, ki jih ni nihče preverjal, saj je imel sekretar ZTKO popolnoma proste roke. Konec koncev pa je potrebno vedeti tudi tole: sekretar je le tehnični in strokovni delavec, zatorej nosi enako krivdo kot on tudi tisti, ki je odgovoren za zakonito in pravilno delo. To pa je takratni predsednik skupščine TKS.”
•Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je novomeška TKS, potem ko je izvedela za vse te nepravilnosti, reagirala. Je prišlo do kakšnih večjih kadrovskih tvfememb in spredvsem sprememb v dotak-ratnem načinu dela?
..Najprej moram povedati, da so vse malverzacije denar večinoma ponovno usmerjale v šport, stvar sodišča pa je, da dokaže morebitno osebno okoriščanje. Prav zato je bila naša prva reakcija dokaj strpna, saj bi v nasprotnem lahko" šport pravzaprav uničili. Zahtevali smo, naj takratni sekretar zapusti to delovno mesto, škoda ie, da s kadrovskimi spremembami nismo nadaljevali tudi pri vseh ostalih, ki so bili vpleteni v te nepravilnosti. Vsak bi že ta krat moral dobiti svoje in mogoče bi nam bilo tudi sedaj laže. Še nekaj bi rad rekel. Ti ljudje sploh niso razumeli, da delajo narobe. Kako si sicertolmači ti, daše potem, ko je
resnica prišla na dan, niso prenehali z raznimi špekulacijami.
Je pa prišlo do radikalnih sprememb v načinu dela. S planom že takoj v začetku leta Klubom razdelimo ves denar, ki jim pripada. Trdim, da danes v novomeški telesni kulturi ni niti najmanjšega skrivnega fonda, ki bi lahko izzval kakršenkoli sum. Velikobremepa namjepadloz ramen tudi, ko se je razšlo novomeško športno društvo. To je bilo še slabše vodeno kot novomeška TKS in ZTKO in prav v tem društvu j6 veliko vzrokov za malverzacije iz preteklosti. Delali so po sistemu: daj-dam. Kdor je hitreje prišel in prosil, ta je prej dobil denar. Tudi na vplivnost niso pozabili.
Mnogi nam očitajo, zakaj tudi po klubih ne preverjamo porabe denarja. Zanje lahko rečem, da imajo tako malo sredstev, da možnosti zlorab praktično ni. Da bi zatrli še te namige, razmišljamo tudi o ustanovitvi servisa za računovodska in knjigovodska opravila, s katerim bi klubom prihranili precej denarja. ”
•Novomeška ZTKO je že imela novega sekretarja (Bojana Klemenčiča - op. p.), ki je prišel celo iz Ljubljane, vendar je kmalu zapustil Dolenjsko. Zakaj?
..Osebno pri tem kadrovanju nisem sodeloval, p^č pa sem želel, da se ZTKO sama odloči za najprimernejšega človeka. Žal se je izkazalo, da človeka niso dovolj preverili. Trdim lahko le, da ga nihče ni napodil, pač pa je odšel sam. Zakaj? Prepričan sem, da zaradi spoznanja, da s svojo osebnostjo, svojimi navadami in metodami dela tukaj ne bi mogel uspeti, šlo je namreč za neprilagodljivega človeka s podcenjevalnim odnosom do nas vseh.”
•Danes imamo v Novem mestu verjetno izjemen primer, da dele sekretarja ZTKO opravlja tajnik TKS. Ali je to združljivo in sploh zakonito?
„0 zakonitosti ne bi govoril, saj življenje gledam iz praktične strani. Tajni k TKS je'profesionalen telesnokulturni delavec, ki pripravlja gradiva, iztočnice, daje predloge. Saj sam o •ničemer ne odloča! Cernu potem bojazen? Konec koncev je še kdo nad njim, ki preverja njegovo delo. V prvi vrsti predsednik skupščine TKS. Sedanji način dela je zame idealen in osebno sem mnenja, naj tako ostane tudi v prihodnje. Konec koncev je ZTKO na ta račun prihranila tudi nekaj denarja, saj jetajnik TKS, ki je hkrati opravljal še posle sekretarja ZTKO, prejel za 6 mesecev dela le en osebni dohodek iz
naslova dodatnega dela: Bolje je, da namesto novega sekretarja poiščemo nekaj sposobnih ljudi, ki bodo prostovoljno prevzeli kakšnofunk-cijo. Saj je čas, da se'nekdo posveti tudi delu in razmeram v klubih.”
•Svojevrsten odraz razmer v novomeški telesni kulturi so skupščineTKS. Danes sosfcerv primerjavi s preteklostjo, ko so bile polne obtožb, podtikanj, namigovanj in razvrednotenj, bolje organizirane in vsebinsko bogatejše, še zmeraj ša kažejo preveliko subjektivnost, ki ji pravimo tudi klubaštvo.
Res so bile skupščine včasih nevzdržne, toda to je bila le logična posledica takratnega stanja. Ce delegati niso imeli skupščin ZTKO, so pač nekje morali dati duška svojim ugotovitvam in občutkom. Sedaj je drugače. Najprej so skupščine ZTKO, nato pa v nadaljevanju še skupščine TKS. Resda smo še danes priča ne-, katerim izpadom na sejah, zato bomo poslej upoštevali le vnaprej pismeno oddana delegatska vprašanja. Kajti kaj lahko se zgodi, da nekdo z nepremišljenim in demagoškim izpadom — za nameček še popolnoma neutemeljenim zavede delegate, da glasujejo proti,nekemu predlogu, ne da bi vedeli, zakaj.
Klubaštvo je načeloma sprejemljiv pojav, le da v Novem mestu prepogosto preraste v to, da so nekateri za dosego svojega cilja pripravljeni pohoditi vse ostale. Tako ne potane velik klub. Konec koncev nas, ki danes skrbimo za novomeški šport, ne zanima en klub, pač pa telesna kultura v Novem mestu. Toda zavedamo se, da bo teh dvobojev v prihodnosti še veliko, in smo nanje pripravljeni.”
•Zadnja skupščineTKS bi naj bila v marsičem prolomna, saj je sprejela kriterije za oceno prednostnih športov. Pomeni to konec sporov In očitkov, da čim močnejša oseba stoji za športom, tem več je denarja?
,.Spori bodo že zmeraj, le da bomo mi imeli uraden dokaz, kdo je kdo in koliko pomeni. Skupščine ne razdirajo delegati krajevne skupnosti in ne delegati malih klubov, pač pa le tisti, ki hočejo biti veliki. Te je treba postaviti na trdna tla. Za dosego tega cilja, to sem prepričan, bomo imeli večino ljudi na svoji strani."
•Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je novomeška telesna kultura sploh sposobna Športu, ki bo prišel na prednostno listo, zagotoviti denar In pogoje, kot jih zahtevajo vrhunski dosežki?
„Sama telesna kultura iz sredstev, ki jih ima na razpolago, ne. Že sedaj vidimo, da v Novem mestu najbolj uspevajo tisti, ki imajo „močne” klubske uprave.”
•Je potemtakem upravičeno vprašanje, ki ga postavljajo nekateri, da botexmovalnišportprik-rajšan tudi za denar, ki naj bi poslej šel za vse stroške vzdrževanja športnih objektov In tudi za denar, namenjen nekaterim Investicijam (v mislih imamo izgradnjo smučarskega centra na Gačah)?
„Res je in tako mora biti. Raje vidim, da si športnik sam kupi copate, kot pa da teka z njimi na razdrapanem asfaltu, da vadi pod streho, ki pušča in podobno. Tudi nekaj nostalgijejevtem. Koliko objektov smo pred leti zgradili s prostovoljnim delom! Sedaj pa naj propadejo? Najprej zagotovimo športniku pogoje za delo! Kar pa zadeva drugi del vprašanja, tole: denar, namenjen gradnji športnega centra na Gačah, v ničemer ne bo okrnil sredstev, ki jih ima telesno kultura na voljo. Med negospodarskimi sisf sta kultura in telesna kultura po investicijah na repu. In če je kultura sedaj dobila kulturni dom, v kratkem bo končan tudi Jakčev dom, mislim, da je sedaj vendarle na vrsti telesna kultura. Športni standard zaradi tega ne bo prav nič na slabšem kot lani."	,
•Denar pa poraja tudi zadnje vprašanje. Slišati je namreč, da bi naj v Novem mestu ustanovili nekakšen športni pool, v katerega bi bilo združeno novomeško združeno delo in ki bi dajal denar res vrhunskim športom in posameznikom. To bi bif vsekakor edinstven primer pri nas.
..Dejstvo je, da je Novo mesto močan industrijski center, ki pa ga šport premalo izkorišča. Deset let sem bil v kadrovski službi in imam določene izkušnjo z ljudmi, ki se zaposlujejo. Poleg pogojev za delo in življenje sprašujejo tudi po kulturnem in športnem življenju. In kaj jim lahko ponudimo? Novomeške gospodarstvenike moramo potem, ko bo točkovanje po merilih pokazalo, kdo in kaj sodi na prednostno listo, poklicati za mizo, in če boizborpravilen.denarnebi smel biti probiem. S temi sredstvi, ki bi jih združevalo združeno deio, bi financirali le vrhunski šport, kar seveda tudi pomeni, da bi ostalemu tekmovalnemu športu ostalo več denarja. Dejstvo je, da gospodarstvo ne bo zategadelj prav nič manj uspešno poslovalo. Koneckoncev gre prav iz delovnih organizacij za šport že sedaj ogromno denarja v različnih oblikah. Celo za klube izven Dolenjske! Jasno je, da bi morala pri-tem kot nosilka takšnega dogovarjanja v prvi vrsti stati občinska konte renca SZDL. In še nekaj je potrebno povedati. V takem poolu morajo sodelovati ljudje, ki še zmeraj skromno mislijo. Pri vsein tem namreč ne gre le za zagotovitev materialne osnove športom, pač pa tudi, da se športnikom omogči šolanje, zaposlitev v prihodnosti in še kaj. Ce nam to uspe, smo na konju. V nasprotnem za vrhunski šport v Novem mestu ni prostora. Športna mošnja je daleč prelahka, da bi zmogla izdatke, ki jih danes postavlja doseganje res vrhunskih rezultatov."
BOJAN BUDJA
Pri starih Novomeščanih
DELO TE VEDNO DRŽI POKONCI
So morala biti od sile brhka Petričeva, rekli so jim Kovačeva, dekleta z Bršljina! Ena štirih deklet, najmlajša, Rezka Klanjšček, je še danes, pri domala 83. letih, tako gibčna, da vse po hiši sama postori. Tudi velik vrt je še lansko sezono samaprelopatala. In kot oglje črne oči ji še ved no živahno švigajo naokrog. Zanima jo vse: vsak dan prebere časopise, poklepeta ssosedami, gre v nakupe o le ne bi bilo samotnih večerov,” mi je potožila. „Sama sem čez teden, čez vikend pa imamskoiovednoobiske. Pridebodisisin Drago ali pa kateri od nečakov in nečakinj, ker v njihovi hiši živim'.
Takole je razpletla svojo življenjsko zgodbo ena najstarejših Novomeščank:
,.V naši domačiji v Bršljinu je bila kovačija in deset obok je bilo rojenih, ampak so štirje umrli še majhni. Najstarejša Ana je šla služit v Ljubljano v grad Tivoli, potem je bila za kuharico v znani ljubljanski gostilni. Poročila je trgovca in mesarja in tako nekaj let kar dobro živela v Ljubljani. K njej je šla najprej sestra Francka, ki ji je pomagala voditi kuhinjo, potem še jaz za pestrno. Čez nekaj let so vse prodali in šli v Ame-
riko. Imela pa je naša Ana tako domotožje in tako nas je pogrešala, da je poslala vozovnico še za sestro Francko in brata Jožeta. Oba sta šlazanjo v Ameriko, si tam ustvarila družine. Zdaj so vsi že pomrli. Od naše družine sem ostala sama.
Jaz sem hodila v mesto v šolo. Vsak dan sem z Bršljina nosila s seboj šolske potrebščine paše kantice z mlekom, ki smo jih dostavljali stalnim „kontam”. Kot deklesem si začela služi ti kruh kot pestrna pri Matkovih, ki so imeli hotel pri novomeški postaji, potemsosepreselilivGotno
vas. Za natakarico sem bila kasneje v bifeju na postaji in nato pri Windischerju v Kandiji. Tam sem spoznala moža. V gostišču je stanoval kot mnogi železničarji Primorci. Poročila sem se 20 let stara. Službo sem potem pustila, najela sva stanovanje v Bršljinu, da jeimelmožblizuslužbo. Jaz sem imela vrtičke, redila sem pujske in popoldne še pomagala pri sosedih kot tabrhari-ca. Dva sina sem rodila in kljub trdemu življenju nam najnujnejšega pred vojno ni manjkalo. Fludo se je začelo ob prihodu okupatorjev. Moj sin...” Klanjščkovi mami so takoj solze prišle v oči, ko se je spomnila svojega najmlajšega sina Dušana. Po40letihod njegovesmrtisematerino srce še ni utolažilo. Res pa je ob njem veliko prestala:
»Dušan je končal meščansko šolo, potem je, še ne 17 let star, šel v partizane. Tudi starejši Drago je bil partizan, ampak zanj sem vedno približno vedela, kje je, medtem ko Dušan ni dal vedeti o sebi. Kosem med vojno, mislim, da je bilo 1944za | Novo leto, izvebela, da je nekje pri Karteljevem, sem šla s sovaščanko Zdenko tja. Neslasem mu paket s kolinami. Prišli sva v Karteljevo, pa so partizani že odšli. Za njimi sva šli vZdinjo vas, pa spet sva bili prepozni. Končno sem ga našla in takrat sva sezadnjikrat videla. Ker sem videla, da ima pretesne gojzarje in daje premalooblečenza hud mraz, sem doma takoj pripravila nov paket z oblačili, da bi mu ga naslednjo nedeljo nesla. Izvedela sem, da so šli na Brezovo reber. Ravno sem nekega znanca povpraševala, kako se tja pride, ko je potrkalo na vrata. Znanka Zalka iz Prečne je mrkega obraza stopila v hišo in rekla: ..Sinočisomi partizani naročili, naj grem povedat da je Dušan mrtev. Če boste sami šli ponj ali naj ga sami pokopljemo!?.." Takrat se je moj svet podrl. RanjenegavnogosoNemci in belogardisti po borbi doštl in eden „belih" gaje ustrelil. To
sem kasneje natančno izvedela. Midva z možem sva šla takoj na pot. Spotoma sva v Prečni pri Bambiču kupila krsto, dobila voznika in šli smo proti Kalu. Dušan je ležal ob poti na slami, lepo .zrihtan’. Pripeljali smo ga v Prečno in lepo pokopali. Vsenaokrog pa je bilo po hosti videti belogardiste. Čakali so, če bo sin Drago prišel na pogreb, da bi jim prišel v roke. Pa ga ni bilo.”
K sreči se je Klanjščkovima srečno vrnil vsaj sin Drago. PostaljeoficirvJLA, več let služboval v Zagrebu in Beogradu, zdaj pa kot upokojenec živi v Ljubljani. Prek njegovih treh otrok ima Klanjščkova mama 6 vnukov. Mož, upokojeni vlakovodja, ji je umrl pred 19 leti. še danes je polna hvale o njem. ..Resnično je bil dober zame. Četudi je kdaj malo preveč pogledal v kozarec, mi ni nikdar rekel žal besede. Moj mene ni klical drugače kot Rezi, pri sosedih pa sem marsikje slišala, da ženo zmerjajo z „babo"." Ko pa je pred 12 leti umrlaše sestra Marija, poročena Švara, na Koloniji, so po svetu raztreseni njeni otroci nagovarjali teto, naj se preseli v prazno hišo. Tako je naredila in postala krajanka Mestnih njiv. Kaj hitro je našla stik s sosedi in zdaj v soseski niti ne pomislijo več, da pravzaprav ni njihova, ampak Bršljinčanka.
Okrog zdravnikov Klanjščkova mama ni nikdar dosti hodila, tudi z osmimi križi na ramenih je še čila. Da bi samo mlajše sodobne gospodinje, ki se jim vselej tako mudi, videle, kako, se v kuhinji Klanjščkove bleščijo medeninaste posode in zajemalke! Prav gotovo jih vsak dan drgne, sicer ne bi bilo takega sijaja. In za kljuko vežnih vratse bojiš prijeti, ker se tako sveti.
„ Veste, kaj mi je od malega vživljenju pomenilo največ?Polegotrokin družinesamodelo.Tome jeodnekdajdržalopokonciinmešedanes.Kone bom več mogla delati, bo z menoj konec."
RIABAČER
Načini življenja
V HISI JE DO ZADNJEGA SVETILA PETROLEJKA
Pred 29 leti, ko se je Janez Cirnski s Cirnika zaposlil v Brežicah, je bila njegova štirinajst kilometrov oddaljena vasica še na koncu sveta. Cesto do nje so speljali komaj pred štirimi leti. Pitno vodo so krajani dobili pred dobrim desetletjem, električna luč pa jim je zasvetila že prej. Zadnji večji preobrat je v njihovo življenje prinesla voda, saj so prebivalci dotlej porabili ogromno časa in moči, da so v sušnih dneh oskrbeli z njo sebe in živino.
Odkar je Cirnski pred petimi leti podedoval lepo kmetijo od materinega brštranca, se je njegovo posestvo precej povečalo, zato večkrat razmišlja, da bi pustil službo in se posvetil kmetovanju. Pa se vsakič premisli, ker meni, dazemlja na kraških tšeh premalo daje. Razen tega pa najmanj polovico, včasih tudi tri četrtine pridelka, požre divjad. To je gozdna pokrajina, k,domujejo jeleni, zajci, jazbeci in divji prašiči.
„Če mi je lovskadružinalani priznalapri pšenici 60 odst. škode,” je dejal, „potem si lahko mislite, da smo bili prikrajšani še za več pridelka. Koruze samo zaradi divjadi nismo sadili petnajst let. Lani smo se po tolikšnem presledku prvič spet odločili zanjo. "Povedal ješe, da so se včasih laže ubranili divjadi, ker je bilo pri vsaki hiši več ljudi, ki so se potem izmenjevali na straži. Samo tako so si priborili večino pridelkov zase.
Kljub tovrstnim nevšečnostim se Cirnski ne bi .nikoli odselil v dolino. Rad ima svoj gorjanski svet in toljubezen donjegaobčutijotudi njegovi otroci.Tri hčereima.
Frav zaradi hčera se Janez Cirnski ni dal nikomur pregovoriti za prodajo zdaj že šesto leto prazne, nadvse prikupne, starinsko opremljene lesene Zofičeve hiše. Nanjo je tudi sicer navezan kot nasvoj drugi dom. Njenim lastnikom, mrzlim stricem in tetam po materini strani, je redno pomagal delati, odkar je zapustil osnovnošolske klopi na Veliki Dolini.
O tej samosvoji in nenavadni družini bratov in sester ve marsikaj zanimivega. Zofičevo domačijo so včasih imeli za bogatijo. Glas o njej se je širil daleč naokoli tudi zaradi njenih pridnih, izredno skrbnih, - vendar nekoliko čudaških gospodarjev. Izhajali soizštevilnedružinedeve-tih otrok. Dva sta žezgodaj umrlainpovojnijihje bilo samo še sedem, ki so po vrnitvi iz izgnanstva obnovili opuščena poslopja in začeli znova gospodariti po starem, že vpeljanem načinu. Samo eden si je poiskal življenjsko družico in se odselil v Bregansko selo. Vsi drugi soostalisam-ški in so do konca življenja živeli pod rojstno streho.
Cirnski ve povedati, da'so si delo strogo delili.
Zemljo so obdelovali z voli, vendar le njive, v vinogradu so morali ponarediti vse ročno. Posestvo meri z vinogradom in gozdom vred 14 hektarov. Zofiči so redili po osem goved, če ni bilo suše. Največ dohodka so imeli od sadja, ki v teh bregih odlično uspeva. Ob dobrih letinah so ga prodali po tisoč kilogramov, vina pa po 30 hektov. Kmet gospodar je bil sprva najstarejši brat Mirko. Njegova je bila živina, za katero je vzorno skrbel. Drejče je biltesar, France čevljar, najmlajši. Tone, pa se je spoznal bolj na kmečka dela. Obvladal je vse, kar mora vedeti dober kmet. Taje umrl za božič pred petimi leti, star72 let. Devet let je bil sam, in ko je onemogel in zbolel, sta skrbela zanj Cirnska.
Med samskimi sestrami je bila. najstarejša Reza. Ta je imela vprek svinje, Ančkajebilakuha-rica, Micka pa .šnajderica,. Pozimi so ženske veliko predle, saj so še pred vojno sejali na njivah lan in konopljo. Tkalca so imeli v Bregani.
Vse, kar je bilo lesenega, so Zofičevi napravili doma, od vil in grabelj za seno do številnih gospodarskih poslopij in ograje, s kateroso lično omejili svojo domačijo. Hiša z gankom, v kateri so stanovali, je kot iz pravljice. V tridesetih letih pred vojno so jo obnovili in kmalu po tistem so postavili tudi lep kozolec toplar, ki še danes služi svojemu namenu. Slamnato streho na hiši so tedaj zamenjali z opeko, na drugih poslopjih pa je slamnata kritina ostala vse do danes.
Stanovanjsko hišo je včasih obdajalo kar dvanajst gospodarskih poslopij: hlev za govejo živino, svinjak, svinjska kuhinja, drvarnica, kozolec, čebelnjak, parna, skedenj, listnica. Nekaj jih je zob časa tako načel, da so se sesula,' nekaj jih še stoji kot priča nekdanje urejenosti in blaginje. Dedič Janez se spominja, da so kljub
bogastvu za tiste čase živeli skromno in se skromno oblačili. Kupovali so malo. Kar so le znali in mogli, so napravili doma. Družabnosti niso posebej gojili, bili so precejšnji samotarji. Z ljudmi so se srečevali največ na poti k maši, domov jih niso vabili. Živeli so čisto svoje življenje. Že zato, ker ni bil nihče poročen, so imeli z družinami z otroki le malo skupnega.
Kolikor je Janez lahko ujel iz pogovorov, so bili pri Zofičevih najprej starši tisti, ki so sinove in hčere odvračali od poroke, pozneje pa se mladi sami niso več ogrevali zanjo. Gospodarstvo so imeli tako utečeno, da bi se vsaki spremembi težko privadili.
V hiši jim je do zadnjega svetila petrolejka. Za elektriko se niso navduševali. Bali so se požara, ki bi ga lahko zanetila električna iskra, bali so se strele, malo pa je pripomogla k temu sestra Ančka, ki je vedno kuhala le za domače in se je bala, da električarji z njeno hrano ne bodo zadovoljni.
Življenje na tej gorjanski kmetiji kljub blaginji ni bilo lahko. Po vodo so morali uro daleč. Za svinje in živino sojo imeli v mlakah, za vse drugo so jo morali nanositi domov, ženske v škafih na glavi, moški v brentah. Kadar je suša izpraznila mlake, so pozimi in poleti vodili živino napajat v Savo, to je pol ure hoda v dolino in skoraj uro nazaj navkreber. Zenske so hodila prat na potok ali na Savo. Težka korita so nosile na glavah, le kadar so imeli moški čas, so zapregli in jim perilo z živino zapeljali vdolino. Zenske so se vteh krajih precej nagarale, naj so bile revneali bogate. Današnjemu rodu je lažje, zato se najstarejša hčerka Cimskih ne boji dela na kmetiji. Na njeno željo so letos zgradili nov hlev, v katerem bodo lahko/edili več živine koi doslej.
JOŽICA TEP'PEY
*
Starožitnosti
PREDGRAD IN PREDGRAJCI
Prijazna zahvala predgrajskih vaščanov za opravljeno raziskovanje v Predgradu, ki je bila objavljena v Jani, me je spodbudila, da se jim še jaz „voščim", kot bi rekli starejši Predgrajci, z naslednjim sestavkom o delu „Predgrad in Predgrajci."	,
V narodopisni monografiji o Predgradu in Predgrajcih, ki šteje v rokopisu 800 strani, 50 fotografij, 6 tlorisov in ducat notnih in plesnih zapisov, je obdelano nekdanje in današnje življenje in kultura Predgrada in Predgrajcev.
V sklopu 22 vasi, kolikor jih šteje Poljanska dolina ob Kolpi, kaže Predgrad veliko skupnih potez z drugimi poljanskimi naselji. Nastanek šele v zgodnjem novem veku prvikrat izpričanega naselja Predgrad pa je, kot povedo starejša in mlajša poimenovanja zanj (Vor dem Haus, Ante arcem, Vornfgejschloss, Pergradi),vtesnizvezi s srednjeveškim gradom Poljane. V njem je bil sedež tedanjega poljanskega zemljiškega gospodarstva. Naraščanje prebivalstva v sredini
16.	stoletja pa je povezano z uradno dovoljenim priseljevanjem Uskokov, ki so po letu 1530 na-
selili zaradi Turkov opustele vasi v Poljanski dolini. Navzočnost priseljencev tudi še dandanes razkrivajo nekatere pesmi, plesi, izrazoslovje in rodbinski priimki uskoškega izvora.
Prvotni gospodarski temelji in z njimi povezan družbeni in naselitveni sestav poljanskemu gospostvu podložnega Predgrada so bili v zgodnjem novem veku verjetno še dokaj ugodni. Kažejo se na razmeroma velikem ozemlju le z desetimi celimi zakupnimi hubami (kmetijami), ki jih je leta 1576 uživalo sicer že 20 podložnih, vendar ne s prehudimi dajatvami obremenjenih kmetov. Med njimi so npr. Cristan Osterman in Juri Welk pa Guštin Wuchitsch in Gregor Stereks prav tako kot drugi podložniki odrajto-vali letno gospostvu po pet veder vina, nadalje po eno vedro pšenice, dve vedri prosa in tri vedra ovsa, po tri kokoši, eno povesmo lanu, en tovor sena in eno vozno tlako.
Proces drobljenja kmetij, ki se je povečal v drugi polovici 18.stoletjainse je občutneje nadaljeval še v 20. stoletje, je rojeval tudi v Predgradu sloj številnih manjših kmetov, bajtarjev in osebenjkov. V skladu s povedanim pa so se večale tudi družbene razlike med vaščani, to je večjimi in manjšimi kmeti in vaškim proletariatom. Zakaj v okolju, kjer ni bilo druge možnosti zaposlitve za tiste, ki zaradi raznih vzrokov niso odhajali zdoma, je bila gmotna in z njo povezana družbena odvisnost kmečkega proletariata od kmečkih delodajalcev edini način preživetja. Maloštevilnim družinam večjih kmetov je poljedelsko z živinorejo združeno gospodarstvo, razen v iziemno slabih letinah, zagotavljalo vsaj poglavitno hrano in še pod konec 19. stoletja tudi obleko. Družine bajtarjev in osebenjkov, ki so se preživljale z dninami po kmetijah, pa so največkrat živele na robu življenjskega obstoja.
Zato se je vsaj že v drugi polovici 18. stoletja, ko imamo prva zanesljiva pričevanja, vsaj del prebivatcev dodatno ukvarjal tudi z menjalnim trgovanjem, peščica pa s. krošnjarstvom.
Po sredini 19. stoletja pa je prav tako življenjska 'nuja privedla sprva le moške s kmetij in bajt, da so si začeli iskati delo v Ameriki. Občasno ali stalno zaposlovanje in z njim povezano stalno izseljevanje v Ameriko se je močno povečalo proti koncu 19. stoletja in zlasti po požaru leta 1903. Izseljevanje v Ameriko je med svetovnima vojnama skoraj zamrlo in prenehalo po osvoboditvi zavoljo povečanih možnosti zaposlitve. Prav navedene možnosti pa so skupaj s povojnim omalovaževanjem in zapostavljanjem kmečkega dela in poklica povzročile nov val odseljevanja s Predgrada, tako kot z ostalih poljanskih vasi.
Na podlagi vpisov v matičnih družinskih popisih in deloma ustnega izročila je sestavljena naslednja tabela, ki kaže koliko Predgrajcev in Predgrajk se je mudilo v posameznih obdobjih vZDA, Kanadi, Argentini in Braziliji:
	po sredini	med	po 2.	
spol in stan	19. stol. in	svet	svet	skupaj
	do 1. sv. voj.	voj.	vojni	
moški	81	35	5	121
ženske	43	12	4	59
Skupaj	124	47	9	180
(od navedenega števila)				
samski moški in ženske	89	27	- 5	121
zakonci	18	8	2	28
poročeni gospodarji	15	12	1	28
poročene gospodinje	2	—	1	3
Skupaj	124	47	9	180
Posledice preteklega in današnjega odseljevanja, če jih ocenjujemo s stališča gospodarstva in gibanja prebivalstva, so v primerjavi s preteklostjo močno različne. Odseljevanje, kakršnega beležimo nekako od sredine 19. in do sredine 20. stoletja, ko so se odseljevali ta- v korekoč samo odvečni, ne pa vsi otroci s kmetij, ni presegalo kritične meje. V šestdesetih letih, ko se je odseljevanje povečalo do te mere, da odhajajo vsi otroci zdoma in ostajajo na domačijah samo starši, pa je ogrožen gospodarski in populacijski obstoj naselja.
Naslednja tabela nazorneje kot posplošeni podatki kaže gibanje, tj. naraščanje in upadanje prebivalstva v Predgradu. Sestavljena je bila na podlagi uradnih in drugih
popisov.			
Leto	število	Leto	Število
	prebivalstva		prebivalstva
1576	105	1931	361
1748	170	1941	372
1830	749	1948	302
1838	744	1953	292
1857	739	196T	269
1874	494	1971	202
1884	480	1974	189
1900	428	1981	154
1919	352	1983	133
Obe tovarni v sosednjem Starem trgu, podružnica Kometa iz Metlike, ki zaposluje žensko delovno silo in Uniorja iz Zreč za moške (dograjena je bila letos), pa vendarle dajeta upanje, da se v bodoče navedene razmere ne bodo več poslabševale.
DR. MARIJA MAKAROVIČ
P. s.
Na tem mestu naj poudarim, da sem delo o i Predgradu in Predgrajcih lahko napisala le [ ob vsestranski pomoči večine vaščanov, ki J
so mi v času raziskovanja z razumevanjem in t potrpežljivo odgovarjali na številna vpraša- i nja. Med njimi ima največje zasluge, da sem j se sploh lotila dela o Predgradu, zdaj že up- f okojena babica Meta štaudoharjeva, ki je j med drugim skrbno izpolnjevala vprašalnice f in sproti pismeno odgovarjala na številna t vprašanja, ki so se zastavljala med pisanjem. ( Skupaj z drugimi vaščani pa so mi s številni- [ mi podatki pomagali tudi Marija Rade — Pa- '■ ličeva, Ivan Sterk — Šmalcev in zdaj že i pokojna Minca Barčeva iz Smukova ter Jože i VVeber. Marija Verderber — Reieva pa je na mojo prošnjo skrbno vodila dnevnik dela na kmetiji. Vsem prisrčna hvala!
dobo(1
■Novembra so se slovenski arheologi srečali v Kočevju. Srečanje je bilo posvečeno arheološkemu delu na Kočevskem, ki seje šele v zadnji h desetih letih pričelo otresati oznake „bela lisa na arheološkem zemljevidu Slovenije". Prvega dne so arheologi poslušali predvsem predavanja o najdbah na Kočevskem, drugi dan pa so sedli na avtobus in obiskali glavna prazgodovinska najdišča na Kočevskem.
Prazgodovina je obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov. Kako so živeli in delali praljudje, sklepamo na osnovi najdb človeških in živalskih kosti, orodij, orožij in drugega. Prazgodovina s^ konča na različnih območjih sveta različno. Pri Sumercih na primer že okoli 3.000 let pred naši m štetjem, ko so kot prvi iznašli pisavo, pri nas pa s prihodom Rimljanov v prvem stoletju pred našim štetjem, saj je iz tega obdobja najden prvi pisani (rimski) dokument, ki govori o naših krajih oziroma ljudeh.
ŽELJNE — STARA IN MLAJŠA KAMENA DOBA
Prva postaja arheologov so bile Željne in Ciganska jama, kjer je v letih 1971 do 1977 vodil uspešna izkopavanja strokovnjak za staro kameno dobo (paleolitik) prof. dr. inž.Mitja Brodar. Našel je okoli 1400 raznih predmetov, večinoma iz kamna. Med njimi je bilo 250 orodij, od tega preko 100 majhnih kamnitih nožičkov s topim hrbtom in še razna praskala, vbodala, rezila in drugo, medtem ko je našel le štiri šila iz kosti.
Naletel je tudi na več kosti živali in sicer alpskih svizcev, (severnih) jelenov, srn pa tudi oglje smreke, bora in leske.
Iz teh najdb se da povsem zanesljivo sklepati, daje bil prebivalec Ciganske jame lovec, ki je prihajal sem občaso (stalno prebivališče je imel drugje na prostem) in da so najstarejše najdbe stare okoli 20.000 let.Takrat jenašekrajezajelše zadnji najhujši mrzli val ledene dobe. Večni sneg in led sta bila pri nas še na Gorenjskem. V naših krajih —tudi vželjnah in okolici —soživeli severni jeleni, mamuti, alpski svizci in druge živali, ki dobro prenašajo mraz.Izumrl pa je prav takrat jamski medved in njegovih ostankov tudi v Želj-nah niso našli.
Stara kamena doba (paleolitik) se je začela pred približno milijonom let in se pri nas končala okoli 8.000 let pred našim štetjem. Ta dobase približno ujema z ledeno dobo in iz njenega začetka so tudi prvesledi oz. najdbe človeka, ki sojih odkrili najprej v Afriki; nato pa tudi v Evropi. Najstarejše najdbe na območju Slovenije segajo v bodobje 150.000 let pred našimštetjem (Betalov spodmol pri Postojni).
Značilnosti stare kamene dobe so orodja oz. orožja predvsem iz kamna, kisogatakratni ljudje obdelovali samo s tolčenjem, in kosti. V začetku so bila orodja oblikovana iz jeder in širokih odbitkov. Ko pa je neandertalca zamenjal homosa-piens (nekako 50.000 do 30.000 let pred našim štetjem) pa je ta uvedel novo tehniko, kijeomog-očala odbijanje ozkih odbitkov. Ta kultura (imenujemo jo gravetien) se je obdržala vse do konca ledene dobe oz. stare kamene dobe in je značilna tudi za najdbe iz Ciganske jame.
Za to obdobje so drugod po svetu značilni tudi umetniški izdelki (v kosti vrezane živalske in druge podobe, razni okraski, slikarije). V Sloveniji teh umetnin praljudi niali pajihšenismoodkrili. Neki zelo stvaren opis, vreden zaupanja — kot meni arheolog Mitja Brodar —sicer pravi, da je neki inženir kočevskega rudnika že ob njegovi ustanovitvi iskal premog zanj tudi v dolini Kolpe in tam naletel na podzemsko jamo, kjer je bil na steni naslikan mamut. Žal pa ni zapisano niti, kje jetajama, nitito.kakoseimenuje. Arheolog Mitja Brodar si je v zadnjih dveh desetletjih ogledal mnogo jam na tem območju, a alikarij ni našel v nobeni.
Od kod so prihajali takratni lovci do Ciganske jame, še ni zanesljivo ugotovljeno. Razmeroma gotovo je, da s severa zaradi večnega snega in ledu niso mogli priti in tudizzahodane.sajsojim prehod ovirale Alpe. Še naj bolj verjetno je, da so prišli z juga. Jadransko morje je takrat segalo z juga le do današnjega Šibenika, bolj severno pa je bilo kopno. Šele med leti 10.000 do 4.500 pred našim štetjem je zaradi taljenja snega (konec ledene dobe) in ledu začela morska gladina postopoma naraščati, doklerni Jadransko morje dobilo današnjega obsega.
V okolici Ciganske jame in po obrobju Kočevske kotline je napravil arheolog Brodarše okoli 30 sond, se pravi poizkusnih izkopov, pa ni nikjer naletel na ostanke ljudi iz stare kamene dobe. Tudi poizkusi v dolini Kolpe niso bili uspešni. Večna uganka pa bo, ali niso praljudje živeli tudi v ostalih treh Ciganskih jamah, ki so bile čisto blizu sedanje. Te so bile za bivanje celo bolj primerne in so v njih bivali Romi skozi vse leto, medtem ko so v sedanji le vtoplem delu leta. Zal oa so bile pred desetletji, ko so tu odprli <amnolom, prav te tri Ciganske jame uničene, hkrati pa so bile uničene tudi vse morebitne sledi o njihovih praprebivalcih.
ŽELJNE —MLAJŠA KAMENA DOBA
Ko po koncu ledene dobe in krajšega prehodnega obdobja (mezolitika) začno ljudje <amentudi brusiti, se začne mlajša kamena doba neolitik). Arheolog Brodar je tu našel razne iruge predmete, ki ne sodijo v obdobje stare <a mene dobe. Med njimi naj omeni mo le kamni to iekiro in keramiko, ki sodi v obdobje mlajše amene dobe, pa tudi ornamentirano keramiko, i je še mlajša.
leti. Danes so tu le še ruševine, ki jih hitro preraščata mah in grmovje. Tu nekje pa je moralo biti naselje že prej, saj se vas Prerigelj navaja kot najdišče sulične osti, stare približno 2.600 let.
Po krajšem počitku med razvalinami Preriglja' smo krenili strmo v h rib na Spaho, kjer je kustodinja odkrila prazgodovinsko naselje, ki sodi včas bakrene dobe (eneolitik). Med izkopavanji, ki so zaradi skromnega denarja trajala le po nekaj tednov na leto, so doslej odkrili ostanke petih stavb, ostanke zidov oz. obzidja, (hišni) oklep, veliko kamnitega orodja (žrmlje, brusi, sekire, glinaste uteži) in keramike. Arheologečakatuše veliko dela, saj domnevajo, daje bil doslej odkopan le manjši del naselbine, ki je tustalapred približno 3.800 leti. Kustodinja pravi, da bo tu izkopavala še najmanj dve leti in sicer na zgornjem delu hriba.
Omenili smo že, da so nekdaj izginjala na tem območju naselja in da izginjajo tudi danes. Zese-danja izkopavanja so pokazala, da je na ruševinah pranaselbine izpred3.800 Ietzrastla3.500 let pozneje, ob koncu 15. ali vzačetku 16. stoletja, ko so na Kočevsko začeli vpadati Turki, še ena naselbina. Tu je bil tudi obrambni stolp za stražo proti Turkom. Zgodovinski viri navajajo,dasona Spahi kurili kres, če so v deželo vdrli Turki.
DEBELI VRH — BRONASTA DOBA
Pravzaprav naša naslednjapostajani bil Debeli vrh nad Predgradom oz. Starim trgom, kjer so delavci ob gradnji gozdne ceste leta 1977 našli več bronastih predmetov. Tam tako in tako ne bi videli nič posebnega.
Kustodinja Greta Hirschback-Merhar pa nam je najdbo kljub temu predstavila. Takrat, leta 1977'in med nadaljnjim raziskovanjem so našli na tem območju kar 147 različnih, večinoma bronastih predmetov iz 13. stoletja Jpred našim štetjem, starih preko 3.000 let. Med najdenimi predmeti je veliko sekir in srpov, pa deli mečev, bodal, deli okrasne plošče, kovinske ovratnice (torquesa),deli jantarneogrlicein bronasteogr-lice, dve zapestnici itd.
Predmeti so iz pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč. V obdobju od 1250. do 725. pred našim štetjem sta bila po domnevah znanstvenikov dva večja nemira oziroma selitvi ljudstev. Ob takih selitvah so ljudje zakopali (deponirali) predmete, ki jih niso mogli nositi s sabo. Seveda so se kasneje nameravali vrniti ponje. Tako shranjene predmete iz tistih časov, po katere se njihovi lastniki niso vrnili, so zdaj našli po dobrih 3.000 letih na pobočju Debelega vrha. Takih najdb je bilo na območju sedanje severne Hrvatske oz. severne Jugoslavije že več, ena najbogatejših na Slovenskem pa je prav z Debelega vrha. Te najdbe potrjujejo domnevo, da je takrat vpadlo novo ljudstvo z roba Panonske nižine na naše sedanje območje.
Za to obdobje so značilne plamenoliste sulične osti, jezičastoročajni meči, množica srpov, dvorezne britve, dleta, velike okrasne plošče s „trnom’’ na sredini, sponke (fibule) v obliki violinskega loka, igle itd., torej predmeti, ki so bili najdeni na pobočju Debelega vrha.
Zanimivo pa je, da se je do današnjih dni v Poljanski dolini (pod Debelim vrhom) ohranila zgodba o zakopanem ..hajduškem zakladu". Verjetno gre za pripoved o bronastem „zakladu", ki seje skozi tisočletja preoblikovala oziroma prilagajala tistemu, kar so ljudje doživljali, razumeli in tudi najlažje verjeli. Pravijo tudi, da se je sem dolgo vračal neki naš izseljenec iz Amerike in iskal „hajduški zaklad”.
KOSTEL — BRONASTA DOBA
Zadnja avtobusna postaja na poti slovenskih arheologov skozi prazgodovino Kočevske je bil Kostel ob Kolpi. Tudi tu je v letih 1982 in 1983 vodila izkopavanja Greta Hirschback-Merhar, ki pravi, da sodijo najdbe tako v pozno bronasto do 1.100 pred našimštetjem), kot tudi včas kulture žarnih grobišč (1.100 do800 pred našim štetjem), kajti najdena keramika kaže značilnosti obeh. Med najdbami je omenila tudi kamnito orodje (žrmlje), hišni ilovnat premaz, skromne bronaste predmete in bronastožlindro.
Izkopavanja so pokazala, daje bila na naravnih skalnatih terasah, ki so danes porasle s travo in grmovjem, v bronasti dobi naselbina. Izkopavanja tu so se šele dobro začela. Potrebno bo široko odpiranje zemljišča in tudi več denarja, ki pa ga prav za take namene vedno primanjkuje. Načrtujejo, da bodo doleta 1990 opravili izkopavanja le na eni terasi. Seveda so arheologi tudi tu, ko so si ogledovali najdišče, kar mimogrede odkrili kakšen košček keramike.
SPET V SODOBNOSTI
Tako rekoč v enem dnevu smo se zavtobusom popeljali skozi staro kameno dobo v mlajšo kameno, bakreno in bronasto dobo. Se zadnjič smo vstopili v avtobus in krenili v sedanjost, v atomsko in vesoljsko dobo, vdobo računalnikov in raket. Preskočili smoželeznodobo, Rimljanev naših krajih,-naselitev Južnih Slovanov na sedanjem ozemlju (v letih 500 do 600 našega štetja), Turke, odkritje Amerike (1492) itd.
Na sto tisoče let je bilo potrebnih, daje prešel človek s kamnitega o rodja in orožja na bronasto. Le3.000 let pa je bilo potrebno, daje prešel zbro-nastega na atomsko orožje. Kakšna bo naša bodočnost.?	,
JOŽE PRIMC
Arheologi so si ogledali kraj ob vhodu v jamo, kjer je arheolog Mitja Brodar izkopaval in našet vse predmete, ki smo jih omenili. Odšli pa so tudi v notranjost jame in po enem izmed vdorov spet na piano. Vmes je ta ali oni s čevljem samo malo pobrskal po mešanici vlažne zemlje in.kamenja, pa je že imel v roki manjši delček (fragment) keramike. Vsi so se strinjali, da bi tu še kazalo iskati in kopati.
SPAHA —BAKRENA DOBA
Naslednja postaja arheologov je bila Spaha, kjer od leta 1979 izkopava kustos kočevskega
Pokrajinskega muzeja, Greta Hirschback-Merhar, prazgodovinsko naselje izpred leta 1.800 pred našim štetjem. Pravzaprav izginjanje naselij na tem delu današnje kočevske občine ni posebnost prazgodovine, ampak vsezgodovine.
Avtobus je ustavil v vasici Videm (ob cesti Kočevje-Brezovica-Črnomelj), ker naprej pač ni mogel. V Vidmu stojita le še zgradbi nekdanje kmetije in cerkvica s pokopališčem. Kraj je osamljen, prazen, čeprav je bilo še pred nekaj desetletji tu živahno življenje.
Arheologi so se napotili peš najprej do razvalin vasi Prerigelj, ki je izginila v zadnji vojni, pred 40
priloga	dolenjske
1
*
prebrali smo
spoznanja
S tem zapisom se skušamo oddolžiti za uredništvu že očitano nepozornost (DL 22. dec. 1983:'Kdo je proti sodelovanju?)' inzamudo. Res je. dolenjska knjižna bera je tako pičla, da ne bi smeli izpustiti nobenega dela, ki izidena naših tleh ali je sad naših ljudi. ..Spoznanja” Radka Poliča (Založba Borec, 1983, 219 str.) zaslužijo pozornost ne le zavoljo tega, marveč mnogo bolj zaradi pomena, s katerim knjiga presega naš prostor in naš čas. Ko jo bo odložil, bo bralec soglašal z založnikovim mnenjem: Poličeva’ knjiga je nekaj izjemnega v slovenski spominski literaturi.
Radko Polič vtem delu ni naredil sicer nič drugega kot verno popisal svoje življenje med leti 1945 in 1954. Todatoje storil do skrajnosti, da, celo do naivnosti pošteno, možato. V svojih spominih stoji pred nami ne le kot prvoborec in resničen rodoljub, marveč tudi kot krhek, občutljiv intelektualec, ki ni bil ustvarjen po merah, kakršne je izoblikoval po svoje nevarni povojni čas.
Čeodštejemočas, kigajekot vojaški ataše preživel v Berlinu, se v knjigi pravzaprav dolgo nič izjemnega ne zgodi. Zato pa je zaplet ob obsodbi Oilasovih pamfletov tolikcrdramatičnejši. Kar je naredil za obsodbo stalinističnih postopkov Branko Hofman v svoji knjigi »Noč do jutra" z veliko umetniško močjo, to je storil Radko Polič z razorožujočo odkritosrčnostjo pri opisovanju „svojega primera”. Kaj vse je doživel, ko je bil kot obetajoč generalštabni polkovnik s končano vojno akademijo (pred vojno je študiral pravo) tako rekoč čez nočob kariero in vsakdanji kruh. Katastrofo je sprožila od ovaduha namenoma napak razumljena in naprej prenesena Poličeva osebna opazka, ko je šlo za Oilasov primer. Kolesje osebnega sumničenja se je zavrtelo in ni se ga dalo več ustaviti. V politiki kot da enostavno ni prostora za poštenost, za resnicoljubnost in pravo tovarištvo. Naivni Polič pač ni računal na karierizem in koristoljubje neznačajnih posameznik ov.
Radko Poiii
poimm
Revolucija mora biti globoko moralno in kulturno dejanje, sicer to ni revolucija. Tudi to je sporočilo ..Spoznanj”, knjige, ki ima dokumentarno vrednost za oblikovanje zavesti o vseh, tudi manj heroičnih plasteh našega življenja.
razlogi za tak in ne drugačen izbor, ter opombe in dvoje pojasnil.
Znabiti bo Kos še dočakal kritične besede, manj možnosti pa je, da bo kaj podobnega doletelo Radoslava Daba, ki je za knjigo z znakom kondorja pripravil izbor, spremno besedij in opombe o delu dveh velikih predstavnikov hrvaške moderne, to sta Vladimir Vidrič in Antun Gustav Matoš. Od prvega je Jože Udovič poslovenil 21 pesmi, in ker je Vidrič skupaj z začetniškimi in pesmimi, ki jih ni objavil, napisal le okoli 40 pesmi, lahko rečemo, da pričujoča bera omogoča s6z-
M. LEGAN
dvakrat
kondor
Prav veliko antologij lastnega pesništva Slovenci ne premoremo. Da se poznavalci niso pogosteje odločali za tovrstne izbore, je morebiti krivo dejstvo, da so bile domala vse dozdajšnje antologije deležne žolčnega prerekanja okoli tega, koga je'sestavljalec po krivici izpustil, koga samovoljno uvrstil v izbor, koliko pesmi je temu odmeril preveč, onemu premalo.
Z možnostjo takih očitkov je najbrž računal tudi Janko Kos, ki je za zbirko Kondor pri Mladinski knjigi pripravil antologijo ..Slovenska lirika 1950-1980”. Polemičnih odzivov zaenkrat še ni, kdor pa je knjigo prebral, je lahko ugotovil, da je imel Kos težave že pri sestavljanju. Med malo manj kot petdeset pesnikov, kj po Kosovem prepričanju zaslužijo uvrstitev v antologijo, ki naj bi podala glavne obrise sodobne slovenske lirike, je hotel zajeti tudi Svetlano Makarovič in Jožeta Snoja; toda tadva iz načelnih razlogov, ki prej kažejo na ožino kot pa širino njunih pesniških duš, nista dovolila objave svojih pesmi. Zato na njima odmerjenih straneh beremo le naslove pesmi, sicer pa v knjigi, ki prinaša liriko že pokojnih pesnikov pa tistih, ki so na vrhu ustvarjalnih moči, in onih, ki šele bodo prav zapeli, najdemo še Kosovo spremno besedo, v kateri so nanizani
nanitevz vsem, karje vrednega ustvaril. Obsežnejši izbor pa je terjalo Matoševo delo, ki razen romana premore vse literarne zvrsti. Kot pesnik je Matoš predstavljen v glavnem s soneti, po pisateljski plati z novelami, ker pa se je na literarnem torišču pojavljal tudi s potopisi, kritikami, eseji, feljtoni in še čem, je Drago Bajt prevedel še besedila, ki pričajo, da Matoš tudi v teh zvrsteh ni veliko zaostajal za poezijo, kije po vrednosti kajpak prva v njegovem ustvarjanju.
D.RUSTJA
o literaturi
V letu dni natejlestranilahko poročamo samo o izidu kakih dvesto knjig,torej smodalečod tega, da bi zajeli vse, s čimer knjižni trg polnijo slovenske založbe. Trudimo se, dabipisa-li vsaj o tistih knjigah, o katerih menimo, da bodo pritegnile ali pa bi morale pritegniti pozor-nostčim širšega kroga bralcev. Da prezremo katero od takih knjig, to se zgodi kvečjemu nehote, žal pa smo zaradi prostorske stiske prisiljeni
iz izložbe
Ljubitelji literature se to leto nikakor ne morejo ogniti nekaterim miselnim zvezam, ki jim jih prebuja letnica 1984. Z njo je namreč naslovil svoje po vsem svetu znano delo angleški pisatelj Erlc Arthur Blair, sicer poznan predvsem pod pisateljskim imenom George Orvvell. V svoji antlutopiji, kot jo imenujejo nekateri, je izrisal grozljivo podobo totalitaristične družbe, grozljivo predvsem zato, ker je mogoče skoraj vse njene osnovne črte zaznati v današnjem resničnem svetu: nasilje političnega sistema nad posameznikom, poplitvenje mišljenja in čutenja ob siceršnjem tehnološkem napredku, potvarjanje resnic, vsakdanjih in zgodovinskih, vojna kot edini možni odnos med narodi itd.
Slovito Orwellovo delo je nastajalo leta 1948, ko je bil svet še močno pod vtisom minulega svetovnega klanja, grozot nacizma, ko se je že videlo, v kaj se je sf ižil socializem v prvi delavski d ržavi in ko je svet že ledenel v hladni vojni med obema blokoma. Orvvell je globoko čutil In doživljal to temačno vzdušje In ga umetniško predelanega vnesel v svoj roman „1984”. In ker Je vsaka umetnina organizem, v katerem se na samosvoj način kažejo silnice, ki odrejajo življenje, je razumljivo, da Jeiz realnih, v svetu prisotnih teženj, zrasla pripoved, kije utopična In fantazijska le na zunaj (obizi-du je na to opozarjal že sam naslov), v bistvu pa izreka umetniško resnico tega sveta in tega življenja.
Roman „1984” smo dobili preveden v slovenščino razmeroma pozno, šele leta 1967, v prevodu Alenke Puhar. Nekaj časa so namreč Orwelovo delo označevali kot izrazito pro-
 Oecrge orwel
big brdther
is mxmm
■roifl
tikomunističnoinso sega naši založniki zategadelj ogibali. Ob koncu pravkar minulega leta pa ga je v svoji knjižni zbirki Kondor v popravljeni in pregledani izdaji ponatisnila Mladinska knjiga. Obsežno spremno besedo je napisal Dimitrij Rupel. Tako je knjiga, o kateri se veliko govori in se še bo govorilo, na voljo najširšemu krogu bralcev. Velja Jo prebrati, saj je nedvomno težko pogrešljiv delček tistega, čemur pravimo splošna izobrazba.
M. MARKELJ
puščati ob strani knjige, ki pomenljivo bogatijo slovensko kulturo nasploh. Najprej gre za naravoslovna in družboslovna, zvečine znanstvena dela, nato pa za knjige, katerim bi želeli posvetiti pozornost ne nazadnje zato, ker govorijo o literaturi in umetniškosti slednje, se pravi, da gre za literarnoteoretična oz. literarnozgodovinska dela. Med prvimi sem pa tja kateri knjigi še „vzamemo mero”, drugih pa ko da ni, zato sejim hočemo tokrat oddolžiti tako, da bomo našteli vsaj nekatere, ki so izšle lani.
Na področju literarne teorije je očitno najbolj dejaven Janko Kos. Pri Državni založbi je izdal „Očrt literarneteorije”, pri Cankarjevi založbi knjigo razprav „Moderna misel in slovenska književnost”, pri Mladinski knjigi ..Marksizem in problemi literarnega vrednotenja”, kot 20. zvezek Literarnega leksikona, ki gazaSAZU zalaga Državna založba, pa še študijo „Roman”. Po Kosovi-sta v leksikonu izšli še študiji Mirana Hladnika ..Trivialna literatura" in Jožeta Munde „Knjiga”, pri Obzorjih so izdali Denisa Poniža delo „Znaki in poetike”, Državna založba je založila Gregorja Kocijana razpravo »Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika", po Franceta Bernika »Tipologiji Cankarjeve proze” pa je Cankarjeva založba izdala še Marjana Dolgana »Kompozicijo Pregljevega pripovedništva”.
Krivični bi bili, ako ne bi omenili, da je lani pri Univerzumu dopolnjeno tretjo izdajo doživeta »Mata literarna teorija” Matjaža Kmecla.
Posebno pozornost pa zasluži knjiga, ki je na svojski način hkrati literarnoteoretična in literarnozgodovinska. To je delo »Čas romana” Franceta Pibernika, izšlo pa je pri Cankarjevi založbi. Izraz »svojski način” smo uporabili zato, ker se teoretično in zgodovinsko v zvez i z I i terat u ro v te j k nj i g i kaže skozi odgovore, ki jih je na Pibernikova vprašanja dalo dvanajst slovenskih pisateljev. Izkušnje za tovrstno razčlenjevanje raznoternih posebnosti pisateljskega poklica je Pibernik dobil pred leti, ko je podobno obdelal ustvarjanje slovenskih pesnikov. Tokrat so
mu pogled v svojo pisateljsko delavnico omogočili D. Lokar, V. Zupan, A. Rebula, A. Hieng, L. Kovačič, B. Hofman, S. Vuga, M. Rožanc, P. Zidar, R. Šeligo, F. Lipuš in D. Jančar. Nazveda-va vprašanja jedobil odgovore, ki eden ob drugem zanimivo pojasnjujejo, zakaj je ta ali oni pisatelj sploh začel ustvarjati, kako je doživljal ali se vključeval v sočasno literarno dogajanje, kaj mu pomeni literatura, umetnost sploh, kdaj piše, kako se njegovo lastno ali življenje drugih odraža v literarnih junakih itd. Veliko izvemo tudi o usodi posameznih knjig, v bistvu pa je vsak pogovor dokaj celovita podoba pisatelja in kottaka omogoča pobližje doumevanje njegovih umotvorov.
D. RUSTJA
v oceno smo dobili
SOAlMtft
petje jim veliko ponieni
Pred nedavnim so s koncertom proslavile 15-letnico obstoja ženskega pevskega zbora iz 2eljn pri Kočevju pevke noneta Rog. »Zbrale smo se na pobudo učiteljice Justine Rauh, vseh 15 let nas uči peti Marica Vidmar, vadimo pa pri meni doma," pravi Kristina Trkovnik, ki piše kroniko noneta, organizira koncerte in skrbi za propagando.
V začetku zborček še ni bil nonet, saj je v njem pelo 5, 6 ali 7 žensk. Prvič so nastopale za dan žena leta 1968, in to v domačih Željnah. Nastopale so ob državnih praznikih, kulturnem prazniku, na pogostitvah starejših občanov, na krvodajalskih proslavah in drugod. Pojejo predvsem narodne in par-
tizanske pa tudi umetne’pesmi. Na leto nastopijo 20- do30-krat. Leta 1974, ko so prvič nastopile kot nonet, so se predstavile tudi na radiu in televiziji.
»Petje nam veliko pomeni. Mnogo lepega doživimo. Vidimo nove kraje, spoznavamo nove ljudi. Povsod nas lepo sprejmejo. Največ aplavza poža-njemo za narodne pesmi. Tudi mladi nas lepo sprejmejo. Narodna pesem ne bo nikoli propadla."
Pele so na izseljenskih piknikih v Škofji Loki in Kočevju, na kmečkih ohcetih, na srečanjihinprireditvahraz-nih pevskih skupin, predvsem oktetov, po vsej Sloveniji. Med dolenjskimi kraji so nastopale v Šentjerneju, Radohovi
vasi Dolenjskih Toplicah, Metliki, Sevnici in še kje. Pele so tudi po drugih krajih v Sloveniji pa v pobrateni krajevni skupnosti Novi Zagreb, pri zamejcih na Koroškem in Primorskem, kjer jih v slovenski občini Dolini pri Trstu poznajo kot »none iz pobratene občine Kočevje". Vedno so sodelovale pri sprejemu naših izseljencev, ki so med obiskom starega kraja obiskali tudi Kočevje.
Nonetke se bodo vedno spominjale prijetnih doživetij s svojih gostovanj, najbolj žalostne pa so bile, ko so pele na pogrebu mladega fanta, ki se je v Dolgi vasi smrtno ponesrečil z avtom.
Skoraj vedno nastopajo v narodnih nošah. Vse noše, razen ene, je naredila Kristina Trkovnik. V narodnih nošah so se fotografirale tudi na proslavi na Pugledu leta 1978 (na fotografiji so od leve proti desni Kristina Trkovnik, Ivana Vesel, Maruška Vidmar, Angela Horvat, Štefka Benčina, Adela Zver, Imana Somensari, Marica Vidmar in Francka Vodičar). Takrat so bili na svečanosti vsi najvidnejši slovenski družbenopolitični delavci, med njimi Edvard Kardelj. »Ko je bilo proslave konec, sem Kardelja povabila, naj se fotografira z nami. Pomagala sem mu na oder po stopničkah in njemuso tekle solzepolicih,"se spominja Trkovnikova.
Pele so mornarjem na ladji »Kočevje", v taborišču Gonars, na zbo-
rih pionirjev Jugoslavije, ob sprejemih kurirčkove torbice, na otvoritvah likovnih razstav, za bolnike skleroze mul-tipleks, upokojencem v Izoli in doma ter še ob številnih drugih priložnostih. Za svoje nastope so prejele veliko priznanj, kar 20 skupnih za zbor in vsaka pevka še po 4 osebna. »Vseh teh uspehov pa ne bi dosegle, oziroma bi jih bilo mnogo manj, če našemu nonetu ne bi pomagali mnogi posamezniki in organizacije," je v imenu nonetk poudarila Trkovnikova in ob zaključku razgovora povedala še tole.
»Pevke mislimo tudi na naše naslednice. Predlani decembra smo zbrali mlajše fante in dekleta, stare od 10 do 13 let, ter z njimi začeli vaditi ljudske plese in pesmi. Čeprav so mladi, so resni pri delu. Vadi jih Cveto Križ iz Kočevja. Prvič so javno nastopili za lanski kulturni praznik, doslej pa so skupno nastopiliže11-krat. Prepričana sem, da bo iz teh plesalk in pevk zrasel mlajši nonet, naš naslednik. Sicer pa setudita skupina imenuje Rog, se pravi tako kot naš nonet."
Ob 15-letnici noneta Rog izpod Kočevskega roga so torej želnjske pevke poskrbele, da pevska tradicija v tej vasi ne bozamrla. Mladih pa nonetke ne uče le peti, ampak šečlovekoljublja, saj delujejo pri krvodajalcih, Rdečem križu, pomagajo starejšim in bolnim, skrbijo za lep videz domače vasi.
JOŽE PRIMC
BAIGENT Michael, Richard LE-IGH in Henry LINCOLN: SVETA KRI IN SVETI GRAL. Skrajšana izdaja zahodnoevropske uspešnice. Prevedla Vera Boštjančlč-Turk. Državna založba Slovenile 1983. Cena: 850 din.
BERGANT Evgen In Branko TOMIČ; OLIMPIJSKE STEZE. Enciklopedija zimskih olimpijskih Iger. Delo Ljubljana, Oslobodjenje, Sarajevo 1983. Cena: 1450 din.
BLATNIK Andrej: ŠOPKI ZA ADAMA VENIJO. Novele. Mladinska knjiga 1983. Cena: 330 din.
DULAR Jože: KRKA PA TEČE NAPREJ. Roman. Mladinska knjiga 1983. Cena: 780 din.
FRELIH Emil: V SVETU OPERNE TALUE. Razmišljanja, zapisi, esef. Državna založba Slovenije 1983. Cena: 580 din.
HRIBAR Tine: DRAMA HREPENENJA. Od Cankarjeve do Šeligove Lepe Vide. Mladinska knjga 1983. Cena: 790 din.
LEVSTIK Vladimir: VIŠNJEVA REPATICA. Satirični roman. Mladinska njlga 1983. Cena: 950 din.
MARKO POLO. 8 Ilustriranih knjig po TV nadaljevanki. Prevedel Jaša Zlobec. Državna založba Slovenije 1983. Cena: 2800 din.
ROELVAAG Ole Edvart VELIKANI ZEMLJE. Roman (2 knjigi).Prevedla Breda Vukovič—Dervl-šič. Prešernova družba 1983. Cena: 1140 din.
RUBINSTEIN Arthur MOJIH MNOGO LET. Življenjepis (2 knjigi). Prevedel Jože Stabej. Državna založba Slovenije 1983. Cena: 1900 din.
RUS Vojan: MOŽNOST NOVE ESTETIKE. Filozofske razprave. Državna založba Slovenije 1983. Cena: 780 din.
VULETIČ Andjelko: DAN ARETACIJE VILE VUKAS. Roman. Prevedel Bogdan Gradišnik. Pomurska založba, Mladinska knjiga 1983. Cena: 610 din.
ZAGORIČNIK Franci: SVEDER. Pesmi Mladinska knjiga 1983. Cena: 730 din.
♦
OD BEKOVJA DO UPORABNE UMETNINE
Dolenjsko podeželje se je vzadnjih letih precej spremenilo. Tudi v vaseh, skritih za griči in odmaknjenih od večjih prometnih poti, so zrasle nove stanovanjske hiše in mogočna gospodarska poslopja, ki pričajo,dasejetudi dolenjski kmet odločil za sodobno kmetijstvo in za čim večje pridelovanje hrane. Sicer je bilo vedno tako, le da njegov neizmerni trud na skopi zemlji ni dajal tistega, kar bi mu po vloženem delu sodilo. Pa tudi razmere mu niso bile naklonjene. Biti kmet je bilo skoraj poniževalno in kmečki fantje so komaj čakali, da se jim je ponudila prilika in so se zaposlili v industriji tertako dobili veliko bolj ugleden naziv delavca. Spremembe na podeželju, ki bi jih z gospodarskega gledišča lahko ocenili kot pozitivne, pa prinašajo s sabo tudi neizogibno smrt stari kmečki arhitekturi in drobni uporabni umetnosti, ki je vsem, ki so jo poznali, razveseljevala oko in dušo. Tako izginjajo mogočni kozolci, lični leseni podi, slamnate strehe in leseni pripomočki za kmečko delo.
V na pol leseni kmečki hiši na klancu nad Dobruško vasjo pa še živi človek, ki je pomagal oblikovati tisto staro dolenjsko podeželje. To je sedeminsedemdesetletni Alojz Kočevar. Osem otrok se je rodilo v njegovi družini, tistih nekaj hektarov skope zemlje ob domačiji pa ni bilo dovolj za vse, zato so bili primorani poiskati zaslužek tudi drugje. Takrat je bilo v navadi, da so kmetje, ki niso imeli dovolj zemljeza preživljanje, opravljali tudi druga dela, za kar je bil kdo pač bolj nadarjen ali je imel priliko. Tako so bili nekateri sezonski tesarji, krovci, gradbeniki, lončarji ali krošnjarji. Ker je bila v družini in v soseščini že tradicija, dasofantje obnavljali in na
novo postavljali slamnate strehe, se je tudi Alojz kaj kmalu lotil tega posla in spremljal očeta in brata po strehah vse od Krškega pa do Novega mesta. Tudi on je postal z leti „majster”. „Poleti je bilo na strehi vroče kot v peklu,” se spominja Alojz. „Karteklojeodnas,kosmo razgrinjališko-pnike po latah in jih privezovali. V nekaj dneh je bila streha gotova in nobena ni precurela. Take slamnate strehe so držale tudi po petdeset let. še sedaj jih je več takih, ki sem jih v mladosti naredil, in boljše so od sedanje opečne strehe" Seveda pa imajo tudi slamnate strehe svoje slabosti. Rade se vnamejo, patudi sedanji način pridelovanjažit ni več primeren zapridobivanje kvalitetneslame, ki je potrebna za pokrivanje. Nekdanje dolge sorte pšenice so poželi nizko, slamo pa potem prečesali, zravnali in obrezali na enako dolžino. Najboljša slama za strehe je bila izsušnihlet, ko je bila debela in trda.
Pozimi za krovce ni bilo dela. V dolgih zimskih večerih pa jim tudi ni bilo dolgčas. Alojz si je omislil dobroterapijo. Naučil se je plesti košare, koše, jerbase, potne torbe, steklenice ter izdelovati grablje in drugo orodje. Svoje ple-tarske veščine je še izpopolnil leta 1926 v Radovljici pri nekem Čehu, ki je imel tam veliko delavnico. Pri njem jezdržalšestmesecev,potempaje videl, da zna za svoje potrebe dovolj in jo je mahnil domov, kjer je nadaljeval s svojo kmečko domačo obrtjo. Poleti sem se plazil po strehah, kar kakih petinštirideset let, pozimi pa sem onegavil tu in tam po hišah v okolici in izdeloval vse, kar je pletenega gospodarstvo potrebovalo. Gospodar je sam pripravil vse, kar sem potreboval: bekovje za pletenje košar in steklenic, drenov les za zobe od grabelj in orehovega za grabljišče. Pravijo, da ga ni daleč naokoli, ki bi znal izdelovati grablje tako kot jaz. Izdfelal pa sem tudi mnogo pletenih kovčkov, saj tedaj ljudje niso imeli denarja, da bi si privoščili kupljene. Tako so moji pleteni kovčki iz domače vrbe potovali v Kanado, Ameriko, Avstralijo, povsod, kamor so se nekoč izseljevali naši rojaki. Hkrati, ko jim je služil za prenašanje prtljage, jim je vtujiniostal tudidrag spomin na domačikraj."
Alojz še dandanes ni povsem opustil pletenja. Roke so sicer že ostarele, vendar so dovolj spretne, da iz šibja zvijejo pravo Umetnino. Vendar mu je sedaj izdelovanje samo še v veselje in za kratek čas, ne pa več življenjska nuja. Kmetijo obdelujeta žena Ana in sin Janez, ki je edini od osmih otrok ostal doma. Alojz pa v vinogradu kletari in ob prostem času kaj splete. Tudi sina Janeza je že marsikaj naučil, vendar mora ta v glavnem skrbeti za surovine, ki dandanes niso več tako lahko dostopne. Z rigolanjem vinogradov so kmetje spodorali tudi beke, kijih sedaj za vezavo trt ne rabijo več. Tako je šibje postalo prava dragocenost, pa tudi drena za g rablje je vse manj. Lični pleteni izdelki izpod rok Alojza Kočevarja iz Dobruške vasi postajajo tako vse bolj redki, in ko bodo njegove roke obnemogle, bo preostanek dolenjske kmečke kulture še revnejši.	TONE JAKŠE
Včasih je imela kovača skoraj vsaka vas. Danes za ta poklic ni zanimanja. Tu intamse še kdo ukvarja z njim priložnostno, da ob kmetovanju zasluži še kak dinar. Samo s kovaštvom pa si le redki služijo kruh. Podgorškovi v Pišecah že sodijo mednje, ker je v hiši to tradicija. Kovaštvu se posveča tretji rod. Tudi moški potomec iz četrtega rodu je zrasel na kovačiji in se veliko naučil, vendarse je raje zaposlil v tovarni.
Obrt ima55-letni mojster Milan Podgoršek. V delavnici mu vsak dan deladružbo ataAlojz, kateremu le še dobri dve leti manjkata do devetih križev. Ta je v petek po novem letu naredil past za podgane. Tudi ključavnice za hram se še loti, vendar mu zdaj vzame vsaka precej več časa kot nekdaj. Po štiri dni in pol porabi za eno. Po ključavnicah slovi daleč naokoli. Prvojenaredil, kojedopolniltrinajstlet. Takrat mu je v Zagrebu živeči rojak ponudil, da ga vzame k sebi, ker je tako sposobnega fanta škoda za Pišece. Tudi Lojzaje mikalo, da bi seizučil za kak drug poklic, vendardoma niso bili zato in tako je nasledil očeta na kovačiji. Dela mu ni nikoli zmanjkalo. Koval je konje, vole, osle in popravljal lonce, da se je prikupil ženskemu svetu. Vse življenje je po-pravljaItudi ure. Lotil se je prav vsake, od žepne do ročne in tiste v cerkvenem zvoniku. Učil se”je na starih, ki niso bile več za rabo. Za dve ali tri pravi, dajih je uničil, vendar ni naredil škode, saj tako ni nihče več pričakoval od njih kake koristi.
S kovaštvom je zaslužil ravno toliko, daje preživel sebe in družino. Delal je od svita do svita, po petnajsturnadan.Enakodolgdelavnik so imeli tudi pomočniki. V vinogradu Lojza niso nikoli videli, čeprav se trsje drži hiše. Niutegnil, pravi,zatojeskrb za vinograd prevzela žena, on pa sejeposvetil kletarjenju. To je obvladoval, zato so od nekdaj imeli pri hišidobrovino. Včasih so k L oj zu red no vodi H kčvat po 25 parov volov. Večino dela so opravili z njimi, zato so se zbosili že po dveh mesecih. Danes jih podkujejo le dvakrat na leto. Enako tudi konje, ker sorazmerno malo vozijo z njimi.
. Milan se je tega opravila naučil pri očetu, vendar je 1958 naredil tudi podkovsko šolo v Ljubljani in opravil vse izpite za mojstra, daje lahko prevzel obrt. V začetku šestdesetih let pa so celo vaške obrtnike davki tako pritiskali, daje Milan za štiri leta pustil obrt in se zaposlil v globoškem rudniku. Potem je začel znova. Davčni vijak je po tistem popustil, tako da se je dalo živeti.
Pri Podgorškovih je bilo do zdaj pet kovačev Očetovega poklica sta se izučila dva sina. Milan in Slavko. Takozdajživijošetrije, le da je šel Slavko po svetu in si služi kruh z drugim delom v mariborski tovarni avtomobilov.
Stari mojster se zelo rad spominja svojih dunajskih časov. Obvladanju kovaških veščin
se ima zahvaliti, da ga v prvi svetovni vojni niso poslali na fronto, ampak na delo. Čas od 1915 do 1918 je prebil v tovarni lokomotiv v Ternitzu pri Dunajskem Novem mestu. Sodelavcem je mimogrede popravil kako uro. Za to so kmalu zvedeli predpostavljeni. Mojster ga je nekoč vprašal, če res uravna vsako uro, pa mu je pritrdil in ta mu je nato prinesel svojo Doxo. Lojze jo je spet spravil v tek in jo dal mojstru za osem dni na poskušnjo. Ta ga potem ni mogel prehvaliti, saj je tekla brezhibno. Postranska dejavnost in pa vesela narava sta Lojzetu omogočili, da je v treh letih 19-krat obiskal svoje rodne Pišece. Napot je navadno odšel kar s harmoniko, da si je krajšal čas. Svojim sodelavcem je ob vrnitvi vsakič prinesel tudi nekaj živeža, saj takrat mnogi niso imeli kaj jesti. Nekoč je prinesel na Dunaj kar 450 jajc. Vsako posebej je lepo zavil in nato vse skupaj zložil v svojo diatonično harmoniko. Na vlaku mu je sprevodnik dejal, naj kaj zaigra, pa mu je odvrnil, da ne more, ker ima v harmoniki jajca. Seveda mu ta ni verjel in Podgoršku ni kazalo drugega, kot da je harmoniko odprl in pokazal dragoceno vsebino.
Na harmoniko je zelo rad igral, pa ne samo on, ampak tudi obe hčerki in sinova, zato je bilo pri njih vedno veselo. Mojster Lojze je trdnega zdravja in od mladih let še ni bil pri zdravniku. Svojo obrt je imel sprva v Pišecah, v obokani kleti brez dimnika. Takrat se je slabo počutil in je šel po nasvet k zdravniku v Brežice. Pokojni dr. Cholevva mu je samo v grlo pogledal in je takoj vedel, da je za vse težave kriv dim. Vprašal gaje, kakšen poklic opravljaingaodslovilz besedami: „čeneboš naredil dimnika, bošcrknil preden boletookoli”. Opozorilo je zaleglo in Lojze se je kmalu po tistem preselil. Biioje leta 1926, ko je kupil hišico na prisojnem pobočju, v kateri živi še danes. Mladi so si medtem zgradili poleg nov dom, vendar mojster ne mara tja. Na svojem se najbolje počuti. Sicer pa tako večino časa še vedno prebije v kovačnici, kjer utripa zanj pravo življenje.
JOŽICA TEPPEY
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
TRIJE,
KOVAŠKI
RODOVI
NAGRADA V DOBINDOL
Iz zajetnega kupčka rešitev male nagradne križanke, ki postaja žekarnekakšnadomena ljubiteljev knjig, je žreb potegnil rešitev, ki jo je poslal MARTIN KUŽNIK iz Dobindola pri Uršnih selih. Za nagrado smo mu po pošti že poslali zanimivo knjigo dr. Franceta Adamiča »Spomini in pričevanja”. V nji živo popisuje rod slovitega pisatelja Louisa Adamiča(France je njegov brat), njegova mlada leta in odhod v obljubljeno deželo Ameriko ter srečanje s tamkajšnjo stvarnostjo. Kužniku želimo obilo ustvarjalnega razvedrila ob branju, za vse ostale pa velja, naj poskusijo srečo: rešiti je treba malo nagradno- križanko in rešitev poslati na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Nove -mesto, -s pripisom
križanka.
Zares modri ste le, če se vam modrost od otroštva do smrti brez konca spreminja.
M. MAETERLINCK -
V ljubezni pride do paradoksa, da dve bitji postaneta eno, in vendar ostaneta dvoie.
E. FROMM
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
mm
FIGURA PRI
ČETVORKI
TAJSKA
MRENA
OL
MEMBRANA
KRAJ PRI TREBNJEM
ZVEZA
ODEJA
ETIOPSKI L/EU KAS
VRSTA JEDI
ENOTA ZA
 DELO
LETALEC
plAMMARSK
JOLD
Zime
preše
GANJE
AM.
GORSTVO
POHOTNEZ
MOR RIBA
USNJEN »C PLOD
VZOR
PRIPAD.
ISLAM.
LOČINE
ČISTOČA
HOLMU
00 TISK
MAJHNA
MlS
PREPLAH
SLAB
PESNIK
POLOŽAJ V JOGI
CESKA
PRITRDIL.
ŠIVANKA
AM REKA (SLAP!}
OL
SKALA
CIMOSOV
AVTO
ZDRAV.
RASTLINA
KIRURŠKA
NIT
E0VAR0
KARDELJ
VAS SLIKA F
PISATELJ
ZOLA
ZASLON
TEHN.
POKUC
IZBA
Mrtvi, ki res vstanejo
Psihiater razkril skrivnost haitskih miličev, ki se vračajo v življenje — Zombiji in strupene snovi
Kaj se plete v glavicah otrok
Znanstveniki prodirajo v skrivnost duševnosti otrok — Že ko se otrok rodi, marsikaj zna in ve —Ljubezen in skrbnost najpotrebnejša
V svetu tečejo medicinski in drugi poskusi, s katerimi strokovnjaki žele odgovoriti na eno od najosnovnejših in zanimivih vprašanj človekovega življenja: kaj novorojeni otrok sploh ve, ko priveka iz varnega zavetja materinega telesa na ta svet, in kako začne uveljavljati to narojeno znanje v prvem letu svojega življenja. Strokovnjaki so toliko že ugotovili, da novorojenček ve ob rojstvu veliko več, kot so mislili doslej. Več vidi, več sliši, več razume in več čuti. Nekatere novejše ugotovitve pa so prav izzivalne za tradicionalne nazore o tem, kako je treba otroke vzgajati, izobraževati in česa so sposobni.
' Sthrši so zvečine pripravljeni narediti vse najboljše za svojega otroka, vendar pa dostikrat ne vedo, kaj je zares najbolje zanj. Otrok sam jim ne more povedati, znanost pa s težavotipljevduševni svet novorojenčkov in enole-tnikov. Presenetljivo je, da samo eden od desetih otrok začenja svoje življenje tako, kot je zanj najbolje, ugotavlja neki strokovnjak za otroško duševnost in razvoj. Seveda v tem izračunu niso mišljeni otroci, ki trpe lakoto in nimajo zagotovljenih niti najnujnejših življenjskih potreb. Gre za otroke v razviti družbi, za tiste, katerim nudijo starši vse, kar menijo, da potrebujejo, pa vendar kaže, da otroci le niso deležni pravega.
Psihologi so že pred dvajsetimi leti poskusili ugotoviti, kaj novorojenec ve in zna. Psiholog Robert Fantz je odkril, da je mogoče razbrati otrokovo tiho govorico — premikanje oči, s katero otrok izraža svoje sposobnosti izbiranja med posameznimi predmeti. Kaže torej že v prvih dneh življenja določeno voljo in nagnjenosti. Izraelski nevrofiziolog je odkril, da že dvanajst ur staro dete odločno izraža svoja nagnjenja. Zmrduje se nad okusom limoninega soka, razveseli se sladkorja in blaženo smehlja, če mu pod noskom pomahajo s kosmom bombažne volne, prepojene z bananovim vonjem.
Ko se otrok rodi, tudi ni povsem slep. Raziskavesopokazale,daru-dimentarno vidi. Takoj po rojstvu v pa se mu vidne sposobnosti hitro razvijajo in že pri osmih tednih starosti razlikuje med oblikamiin barvami, pri treh mesecih pa že gleda stereoskopsko, kot mi vsi.
Otrokov sluh deluje že pred rojstvom. To so dokazali tudi japonski strokovnjaki, ki so odkrili, da novorojenčka zelo pomirjajo posnetki bitja materinega srca, ob taki ..glasbi” spokojno zaspi. Bitje srca je torej poslušal že v materinem telesu. Zanimivo je, da so novejše študije odkrile, da novorojenčki bolj ljubijo ženske glasove. Že po nekaj tednih življenja dobro razločijo materin glas.
Psiholog Peter Eimas ugotavlja, da imajo že enomesečni otročički lepo razvito sposobnost razvrščanja glasov v skupjne in da vedo, kateri glasovi služijo občevanju. ..Nikdar nisem slišal dojenčka, ki bi oponašal zvok hladilnika,” pravi Eimas, ki v tej
otrokovi sposobnosti vidi zametek zelo zgodnjega učenja jezika.
Otrokov razum je na delu že dolgo prej, ko pa otrok razvije sposobnost govorjenja. Psihologa And re w Meltzoff in Keith Moore z univerze Washington sta v raziskovalni študiji leta 1977 dokazala, da 12 dni stari dojenčki že lahko oponašajo nekatere geste odrasiih. Še več, tudi pravkar
rojeno dete zmore oponašati nekatere gibe, kot je, denimo, iztezanje jezika. Za oba raziskovalca je ta sposobnost povezana z usklajevanjem vida in mišične dejavnosti, to pa je že prva oblika mišljenja.
Dr. Tom Bower z univerze v Edinburghu je opravil preko tisoč različnih poskusov ugotavljanja sposobnosti novorojenčkov. Med
najbolj presenetljivimi ugotovitvami je nedvomno ta, da dojenčki prepoznajo spol ostalih otrok, kadar jih opazujejo, in da raje gledajo dojenčke istega spola. Kako dojenčkom to uspeva, Bovver še ni odkril.
Od kod dojenčkom vse te sposobnosti? Nekateri strokovnjaki trdijo, da so prirojene in da jih otrok dobi. z geni. Prva dva meseca se tako obnaša povsem nagonsko, šele potem se preusmeri v razumno obnašanje, ko možgani prevzamejo komando in ni več potrebna usmerjevalna informacija iz genov. Te sposobnosti se po treh mesecih izgubijo. Kot primer navajajo otrokovo reakcijo na občutek padanji!, otrcik v takšnih položajih grabiz ročicami, kar naj .bi bil ostanek iz davnih časov, ko so naši predniki še lazili po drevju.
Ko korteks prevzame komandno vlogo v otrokovem obnašanju, je najbolj pomemBno, da otrok odrašča in se razvija v ozračju ljubezni in skrbi. Stalno ukvarjanje z otrokom, pogovarjanje z njim, dotiki, pogledi, pomoč in nega, vse to je za otroka zelo važno, da se razvije v zdravo in polno osebnost.
Zdravi, srečni in bistri otroci pa so edini pravi temelji' boljše družbe.
MiM
(Vir: Readers Digest)
Izdajalski dim
V boju s kriminalci imajo raziskovalci vse več sodob-' nega,orožja v svojih rokah. Med novejšimi pridobitvami je tudi nov način ugotavljanja prstnih odtisov, ki so ga izumili v Dura-Printu. Z njim je mogoče hitro dobiti prsthe odtise s praktično vseh snovi, celo s človeške kože, kot, zatrjuje proizvajalec.
Prvi primeri uporabe so pokazali, da je metoda uspešna, saj so dobili prstne odtise na posteljni blazini in na antistatični plastičnivre-čki, kar je s klasičnimi načini skoraj nemogoče. Tako so na osnovi teh prstnih odtisov lahko prijeli že nekega posiljevalca in prekupčevalca z mamili,ki bi se sicer zmaknila roki pravice.
Gre za »dimni kemični odtis”, se pravi, da s posebnimi kemikalijami proizvedejo pare, ki se zgostijo na prstnem odtisu v belkast plastičen odtis, kije čvrst in dobro viden.
Nov način je posebno uporaben pri hitrih preiskavah celih prostorov, vozil ipd.
Dura-Print pa že obljublja še učinkovitejši in uporabnejši laserski odkrivalec prstnih odtisov.
Haitsko ljudsko izročilo pozna srhljive pripovedi o zombijih, ljudeh, ki jih plemenski vrači po nasilni smrti odkopljejo iz groba in obudijo v življenje. Noben izobražen človek sicer ne verjame v vračanje umrlih na ta svet in znanost je kaj takega dokončno zapisala med bajkeinizmišljotine, vendar pa psihiater dr. Lamarque Douyen po temeljiti raziskavi, pri kateri mu je pomagal strokovnjak Wade Davis s harvardske univerze, trdi, da zombiji zares obstajajo in da je pojav mogoče logično razložiti.
Preiskal je primere 15 domnevnih zombijev. Pri večini je ugotovil epilepsijo, duševno zaostalost in alkoholizem, zatorej so bila njihova priče vanj a d vo m lj fva. Pri e ne m, Clairviusu Narcissu, pa je našel dovolj dokazov za pravega zombi-ja. Narcisse je umrl leta 1962 vSc-hweitzerjevi bolnišnici v Desc-hapellesu, kot dokazujejo uradni dokumenti. Vendar seje po odkopu vrnil v življenje. O njegovi osebni istovetnosti priča preko 200 domačinov.
Toda primer ima razumno razlago. Narcissa so zastrupili, razlaga Douyen, s posebnim zombijev-skim strupom, ki ga poznajo plemenski vrači za kaznovanje posameznikov, ki se izneverijo plemenskemu izročilu in običajem. Strup deluje tako, da naredi žrtev navidezno mrtvo Tn tako so zdravniki v bolnišnici pač ugotovili smrt, čeprav je šlo za globoko komo
Douyen si je priskrbel nekaj zombijevskega strupa od vračev in
Dovolj zgodaj!
V povprečju vsakih pet minut ena ženska na svetu zve, da ima raka na prsih. Za mnoge, predvsem za tiste, ki so stare preko 40 let, je to napoved bližnje smrti, ki še posebno rada kosi pravmed ženskami vobdobju med štiridesetimi in petdesetimi leti.
• Kar 80 odst. dovolj zgodaj odkritih rakastih obolenj prsi pa pomeni ozdravitev, oziroma rak ne predstaylja smrtne nevarnosti. Veliko je torej odvisno od pravočasnega odkrivanja.
Prepogosti pregledi z rentgenom so za zdravjemlajšihžensk škodljivi, nekateri strokovnjaki trdijo, da lahko sprožijo proces tvorbe tumorjev v tkivu prsi. Vendar pa je res tudi, da so z novejšimi metodami mamografije, kot imenujejo pregled prsi, močno zmanjšali' dozo rentgenskega sevanja in hkrati popregl^d prsi, močno zmanjšali dozo rentgenskega sevanja in hkrati povečali točnost diagnoze. Tako strokovnjaki pripor-očajoženskam v kritičnih letih(od 35. do 50. leta) rentgenski pregled prsi vsaj vsaki dve leti. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da so rentgenski pregledi najbolj zanesljivi in da otipavanje, ki ga lahko opravi ženska tudi sama ali bolj vešče zdravnik, še daleč ne da tako dobrih rezultatov, vsaj kar se zares zgodnjega odkrivanja tiče.
ga posial v ZDA v preiskavo. Analiza je pokazala, da gre za strupene snovi, ki se v naravi najdejo pri orjaških krastačah in pri neki vrsti ribe, znane kot japonska poslastica fugu. Strup učinkuje na srce in živčevje.
Eden od vračev je Douyenu izdal, da res uporabljajo ta strup za tiste, ki jih sklenejo narediti za zombije. Njihova žrtev navidezno umre, pokopljejo jo, vendar jo je treba naj kasneje osem urpo pokopu začeti obujati, sicer se nesrečneži zares preselijo na oni svet.
Znanost je torej našla odgovor na skrivnostni pojav zombijev. In tudi uporabna korist se obeta od tega. Kot je nekdaj strup kurare, ki so ga odkrili priindijanskih plemenih v porečj u Amazonke, našel koristno uporabo v medicini kot mišični anestetik pri operacijah, kaže, da bo tudi zombijevski strup koristen v ta namen.
Za naše razmere pa bi bilo zanimivo raziskati, kaj ima s podobnimi strupi opraviti ljudska pripoved o korenu lečenem.
MiM
(Vir: Newsweek)
Kradejo povsod
Desetprste srake
S krajo družbenega premoženja oziroma z odtujevanjfem, kot milo in zavito pišemo, se ne srečujemo le pri nas. Kot kažejo nekatere raziskave, boli glava tega škodljivega pojava tudi Američane, ki imajo denar mnogo bolj včislih inga seveda mnogobolj čuvajo, pa še denar je družben v ozkem pomenu besede, saj gre za premoženje posameznih firm. Strokovnjaki trdijo, da vsako leto izgine v žepe nepoštenih uslužbencev do 100 milijard dolarjev. Ta primanjkljaj družbe seveda pokrijejo z višjimi cenami in drugimi posegi, ki gredo v škodo potrošnika.
Vsaka gospodarska veja ima svoje tatove, od industrije do gledališč in kinomatografov. Kraje so dostikrat zelo premišljene, vanje pa so vpleteni vsi, od najvišjih vodstvenih delavcev do vratarjev. SlovitadružbaTexas Chemical je lep primer za to. Lani'so odkrili, da so v tej družbi kradli vse po vrsti, vrhunsko elektronsko opremo, stroje, surovine, gotove izdelke incelo bencin; tatinsko verigopaso sestavljali tudi člani družbi ne lastne varnosti.
Zakaj zaposleni kradejo? Razlogi so različni in segajo od potreb po luksuznih rečeh do potreb po denarju zaradi-uživanja mamil, kockanja ali alkoholizma. N ekateri kradejo preprosto zato, ker vidijo, da to počnejo drugi. Presenetljivo pa je, da je več tatov med mladimi, čeprav študije kažejo, da so starejši uslužbenci nevarnejši tatovi. Tistemu, ki bolj verjameš, je pač lažje več ukrasti.
Tovrstni kriminalni val v ZDA še narašča. Med drugim ga krepijo tudi računalniški strokovnjaki, ki preko .•računalnikov kradejo skoraj povsem neopazno.
MiM
(Vir; Newsweek)
Janez Trdim
Črtice in povesti iz narodnega življenja
HUDEVCI
Bog si ga vedi, kateri bedak je dal vasi tako grdo ime. Boljših ljudi ne najdete v celi fari. Hudevci se med sabo ne prepirajo nikoli, še manj pa pravdajo. Če začne človek, ki ne ve, opravljati Hudevca vpričo drugih Hudevcev, skočijo zanj vsi na noge:
Ti. veš, preden zineš katero zoper Janeza, pojdi tajat drugam na poštene ljudi. Janeza poznamo, daje jak. Kdo pa si ti? Veš, tonam ni znano, da si ti tudi jak, ti pasji gobec ti. Kar tako nadero človeka.
Hudevci nimajo ne hlapcev ne dekel, pomagajo si rajši med sabo sami v vsaki sili o vsaki stiski, o vsakem večjem delu, če se mudi. Vidite, recimo tako: temu je zmanjkalo drv, ni mu treba nič okoli prositi in iskati, sosed pride kar sam in tudi po dva in po trije in še več tako leži drugi dan, ker je hosta blizu, že vse polno drv okoli hiše, da jih je dosti za pol leta. In zopet ta bi rad hitro pooral ali pokosil ali okopal vinograd ali karkoli se nabere takega kmečkega dela pri enem ali pri drugem: vselej bo dobil človek toliko pomoči od sosedov, kolikor je potrebuje. In tako dela včasi cela vas danes pri meni, jutri pri tebi, v sredo pri kom drugem in tako je odpravljen posel povsod o pravem času, Vsaka hiša seveda ima svojega gospodarja, pa žive tako, kakor da bi delala cela vas eno samo družino. Take lepe sprave se gotovo tudi Bog veseli, zato pa jim deli tudi tak blagoslov, da ni v vasi nič popolnoma sirotnih, rodi jim dobropoije in gorica, če nikjer ne. O, da se pripovedovati še veliko o teh krščanskih ljudeh. Če je komu trdo za denar, mu ponudi sosed kar sam, in če nima, kaj zato — bo
pa posodil tretji ali četrti sosed, in če bi se pripetilo, da cela vas ne bi zmogla, bodo šli prosit zanj drugam, k prijateljem, znancem in žlahti v bližnje vasi. In če posodi kaj Hudevec Hudevcu, ne zahteva, bogvaruj, kakih posebnih obresti,, saj še dolžnega pisma ne. Prav zdi se mi, da nima vsaka hiša ključavnice: to sem se sama prepričala, če gredo z doma, da dostikrat ne zaklenejo nič, pa se ni prigodila še nikoli nobena tatvina.
Zdaj pa še nekaj. — Kadar ima kdo kak pot, se vzdignejo vsi in ga spremijo. Tako, kadar je semenj v mestu ali v Mirni peči, gre cela vas, eni kupovat, drugi prodajat, vsi drugi pa, za tovarišijo. Dom varujejo starci, dostikrat jemljejo matere še otroke s sabo.
0
in vsi gredo naenkrat proč, vsi skupaj. Tako korakajo po cesti drug pri drugem, v dveh ali treh' vrstah čez celo cesto; skupaj stoje ali hodijo tudi po sejmu, da se jim ljudje težko ogibljejo; nazadnje sedejo skupaj za eno mizo, če je mogoče, gotovo pa vselej v eni krčmi. Tako zahajajo v mesto tudi ob tržnih dneh, vsak ponedeljek; seve, ne vsi, tako kakih šest, sedem, včasi tudi deset ali dvanajst, in tudi kar zmerom skupaj. Pridružil se jim je že dostikrat kak človek iz druge vasi, nikoli pa še nisem videla, da bi kak Hudevec svoje pustil in šel v mesto ali domov s tujci. Zaradi te lepe družbe se sliši marsikatera zabavljica. Pravijo, kadar prime Hudevec desko, da pristopi precej sosed in jo prime za drugi konec, drugi vaščani pa govore: .Škoda, da nima več ko dva konca, bomo pa mi poprijeli tu ob krajih, da boš laglje nesel.' Kadar odsekuje Hudevec na drevesu veje, pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosedje na drevo, da ne more več klestiti, nekaj, ker ni
mei\
ftl.:h' |M
prostora, se ne more gibati, nekaj pa, da mu odsekane veje ne bi smukale prijateljev, in sekač praša; No, kaj bomo pa zdaj delali? In vsi mu karven gla‘s odgovarjajo: ,E, kaj neki — če ni drugega dela, se bomo pa radi imeli in Boga hvalili.’
O tržnih dneh hodijo Hudevci včasi tudi k nam pit, pa niste pazili. Usedajo se vselej za ono mizo tam v kotu; veste, to so tisti, ki tako pozno pri nas pijo in pojo, kar naenkrat pa se vsi vzdignejo in odrinejo skupaj proti domu, kakor sem pravila, da je njihova navada.” —
Slovenec še ne drži srede — zlate sklede ne v graji ne v hvali; povzdiguje rad do vrha nebes, še rajši pa meče na dno pekla. Najbolj neverjetno se mi je zdelo, da se nahajajo kje na svetu tudi taki Dolenjci, ki nečejo poslušati obrekovanja svojih sosedov. Toda mislil sem si, da mora biti v toliki pohvali vendar tudi precej resnice, kajti je n. pr. hudevska edinost prišla celo v pregovor. Ti . ljudje so me začeli močno zanimati ter sem se namenil, opazovati jih bolj natariko, kadar pridejo v ponedeljek k nam.
Še tisti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvimi Hudevci. Ko sedem ravno k južini doma, prideta v hišo mož in žena in prosita za polič vina. Moja gospodinja se nasmeje in pravi: „To je kaj novega-r-samo dva Hudevca! Kje imata pa tovariše?”
»Kaj boš nagajala,” odgovori žena, »tako radi se pa Hudevci že nimamo, in tudi, če bi utegnili, $}a bi spremljevali človeka, kadar pripelje plug h kovaču, da ga popravi. Včeraj se nama je potrl, bova pa počakala tukaj, dokler ga malo ne pokuie.”
'
mr mr ^	mr * mr s	m**rsmr*mr*4
POTA
Vse več mladih na stranpoteh
Družbena akcija za zajezitev mladinskega prestopništva v novomeški občini že teče — Že spet klic v sili zavoljo ustanovitve disciplinskega centra
NOVO MESTO — Po številu kaznivih dejanj, kijih zagrešijo otroci, je novomeška občina dokaj visoko uvrščena na slovenski lestvici, saj ji pripada v letu 1983 kar 8. mesto. Nedavno ustanovljeni koordinacijski odbor iz vrst različnih strokovnih delavcev pripravlja program preventivnega dela in akcij.
V preteklem letu je bilo v ga leta, medtem ko bo 13-članski
poročajo
IZ GOZDOV IZGINJAJO DRVA
— Jože Ostanek iz Mačkovca je zadnji dan lanskega leta prijavilnovomeškim miličnikom, da so mu neznanci iz gozda pri K rižu odpeljali blizu4 metre drv. Ostanek je ostal prikrajšan za okrog 7 tisočakov.
TUDI MILIČNIKOM SE JE UPIRAL — 30. decembra popoldne so novomeški miličniki pridržali do izt-reznitve 20-letnega Zdravka Zarabca iz Podturna. Mladenič je vinjen razgrajal po mestu, za nameček pa seje upiral še miličnikom, ki so ga skušali pomiriti. Moral bo še k sodniku za prekrške.
VINJEN HOTEL VOZITI AVTO
— Novomeški miličniki so imeli le nekaj kasneje opraviti še z enim na- -silnežem. 41-letni Anton Peterlin iz Čadraž je najprej razgrajal po Partizanski cesti, nato pa navzlic več kot očitnim znakom vinjenosti hotel sesti za volan avtomobila. Preden so mu miličniki to preprečili, so imeli kar precej dela. Tudi na Peterlina sodnik za prekrške še čaka.
ŠE ENA GOZDNA TATVINA — Ivanka Zajc iz Dolnjih Lakencje4. januarja prijavila miličnikom, da ji je nekdo v gozdu pri Lukovniku posekal in odpeljal 14 bukovih dreves. Zajčeva jetakopopribližnem*ačunuob5 kubičnih metrov lesa, kar znese, preračunano v dinarje, 12 tisočakov. Za samozvanimi gozdarji še poizvedujejo.
Poškodovani pešec čez nekaj ur umrl
5. januarja v Dov-škem huda prometna nezgoda______________
DOVŠKO — V novomeški bolnišnici je 5. januarja ponoči za posledicami hude prometne nesreče, ki seje pripetila nekaj poprej, umrl 45-letni Alojz Klobasa iz Dovškega 14.
Tisti večer okoli 18.45 se je po lokalni cesti med Dovškim in Senovim peljal z osebnim avtom 36-letni Paveč Čižmek iz Dovškega. V domačem naselju je vozil zzasenčenimi lučmi, zato pri hi ši številka 19 ni pravi čas opazil pešca Alojza Klobase. Zadel ga jezavtomin zbil po tleh, pri čemerjedobil pešec tako hude poškodbe, da jim je že čez nekaj ur podlegel.
novomeški občini zaslediti porast kriminalitete pri mladih, posebno pa je zaskrbljujoče, ker je med prestopniki vse več otrok pod 14. letom starosti. Takih, ki bi se morali še krepko držati družine, varnega okolja, pa že begajo po lastnih, večkrat krivo ubranih poteh. Zakaj?
Vloga družine je še vedno prva pri vzgoji otrok, pri tem pa starša ali pa en sam dostikrat padeta na vzgojnem izpitu. Pri veliko primerih otrok, ki so zašli med prestopnike, je v ozadju alkohol v družini pri enem ali pa pri obeh starših. Nič čudnega, če tudi še nedorasel otrok seže po alkoholu. Prav pod vplivom alkohola je med mladimi več kaznivih dejanj in pojavljajo se nove oblike kriminalitete. Posebno poglavje je naraščajoča kriminaliteta med mladimi Romi.
Glede na vse to je potrebno zastaviti širšo družbeno akcijo. Kako bo ta potekala in kdo bo v njej sodeloval, so okvirno že določili na širšem posvetu o mladoletnem prestopništvu proti koncu lanske-
OB BUNDO IN ŠEST TISOČAKOV
MIRN A— ČrnomaljčanŠtefan Keber je 2. januarja prijavil mili-čijikom, da mu je nekdo med novoletnim praznovanjem v planinskem domu na Mirni ukradel bundo, v kateri je imel šest tisočakov. Za storilcem poizvedujejo.
DVA VLOMILCA ŽE ZA ZAPAHI
BREŽICE — V noči na 29. december lani je skupina vlomilcev •vdrla v bencinsko črpalko Trnje pri Brežicah. Storilci so se polotili železne blagajne, kije bila z vijaki pritrjena na tla. Odviliso jo injo odnesli ven, kjer so seje polotili s krampi. Luknja, ki sojo naredilizrazbijanjem, je bila dovolj velika, da so lahko skoznjo segli po bone in de nar, takrat jih je pri delu preše netila miličniška patrulja. Od štirih vlomilcev sta dva že zapahi.
SMRTNA
ŽELEZNIŠKEM
PREHODU
BREŽICE— 1. januarja zjutraj se je po regionalni cesti med Krškim in Brežicami peljal v osebnem avtu 26-letni Zvonimir Fakin iz Šentlenarta. Ko je pripeljal do železniškega prehoda, je navzlic spuščenim polzapomi-cam in rdeči utripajoči luči zapeljal na progo. Iz brežiške železniške postaje je takrat pripeljal potniški vlak, ki gaje upravljal Branko Jarc. Ta silovitega trčenja navzlic zaviranju ni mogel preprečiti. Fakin jebilna mestu mrtev. Po nekaterih izjavah sumijo celo, da je šlo za samomor.
koordinacijski odbor usmeritve spravil v operativo.
Med potrebnimi ukrepi, ki so jih že predlagali kot nujne, naj navedemo le nekaj pomembnejših: ustanovitev psihohigienskega dispanzerja pri Zdravstvenem domu, ki bi se ukvarjal z zgodnjim odkrivanjem različnih skupin otrok. Bolje bi morali organizirati (predvsem s pomočjo mladinske organizacije in društev prijateljev mladine) prosti čas otrok; organi UNZ naj bi češče vprašali po starosti in izvoru denarja mladostnike, ki jih lahko vsak večer vidimo ob alkoholu v raznih novomeških lokalih. Predvsem pa strokovnjaki raznih služb, ki se ukvarjajo z mladinskim prestopništvom, postavljajo v ospredje
S CESTE GA JE ZANESLO V DREVO
MOKRONOG — V nedeljo okoli 14.30 se je 22-letni Marjan Vovko iz Čelevca pri Šmarjeti peljal z avtom od Gornjih Laknic proti Mokronogu. Prav pred naseljem ga je v ostrem ovinku zaneslo na desno izven vozišča, kjer je oplazil zaščitno ograjo, nato pa trčil v drevo. Voznik je ob tem padel iz avta in se skotalilsko-raj 14 metrov po strmini. Vovko je ob tem dobil hude poškodbe in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 2 tisočaka. Vovoko je vozil z gladkimi gumami.
že pred leti izraženo zahtevo po ustanovitvi disciplinskega centra v Novem mestu. Ta naj bi opravljal strokovno vzgojno in socialno delo z mladostniki, ki jim sodišče ali sodnik za prekrške izrečeta vzgojni ukrep. Prevzgojno delo bi se lahko odvijalo popoldne v delavnicah pod posebnimi pogoji.
RIA BAČ ER
Povzročil nesrečo in odpeljal naprej
Huda prometna nezgoda v nedeljo zvečer
LUTERŠKO SELO — Spolzka in zasnežena magistralka je v nedeljskih večernih urah povzročala precej preglavic voznikom. Če pa je bilo zraven še nekaj neprevidne vožnje, potem se nesreči ni dalo izogniti.
22-letni Djordje Kitič iz Stare Loke pri Škofji Loki seje okoli 18.30 peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, pri Luterškem selu pa dohitel tovornjak s polpriklopnikom in ga začel prehitevati. Ko je bil že vzporedno s tovornjakom, je iz ljubljanske smeri z osebnim avtom pripeljal Jože Žičkariz Čre-šnjic pri Brežicah. Ta je z zaviranjem in umikanjemsicer omogočil Kitiču, daje brez nezgode odpeljal naprej, zato pa je Žičkarja pričelo na zasneženem vozišču zanašati inje trčil v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal naš zdomec Sabri-ja Veispahič. Zanimivo, daje Kitič,ne da bi se zmenil zadogodke, kijih je zakrivil, odpeljal naprej in ga j e prijela šele prometna miličniška patrulja iz Trebnjega. V nezgodi sta se laže poškodovala oba voznika in sopotnica Dragica Žičkar, zelo hude poškodbe pa so dobili Amida Veispahič, Stane Pleteršek ter Ivan Aister, oba fz Čre-šnjic pri Brežicah.
Še dva primera stekline
Vse kaže, da se ta bolezen širi po novomeški ob-čini — S Kočevskega še močnejši vdor?
NOVO MESTO — To, daje novomeška občina od srede decembra naprej proglašena za okuženo s steklino in da od takrat naprej veljajo tudi najstrožji ukrepi za preprečitev širjenja te bolezni, smo že pisali. Te dni pa nas je veterinarski inšpektor novomeške Ul S obvestil, da primer s steklino okužene lisice ni več osamljen.
Zadnji teden starega leta sta bila namreč v novomeški občini odkrita še dva primera steklih živali. Tako so v Malem Lipju v Suhi krajini našli lisico, ki seje privlekla do dvorišča in se skrila pod pod, kjer je tudi poginila. Le neka? stran pa je vaščan v Velikem Lipju ob cesti med Laščami in Prevolami opazil kuno, kije prišla v vas in se nenavadno obnašala. Priseben krajan je žival z verigo pokončal, analiza pa je pokazala, daje bila vzrok nenormalnemu obnašanju prav steklina.
Vse torej kaže, da se steklina na novomeškem območju širi, veliko dokazov pa govori celo o tem, da je prav s Kočevskega pričakovati še močnejši vdor te nevarne bolezni. Zaradi tega ni odveč opomniti lastnike domačih živali na strogo zaporo psov in mačk, vse tiste, ki bi bili kakorkoli zraven pri pokončanju ali najdenju stekle živali, pa opozoriti, naj se strogo držijo navodil, predvsem pa,naj inšpektorju ne zamolčijo nobene, nitinavidezše tako nepomembne podrobnosti.
B.B.
Bo gasilcem zmanjkalo vode?
Ponekod na novomeškem območju že zmanjkuje požarne vode — Razvoj naselij prehiteva oskrbo z vodo — Nevzdrževanl hidranti — Požarna Skoda pa vse večja
NOVO MESTO — Še predlani je bila celotna škoda, ki sojo na območju novomeške UNZ zakrivili požari, ocenjena na „vsega” 2 milijona in 800 tisočakov, medtem ko nekaj pred koncem lanskega leta beležimo zares rekordno številko blizu 7 novih milijonov dinarjev. Od tega odpade na škodo,ocenjeno med zasebniki, karpreko 5 milijonov. Če k temu prištejemo še to, da seje število pravočasno pogašenih požarov povečalo, potem smo lahko za našo varnost upravičeno zaskrbljeni.
Novomeški gasilci temu primemo tudi ugotavljajo, da je vse pogosteje vzrok požarov malomarnost, ki se kaže bodisi v slabiin dotrajani električni napeljavi, neprevidnem ravnanju z odprtim ognjem, varjenju, bodisi v najbolj nedolžni otroški igrizvžigalicami. Človeške navade je najteže spremeniti in tega se zavedajo tudi gasilci. Zaboj z ognjem bi bili radi kar najbolje pripravljeni, najsibo vzrok zanjtakšen ali drugačen. Žal jim pogoji za to v Novem mestu ne gredo najbolj na roko. Zakaj?
Vse se začne s požarno vodo, ki je osnova uspešnemu gašenju. Novomeška Komunala je pred časom izdelala posebno študijo, ki kaže, da je večina starejših vodovodov grajena le za oskrbo s pitno vodo. Nadalje kaže ta študija, da je razporejenost hidrantov na novomeškem območju neustrezna, daje vzdrževanje javnih talnih hidrantov neurejeno, in nenazadnje, da dograjevanje vodovod-
nih sistemov marsikje ne sledi hitremu razvojustanovanjskih naselij, kar ponekod povzroča, da je vprašljiva že oskrba s pitno vodo. Primere za to imamo v Šentjerneju, Straži, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah. Zanimivo ob tem je, da je novomeško območje dokaj dobro preskrbljeno z naravnimi vodnimi viri, ki bi lahko služili celo kot osnovni vir po žarne vode, vendar teh možnosti skoraj nihče ne izkorišča. Je res tako težko narediti dostope do rek, ribnikov ali potokov?
S pripombaminaračun požarne vode pa spisek vsega tistega, kar zavira res učinkovito obrambo pred požarom, še zdaleč ni izčrpan. Omenimo le željo gasilcev, da se program izobraževanja o varstvu pred požarom vključi tudi v osnovne in srednje šole, da se v Novem mestu zagotovi boljši in učinkovitejši sistem obveščanja in alarmiranja, ter da je nekaj
pozornosti in skrbi deležna tudi dimnikarska služba, ki ima pri odstranjevanju vzrokov za morebitne požare veliko vlogo. In morda še to: Novo mesto bi slednjič le moralo priti do ocenepožarne ogroženosti v posameznih okoljih in nato v nadaljevanju tudi do načrta varstva pred požari.
B. B.
OSUMLJENA OSMIH VLOMOV V ZIDANICE
KRŠKO — Te dni so delavci krške UNZ prijeli 38-letnega Dragutina Žuglja i n 24-letnega Vladimira Skenderja, ki sta osumljena, dasta med 20. in 22. decembrom lani vlomila v osem počitniških hišic na območju Krškega. Štirikrat sta vlomila v Trški gori pri Krškem, po dvakrat pa v Pleterjah inSe-miču pri Krškem. Osumljenca sta v preiskovalnem zaporu.
'A
NAJVEČKRAT SAMI NETIMO OGENJ — Požarna škoda pred koncem lanskega leta v novomeški občini je kar za nekajkrat presegla tisto iz celega predlanskega leta. Med vzroki je daleč spredaj človeška malomarnost, ne nazadnje to potrjuje tudi posnetek. V lakirnici bršljinske Iskre je moč tudi ponoči najti odprt" posode z lakom, razredčilom, da o neredu ne govorimo.
14 ur ležal brez pomoči
Hudo ranjenega in podhlajenega Vovka so našli šele 14 ur za tem, ko ga je z avtom zbil Novo-meščan Janez Kristan, ki je po nezgodi pobegnil
NOVO MESTO — Vest o tem, da so delavci novomeške UNZ 4. januarja prijeli in priprli 35-letnega Janeza Kristana iz Novega mesta, je med prebivalci močno odjeknila. Morda niti ne tolikanj zaradi tega, ker se je sprva zdelo, dabodocela nemogoče izslediti brezsrčnega šoferja, ki je zakrivil hudo nezgodo priMačkovcu, pač pa prav zaradi njegovega vedenja, ko je, vedoč, da je nekoga z avtomobilom zbil, pustil ponesrečenca brez pomoči.
Čeprav je do omenjene nesreče prišlo že 30. decembra okoli 19. ure, so šele naslednjega dne okoli 9. ure na travnatem nasipu ob cesti v Ločni našli hudo poškodovanega moškega. Ugotovili so, da gre za 38-letnega Janeza Vovka iz Biške vasi pri Mimi peči. Ponesrečenca so takoj z rešilnim avtomobilom odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so poleg podhlajenosti ugotovili še več hudih poškodb po glavi in več zlomov noge. Ko to poročamo, je Vovko še zmeraj v kritičnem stanju.
Sledovi na mestu, kjer so našli ponesrečenca, so kmalu pokazali, da je šlo za prometno nezgodo, zato so se miličniki takoj zavzeto lotili posla. Kmalu je bilo jasno, da je Vovko prejšnji večer okoli 19. ure pešačil iz Mačkovca proti mestu, pri čemer ga je neznan voznik zbil in hudo poškodoval. Vovko je noč preležal na strmini ob temperaturi zraka okoli ničle.
Miličniki in strokovnjaki, ki so si ogledali mesto nesreče, so preiskavo začeli le z nekaj drobci stekla smernika in z dvema ali tremi drobci odk-rušenega vetrobranskega stekla. Vendar je bilo tudi to
dovolj, da so imeli kmalu črno na belem, da gre za vozilo znamke R-30. Vse ostalojebila bolj ali manj rutinska zadeva. 4. januarja so obiskali Janeza Kristana, kije tačas že odpotoval čez mejo po smernik in vetrobransko steklo, da bi nesrečo prikril. Akcija miličnikov je bila tudi tokrat hitrejša. Zapišimo ob tem le še, kar je za samo nesrečo sicer clocela brezpomembno, da je Kristan poklicni voznik pri SGP Pionir, tisti večer pa je vzel tridese-tico brez vsakršnega potnega naloga.
• Tik pred zaključkom redakcije so nam iz novomeške bolnišnice sporočili, da je Janez Vovko hudim poškodbam podlegel.
O ravnanju Kristana, ki je poleg vsega še poklicni voznik, je odveč izgubljati sleherno' besedo, zato pa je primer ponovno dovolj zgovorno potrdil, da pobegli vozniki ob nezgodah nimajo pravzaprav nobene možnosti na uspeh. Ni je namreč nesreče, ki strokovnjakom ne bi pustila enega ali dveh, čeprav še tako neznatnih sledov.	B.	BUD	JA
IZ STRAHU ZAPELJAL NA LEVO
NOVO MESTO —26-letni Janez Mervar iz Podgore pri Straži se je5.januarjaob 16.45 peljal zosab-nim avtom po Cesti komandatna Staneta v Novem mestu. Ko je pripeljal do avtobusne postaje pri Novolesovi trgovini, je s postajališča zapeljal drug avto, Mervar pa * je V strahu, da ne bi trčil vanj, zapeljal proti sredi vozišča. Pri tem je močno čelno trčil v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal 30-letni Novo-meščan Pavle Grmaš. Ob nezgodi se je Mervar hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je Grmaš dobil le lažje poškodbe. Materialno škodo so ocenili na 100.000 din.
KRADEL SUHO SVININO
PREČNA — Viktorija Juvane s Suhora pri Prečni je 8. januarja prijavila miličnikom, da ji je ponoči nekdo na oknu shrambe raztrgal mrežo in nato iz shrambe odnesel kar 16 kosov posušenega svinjskega mesa, ki je bilo obešeno na palicah pod stropom. Tatvino leta na Dolenjskem miličniki tačas še raziskujejo.
UKRADEL POTNI LIST Z BONI
BREŽICE —V noči na 5. januarje neznan vlomilec vdrl v osebni avto Antona Vogrinca, ki je vozilo pustil pred hišo v Kidričevi ulici v Brežicah.
Stflrilec je iz avta odnesel potni list, v katerem je bilo za 140 litrov turist ičnih bonov za gorivo.
PO DOLENJSKI
DEŽELI
• Da je lanska jesen d?la eno najboljših vinskih letin doslej, potrjujejo tudi novomeški gostinci, ki so očitno v škripcih s posodo za vino. Enega izmed njih, sicerpo položaju takoj za direktorjem, so videli celo, kako v predprazničnih dneh po mestu zbira izpraznjene pletenke.
• To, da kprijetniminužit-karskim prazničnim uricam sodi polna shramba mesnih dobrot, je vedel tudi neznanec, ki je v tistih dneh obiskal Zupančičeve v Vavti vasi. Iz sušilnice na podstrešju je izginilo 30 domačih klobas. Najsi Zupančičevi še tako želijo, je le malo upanja, da se mu bo pri kateri zaletelo.
• Novoletno slavje je nekdo izkoristil za to, da si jepobliže ogledal prostore srednje zdravstvene šole v Novem mestu. Čeprav je bilo vlomljeno v več prostorov, je zaenkrat ugotovljeno le, da je iz kabineta za Učitelje izginil gramofon. Upati je, da zaradi tega proces šolanja medicinskih kadrov ne bo prehudo moten.
• Nezaslišano, kar Štiri dni novega leta je bilo potrebno čakati, da je bila prijavljena prva kraja kokoši. Ta „čast” je pripadla Veroni Ravbar iz Vavte vasi, ki je zjutraj našla kokošnjak brez dvanajstih stanovalk.
ZA STO TISOČAKOV ŠKODE — Valentin Levstik iz Podgore seje 30. decembra popoldne peljal z osebnim avtom iz Gorenje proti Dolenji Straži. Pri cestnem odcepu za Novolesje pričet prehitevati kolesarja, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Anton Bučar iz Dolenjskih Toplic. Vozili sta trčili, pri čemer je nastalo za okoli 100.000 din škode. Voznika sta odnesla celo kožo.
NA ZASNEŽENI CESTI GA JE ZANESLO — V nedeljo okoli 20. ure se je Ešef Telalovič, naš zdomec iz Zahodne Nemčije, peljal v osebnem avtu po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Dobruški vasijedohitel tovorni avto, ki je zaradi nesreče pred seboj zmanjševal hitrost. Tudi Telalovič je pričel zavirati, vendar ga je na zasneženem vozišču pričelo zanašati in je trčil v zadnji del vozila pred seboj.
Avto je nato oaono cez travnato bankino v obcestni jarek, kjer seje prevrnil na streho. Pri nezgodi seje laže ranila sopotnica Sanka Telalovič. Odpeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 440 tisočakov.
NI VOZIL V PRAVI RAZDALJI — 4. januarja ob 14.15 se je Anton Thaler iz Strahinja pri Kranju peljal s tovornjakom po magistralni cesti med LjubljanoinZagrebom. KojepriPoni-kvah dohitel kolono vozil, jeavtousta-vil.To pa ni uspelo vozniku tovornjaka Stanku Gogalu iz Radovljice, ki je pripeljal za njim: s prednjim delom vozila je trčil vThalerjev tovornjak, pri čemer je na pločevini nastalo kar za 820 tisočakov škode. Poleg tega je bil močno oviran tudi promet, saj je dalj časa potekal le enosmerno.
18 EL*'
Št. 2 (1796) 12. januarja 1984
inDUSTRIJA mOTORniH VOZIL	#	Razvoini
novo mESTO
Zagrebška 18-20	UlStltut
tel.: 068 24-481.068 23-738
30-40°/o CENEJE
nama
S*. 2 (17961 12. januarja 1984
DOLENJSKI LIST
Doktorji, magistri, diplomirani inženirji. iS8 inženirji	v«
• STROJNIŠTVA
• LESARSTVA
• ELEKTROTEHNIKE
• FIZIKE
Kličite, pišite, pridite na neobvezen pogovor.
NOVOMEŠKE KOŠARKARICE ŽE V I. SKL?
NOVO MESTO — Košarkarice Novega mesta, ki nastopajo v II. republiški ligi, so te dni odšle na enomesečni premor prvenstva s prepričljivo najboljšim izkupičkom točk. Pravzaprav je po sedanji formi deklet le malo možnosti, da bi v nadaljevanju prvenstva ■zgubile prvo mesto in s tem ponovno uvrstitev v I. slovensko košarkarsko ligo. Omenjamo le, da so si eno odločilnih zmag dekleta priigrala v predzadnjem srečanju v Ljubljani, ko so pravzaprav edinega resnega tekmeca za vrh, ekipo Slovana, premagale s 66:62(38:26). Koše so dosegle: Srebnjak 5, Avguštin 17, Adamič2vGa! 4, Dragman 2, Bunc 26, Zura 10. Visoko zmago pa so Novomeščanke dosegle tudi v zadnjem srečanju pred odmorom, ko so doma premagale K K Slovan s 8':64 (45:20). Strelke: Srebrnjak 19 košev, Avguštin 16, Adamič 2, Gal 5, Dragman 13, ■čura 15, Bunc 16, Vesel2.
  ________________j
Veleslalom s 6 tisoč smučarji
Na sto najboljših rekreativcev čakata dve katrci, nagradi glavnega pokrovitelja II. jugoslovanskega veleslaloma iMV-Renault —■ Finale 24. marca na
Piatku
NO VO MESTO — 21. januarja se bodo z rekreacijsko tekmo vČrmošnjicah, kijoorganiziraSDRogizNovegames-ta za območje ljubljanske, dolenjske in notranjske regije, pričela tekmovanja v okviru II. jugoslovanskega veleslaloma 1MV — Renault. Gre za edinstveno rekreacijsko prireditev v alpskem smučanju pri nas, kisije že z lansko prvo preizkušnjo pridobila izredno veliko pristašev.
Lanskega prv ega rekreacijskega veleslaloma, ki ga pod pokroviteljstvom novomeške IMV in francoskega Renaulta organizira Smučarska zveza Jugoslavije, seje udeležilo 1.550 tekmovalcev, od tega 1.120 moških in 430 žensk. Pravico sodelovanja na teh tekmah imajo vsi udeleženci, ki v minuli sezoni nimajo „jugo" točk,' kar je najboljše potrdilo, da gre res za izrazito rekreacijsko smučanje. Spomrjimo se tudi ključa tekmovanj. iz -vseh republik se je lani v finalno tekmovanje, ki je bilo na Soriški planini, udeležilo 95 tekmovalcev in 55 žensk, ki so se na predtekmovanjih izkazali z najboljšimi rezultati. Vsi ti so se ne glede na' rezultate finalne prireditve potegovali za glavni nagradi — popularni katrci, eno je pokrovitelj z žrebom razdelil med moški del, drugo pa med ženski.
In kako bo letos? Tudi tokrat se bo v finalni del, ki bo 24. marca na Piatku nad Reko, uvrstilo 100 najboljših smučarjev rekreativcev iz-vse Jugoslavije. Število finalistov
po republikah bo doiočal poseben ključ glede na število udeležencev tekmovanj. Teh bo skupaj 28, od tega kar 12 v Sloveniji. Tako bodo
21.	januarja poleg Črmošnjic še tekme na Starem vrhu in Pogorju,
4.	februarja preizkušnje na Kaliču, Mežici in v Kranjski gori, 25. februarja na Zatmiku, VrhehinKani-nu ter 3. marca na Soriški planini. Kopah in Krvavcu.
• V lanskem I. jugoslovanskem veleslalomu so nastopili le tekmovalci iz Slovenije (890), Hrvatske (360) in BiH (300), medtem ko letos računa organizator na udeležence iz vseh delov Jugoslavije.
Po dosedanjem zanimanju in popularnosti, ki si jo je prireditev pridobila v lanskem letu, računajo • . organi zatorj i letos še z nepri mer no večjo udeležbo kot lani. Po napovedih se bo letošnjega II.
jugoslovanskega veleslaloma IMV-Renault udeležilo kar okoli 5.800 smučarjev rekreativcev iz vse Jugoslavije, od tega 4.500 moških in kakih 1.300 žensk. Po republikah bi naj ta ključ bil videti takle:Sloveni-ja naj bi dala 2 tisoč tekmovalcev, Hrvatska 950, BIH 680, Srbija 850, Makedonija 680, Črna gora 320, AP Kosovo 220 in AP Vojvodina 120 udeležencev
Še nekaj o pravilih tekmovanja. Tekmovalci lahko nastopijo na več veleslalomih, s tem da se za finalni del štejeta dva najboljša rezultata. Ob tem je seveda potrebno vedeti, da se na predtekmovanjih po republikah upošteva bonifikacija glede na starost tekmovalca.
Za konec še o nagradah. Tudi letos bodo vsi udeleženci finalnega dela enakovredno sodelovali v žrebu za glavni nagradi, katrci, ki ju prispevata IMV in Renault, poleg tega bo tekmovalcem z žrebom dodeljenih več drugih nagrad. Omenimo le Savine gume pa motorno olje, bencinske bone, avtomobilske prevleke, orodje itd.
Organizatorji so nedvomno uspešno prebili led, zato ni čudno, če so pripravili že tudi predloge za finalna tekmovanja v naslednjih letih. Ta naj bi bila najprej na Bjela-šnici, nato pa še na Kojtaoniku. Maurovem, Brezovici in Zabljaku.
B.	B.
____________________________________
 .
ŠPORT MED POČITNICAMI
NOVO MESTO — Strokovni sveti pri novomeški ZTKO so šolarjem za letošnje zimske počitnice pripravili zares bogat športni program, ki ga bomo podrobneje predstavili v naslednji številki. Tokrat omenimo le, da bodo za predšolske in šolske otroke organizirani smučarski tečaji na Gačah,	prijave z vplačilom
stroškov pa sprejemajo na Mladinski turistični poslovalnici, Novi trg 5. Hkratistem botudivečzačetnih smučarskih tečajev po krajevnih skupnostih, pripravljene bodo proge za smučarske teke, organizirana pa tudi rekreacija v nogometu, rokometu, košarki, plavanju in namiznem tenisu.
V ___________________________/
COŠ Adam Bohorič, Brestanica,
razpisuje
prosta dela in naloge
KUHARICE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
pogoj: kvalificirana kuharica Začetek dela 6. 2. 1984. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po dnevu razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Stanovanja ni.
L 8/2-84J
 ---------------------------------------------------------
Cestno podjetje Novo mesto TOZD Gradnje, Novo mesto Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja prosta dela in naloge čistilke v Bučni vasi
Pogoji:
končana ali nedokončana osnovna šola Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje, Novo mesto, TOZD Gradnje, Ljubljanaska 47 Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
14/2—84
V------------------------------------------------------------  J
Mislimo in delamo za jutri.
Nudimo vam perspektivo in bodočnost.
Mi bomo uresničili vaše — vi boste uresničili naše ambicije.
Kako v Inlesu ocenjujejo jesenski del prve drugo-ligaške sezone? — Preti borba za obstanek
KOČEVCEM MLADINSKI FINALE
Ljubljana — v prostorih ntk
Ilirija v Ljubljani je bilo v soboto ekipno prvenstvo ljubljanske regije, na katerem je nastopilo 11 moških in 4 ženske namiznoteniške ekipe iz Ljubljane, Zaloga, Novega mesta in Kočevja. Velik uspeh so v konkurenci mladincev dosegli Kočevci, ki so v finalu ugnali Vesno s 5:4. Igralci Vesne pa so Predtem v polfinalnem srečanju premagali ekipo mladincev iz Novega mesta s 5:2. Med mladinkami je po Pričakovanju prvo mesto pripadlo igralkam Ilirije.
RIBNICA — Že ob zaključku jesenskega dela prvenstva v II. zvezni rokometni ligi smo zapisali, da so rokometaši ribniškega Inlesa ogorčeni nad sojenjem. Tokrat o tem nekoliko podrobneje, najprej poglejmo izjavo Inlesovega trenerja Zdenka Mikulina:
„Inlesova uvrstitev ob koncu prvega dela prvenstva bi bila neprimerno boljša, česojenjem odvzeli najmanj štiri točke. Namesto da bi prezimili povsem pri vrhu, moramo zaradi majhnih razlik v točkah razmišljati celo p boibi za obstanek."
Največ ogorčenja ribniških rokometašev in številnih navijačev leti na novosadski sodniški par Jakšič - Jovičič, ki je Ribničanom jeseni sodil na srečanjih proti zagrebškima kluboma Borcu in Zagrebu. V obeh srečanjih so inlesovci kot domačini osvojili vsega 1 točko, čeprav bi si zaslužil mnogo več.
BAJUK NAJBOLJŠI V METLIKI
METLIKA — 20 metliških kegljačev se je pred dnevi udeležilo klubskega prvenstva na Badovinčevem kegljišču. Zmagal je Bajuk, ki je podrl 1.749 kegljev, drugi je bil Ribarič s 1.691 in tretji Popovič s 1.690 podrtimi keglji.
ŠPEL1Č TRETJI, GAŠPERIČEVA ČETRTA, HRIBAR ŠESTI
LJUBLJANA — Namiznoteniška zveza Slovenije je te dni objavila imena najboljših igralkin igralcev Slovenije v posameznih kategorijah. Pri članih je prepričljivo prvi Stefan Kovač, pri članica h pa Ojstrškova, medtem ko je za Dolenjce najbolj zanimiv pogled vpio-nirske kategorije. Tako je pri fantih Novomeščan Hribar na 6. mestu, medtem ko na 8. najdemo Špeliča iz Kočevja. Pri pionirkah je povsem pri vrhu Sod ražankaGašperičeva, kizase-da4. mesto. Najbolje od vseh pa se je v mladinski konkurenci odrezal starejši Špelič iz Kočevja, ki je na odličnem 3. mestu.
Vrhunec sodniške kuhinje pa je bilo zadnje srečanje v Vrbasu, od koder bi Ribničani morali prinesti obe točki. Toda koso vodili žestremizadetki.sta stvar prevzela v roke sodnika: kar po vrstista izključevala Ribničane, dokler pač domačini niso izenačili.
Resnici naljubo je treba povedati, da je poleg sojenja nekaj krivde za nepričakovano izgubljene točke tudi na igralcih. Ti so kot po nekem nepisanem pravilu srečanja dobivali šele v drugih polčasih, medtem ko je bila v prvem delu njihova igra slaba in raztigana.Tudi obramba, sicer boljši del ekipe, je včasih odrekla . Kako dobro znajo inlesovci igrati v obrambi, najbolje pove podatek, da, denimo, v srečanju z Zametom celih 20 minut niso prejeli zadetka.
In kaj čaka Ribničane v nadaljevanju prvenstva? Jesenski točkovni izkupiček ne dovoljuje nikakršne ležernosti. Še posebej, ker igrajo Ribničani spomladi tekmo več na tujem, v goste pa jim prihajajo ekipe, kot Jugovič, Iskra, Krivaja. Poleg tega morajo v Inlesu po izkušnjah iz jesenskega dela prvenstva računatiza svoje nasprotniketudi sodnike, kar vse jim v prvi sezoni igranja v II. zvezni rokometni ligi obeta trd boj.
'M. GLAVONJIC
V NEDELJO DRUŽINSKI VELESLALOM
GABRJE — Športno društvo iz Gabrja organizira na smučišču Dpce družinski veleslalom, katerega start bo v nedeljo ob 10. uri. Na Geče so vabljene vse smučarske družine, da se med seboj pomerijo 2a laskavi naslov najbolj zimske družinske skupnosti na Dolenjskem. Startnina je 50 din za vsakega udeleženca, prijave pa pošljite ali telefonično sporočite na ZTKO Novo mesto, telefon 22-267.
9/~t
IZ ŽUŽEMBERKA
ZDENKA LONGAR, članica šolskega literarno-novinarskega krožka iz Žužemberka, nam je poslala tri vesti iz tamkajšnjega konca. Piše, da je šolarje na dan JLA obiskal Brane Suhy, govoril jim je o dogodkih med NOB, mladi pa so s posebnim zanimanjem prisluhnili pripovedi, kako so partizani 26. marca 1943 napadli italijansko utrdbo v Žužemberku. Pred novim letom seje tudi vtem kraju ustavil dedek Mraz, Longatjeva poroča, da je obdaril najmlajše, osnovnošolci pa so za veselo pričakovanje novega leta pripravili kratke programe v razrednih skupnostih. V parku sredi Žužemberka so ob koncu starega leta postavili kiosk. To je prva taka pridobitev za ta kraj, žal pa so morali zaradi kioska podreti eno najstarejših vrb. .
NOVOLETNA ODDAJA
Zadnji petek v preteklem- letu smo člani šolskega radia pripravili zabavnoglasbeno oddajo. Sestavljena je bila iz šal, ugank in veliko dobre glasbe. Učenci so se ob poslušanju oddaje p rij etno zabavali; po nj ej smo imeli višješolci novoletno rajanje, učenci iz nižjih razredov pa pouk.
MARIJA KOVAČIČ OŠ Šentjernej
• RAZVIJAMO
• PROJEKTIRAMO
• KONSTRUIRAMO
koto
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
Kotalcs tobua ■n zbiralnica kmetijah Ih zadrng
OPTIMISTIČNO V DRUGI DEL — Rokometašice Metlike so sicer novinke v II. republiški ligi, vendar ne skrivajo želja, da se v drugem delu prvenstva povzpnejo tik pod vrh na mesto, ki še pelje v enotno republiško ligo. Prvi korak k temu je, da so v svojo vrsto pritegnili odlično vratarko Milko Miljuš iz Ljubljane.
Sodniki jemali točke
KOČEVJE
■p - //
/)v IS* & y	•	ČEVLJEV
A 0°	(0°	jJ*	»BLUZ
.-F' <v /
J' A A
A	•	SRAJC
^ J?	• PLETENIN
°	.
A/	•	KONFEKCIJE
<T
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD tovarna napajalnih naprav Novo mesto, Bršljin 63
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje sektorja kontrole kvalitete
Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v Novem mestu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidat za razpisana dela in naloge bo izbran za 4 leta. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba temeljne organizacije 15 dni po objavi razpisa.
Vloge naj bodo v zaprti kuverti z oznako „RAZPIS ZA VODJO SK" in naslovljene na ISKRA, Industrija za avtomatiko, TOZD Tovarna napajalnih naprav, Novo mesto, Bršljin 63
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge
konstruktor I.
Pogoji:
— dipl. ing. elektrotehnike — elektronike
— 2 leti izkušenj s področja konstrukcije, tehnologije ali razvoja
— poskusno delo 60 dni
kontrolor V
Pogoji:
— elektrotehnik, šibki tok
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 40 dni
tehnolog I
Pogoji:
— dipl. strojni ing.
— 3 leta izkušenj s področja priprave proizvodnje ali proizvodnje
— poskusno delo 60 dni objavlja
naslednja prosta dela in naloge
vodja splošnega vzdrževanja
Pogoji:
— delovodja ustrezne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 45 dni
konstruktor V — za določen čas
Pogoji:
—strojni tehnik •	—	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 45 dni
skladiščnik
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
17/2—84
industrija motornih vozil razvojni inštitut
Novo mesto, Zagrebška 18—20
objavlja
prosta dela in naloge
vodje oddelka razvojnega marketinga v sektorju programiranja razvoja.
Pogoji:
— dipl. ekonomist (po možnosti s prakso)
— aktivno (dokazljivo z listino) znanje enega od naslednjih tujih jezikov: nemščina', angleščina, francoščina Rok za prijavo: 15 dni po objavi. Rok za od govor o. izbiri.
45 dni po objavi.	12/2-84
m
KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o., NOVO MESTO
želi zaposliti delavce za opravljanje naslednjih del in nalog
V tozdu Izolacije
a) strokovnega svetovalca
v oddelku aplikativnega razvoja
b) organizatorja ekonomske propagande v marketing sektorju
c) tehnika
v oddelku kontrole in razvoja
V tozdu Zdravilišča d) čistilko
v kavarni PE gostinstvo Novo mesto
Za opravljanje del so potrebni naslednji pogoji:
pod a)— visokošolska izobrazba gradbene, arhitektne
ali strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
pod b) — srednješolska izobrazba ekonomske ali
gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj
pod c) — srednješolska izobrazba kemijske smeri in 1
leto delovnih izkušenj
pod d) — končana ali nedokončana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj
in vabi k sodelovanju več kvalificiranih
strojnih ključavničarjev ključavničarjev rezkalcev in orodjarjev
za delo v centralnih obratih in servisih temeljne organizacije Tehnoservis. Zaželene so vsaj 2-letne delovne izkušnje.
Kandidate, ki izpolnjujejo navedene pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, naj pismene prijave oddajo v roku 8 dni v kadrovsko službo, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto.
23/2—84
m
kit kmetijska zadruga „KRKA” Novo mesto
na osnovi sklepa delavskega sveta DSSS
KomlsUa za medsebojna delovna razmerja
pri OS Gorjanskega bataljona Podbočje
razpisuje prosta dela in naloge: računovodje—tajnika
Pogoji: srednja ekonomska šola s potrebno prakso za samostojno vodenje računovodskih del Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom v času od 15. 2. 1984 do 15. 12. 1984).
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
9/2-84
ponovno
razpisuje dela in naloge vodje splošnega sektorja
Pogoji.
— diplomirani pravnik in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
višja izobrazba pravne-upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— sposobnost vodenja organiziranja in usklajevanja dela
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru v kadrovski politiki v občini Novo mesto
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov:
KIT KZ „KRKA”, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10.
Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala.
15/2—84
„LABOD”, tovarna oblačil Novo mesto
TOZD COMMERCE Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. Tehnolog—inštruktor, za kooperacijo
Pogoji:
— konfekcijski tehnik
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj pri takih ali podobnih delih
— 3-mesečno poskusno delo
2. Voznik tovornega vozila
Pogoji:
— KV šofer B in C kategorije
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj kot voznik tovornega vozila
— 3-mesečno poskusno delo
3. Tehnolog za tkanine in pomožni material
Pogoji:
— tekstilni tehnik
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj
— 3—mesečno poskusno delo
4. Korespondent v nabavi
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji:
— administrativni tehnik — administrativni manipulant
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8dneh po dnevu objave na naslov: DELOVNA ORGANIZACIJA „LABOD”—TOZD COMMERCE, Cesta herojev 29, Novo mesto (tel. 22 — 173).
OZD Avtopromet,
gostinstvo in turizem „GORJANCI”
Novo mesto — Straža
vabi k sodelovanju:
ekonomskega tehnika
skladiščnika
natakarje
voznike avtobusa z „D” kategorijo
voznike tovornjaka s „C” in „E” kategorijo
avtomehanike
avtokleparja
avtoelektrikarja
strojnega ključavničarja—varilca
NK delavce za priučitev za kovaška ali vulka-
nizerska dela
Vse informacije o nadaljnjih pogojih dobijo interesenti v kadrovski službi podjetja v Vavti vasi osebno ali po telefonu št. 85-520.
13/2—84
Komisija za delovna razmerja in družbeni standadard
2TO — TOZD za promet Novo mesto, Kolodvorska 1, Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
J
prometnotransportnega delavca
(zavirača, premi kača, kretnika) -
10 delavcev
Pogoji:
1. starost najmanj 18 let,
2. posebna zdravstvena sposobnost,
3. najmanj 6 razredov osnovne šole,
4. uspešno opravljen strokovni izpit za ta poklic in
5. poskusno delo 1 mesec,
čistilke
1 delavka
Pogoji:
1. najmanj 6 razredov osnovne šole,
2. delo v izmeni vsak drugi dan,
3. starost najmanj 18 let,
4. poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh na naslov TOZD.
MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO
Novi trg 4 p. p. 48
telefon: (068) 22—555
ZIMSKI PROGRAM 1984
zimovanja, smučarski paketi in tečaji, športni'dnevi, teki na smučeh, XIV. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO
Organiziramo smučarske tečaje v smučarskem centru Rog v Gačah (Črmošnjice) od 23. do 28. januarja (5 dni) in od 30. januarja do 4. februarja (5 dni). Cena smučarskega tečaja za otroke do 15 let je 2.700, za mladino do 27 let pa 3.200 din. Cena vsebuje: prevoz iz Novega mesta v Gače in nazaj, 5-dnevno smučarsko karto, 5 enolončnic, učitelja smučanja in organizacijske stroške.
Informacije in prijave:
Mladinska turistična poslovalnica, Novi trg 4, Novo mesto, telefon (068) 22—555
J
fflm
W//A
NOVOTEKS
tekstilna tovarna, n.sol. Novo mesto, Foersterjeva 10
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
objavlja dela in naloge v sektorju za informacijske sisteme in organizacijo
VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V OPERATIVNEM ODDELKU
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— višješolska izobrazba ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— poskusni čas 3 mesece
v prodajnenVsektorju
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Pogoji:
— končana najmanj osnovna šola
— starost nad 18 let — odslužen vojaški rok — poskusni čas: 1 mesec
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., NOVO MESTO, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
20
DOLENJSKI LIST
St. 2.(1796) 12. januarja 1984 •
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
Z A H V A LA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
NEŽA SELAK
rojena Tomažin z Dobrave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, posebno Jerakovim za pomoč v najtežjih trenutkih, za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram internega oddelka, tovarni zdravil Krka, pevcem in duhovnikoma za opravljeni obred.
Žajbjftči: otroci SJavko, Jože, Tinca z družinami, Milka z možem in ostalo sorodstvo
Kje si, ljubi ati, da te od nikoder ni?
Kje tvoj mili je obraz, ki je tako lepo pel
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric
TONE MEDJA
Radovlja 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izreli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi patronažnima sestrama Anici in Marini za vso skrb in pomoč med težko boleznijo. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rozalija, sin Tone in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JOŽETA BLAZNIKA
iz Žurkovega dola pri Sevnici
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste z' nami sočustvovali, pokojnega obiskovali in ga zasuli s cvetjem v hiši žalosti ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za pomoč sosedom Strlekarjevim, Rušnarjevim, Kladnikovim, Brečkovim, Oblakovim, Kantužarjevim in drugim. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni pogrebni obred in lepe poslovilne besede, tovarišu Čubarju za poslovilne besede v imenu Društva upokojencev in Zveze borcev, pevcem iz Krmelja za zapete žalostinke ter sodelavcem tovarne „Lisca” in OŠ Šentjanž.
Žalujoči: hčerke z možmi, vnuka, vnukinje in pravnuka Sevnica, dne 29. decembra 1983
ZAHVALA
J
Ko nas je v 37. letu zapustil sin, brat in stric
FRANCI BARTOLJ
Šentrupert 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v dnevih žalosti sočustvovali z nami, nam pomagali, pokojnemu podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ljubljanske in novomeške bolnišnice ter domu ostarelih, ki ste pokojnemu skušali lajšati bolečine v času dolgoletne bolezni. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred in ganljive besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mama Pavla, sestra Olga in brat Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
Šentrupert, Ljubljana, Koper, 6. januarja 1984
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila draga žena, sestra in teta
MARIJA GREGORČIČ
iz Stranske vasi
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje, posebno IM V, OO ZB,GD Stranska vas in Lakovnice, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bonišnice Novo mesto, govorniku, župniku za opravljeni obred ter pevcem z Ruperč vrha za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Peter, sestre in bratje z družinami
ZAH VALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
HERVOLJ
Potočna vas 12, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom SGP Pionir, Novoteks, ŽTO-tozd za promet Novo mesto in OŠ Dragotin Kette. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 51. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in stric ter ded
STANKO JERAČ
iz Dol. Karteljevega 27
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in še posebej družinam Kastelic, Žagar in Hraster za vso pomoč.
Žalujoči: žena Ana, sin Stanko, hčerka Anica, mama ter bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
DRAGICA BARJAKOVIČ
Žuniči 18
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in io spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se TOK Gozdarstvo Črnomelj, Kometu—PE Stari trg ob Kolpi, govorniku tov. Cvitkoviču, družini Sterešinič in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Peter, hči Anica z družinama, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša zlata mama, babica, sestra in teta”
SILVA ARKO
roj. Šmajdek Zagrebška 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem Zagrebške 14 in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojrii darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za nesebično pomoč, OO ZB Novo mesto, IMV—tozd Comerce, nabavnemu oddelku Novoteksa, SDK Novo mesto, RŠC Titovo Velenje, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šmihela za pesmi ob slovesu in godbi na pihala.
•
Žalujoči: sin Marjan z ženo Valčko. hčerke Stanka in Majda z družino in Zdenka, sestre ter ostalo sorodstvo
Življenje ni praznik, življenje je delovni dan.
(Leopardi)
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE PATE
iz Gor. Kamene 8
Ob nenadni boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, GD Kamtnce, govorniku in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Slavko, hčerki Marija in Jožica z družinama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Gor. Kamence, 1. januarja 1984
Ne solze naše, žalost in trpljenje, obuditi, dragi oče, ne more te v življenje.
Zakaj, zakaj, saj tako rad si imel življenje.
A zdaj vemo, pretežka je bila bolezen, prebridko trpljenje.-
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in bratranca
LOPOLDA DRČARJA
z Gomile pri Mirni
se zahvaljujemo zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje trpljenja med težko Boleznijo. Hvala vsem * znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem za iskrene besede sožalja, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dekanu za opravljeni obred, pevcem za žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi.
Žalujoči: Vsi njegovi
Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz umrla bom...
ZAHVALA
V 88. letu starosti je umrla naša dobra maira, stara mama, prababica in sestra
MARIJA REDEK
roj. Slak
Zahvaljujemo se sosedom za vso pomoč, osnovni šoli Koprivnica, ŽTO Novo mesto in ŽP Trebnje, DZS Trebnje, TS Novo mesto—enota Trebnje, Varnosti Novo mesto in Domu upokojencev Polzela za podarjeno cvetje. Hvala zdravstvenim delavcem ZD Trebnje, župniku za opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste pokojni podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
St. 2 (1796) 12. januarja 1984
‘A-.'.*.
DOLENJSKI LIST
ODDAM slaščičarno v Bršljinu v najem za dve do tri leta. Z malo popravila lahko služi za slaščišarno, kavo, bife ali drugo. Cena po dogovoru. Informacije: Stjepan Kišan, Danila Bučarja 22, Novo mesto.
TEDENSKA
E
Četrtek, 12. januarja — Tatjana Petek. 13. januarja — Veronika Sobot. , 14. januarja —Srečko Nedelji , 15. januarja — Pavel Ponedeljek, 16. januarja — Marcel Torek, 17. januarja — Anton Sreda, 18. januarja — Suzana Četrtek, 19. januarja — Marij
LCNINE MENE
18. januarja ob 15.05 — ščip
m
BREŽICE: 13. in 14. l.ameriškifilm Parazit. 13. 1. italijanski film Duh v
postelji. 14. 1. ameriški film Na desno rame. 15. in 16. l.ameriškifilm Reši se, kdorsemore. 17.in 18. l.ameriškifilm Telo in duša.
DOLENJSKE TOPLICE 14. in 15. 1. angleški film Ognjene kočije.
KOSTANJEVICA: 14. L ameriški film Fantazija. 15. 1. hongkonški film Peterica močnih.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
13.do 15. l.ameriškifilmSamavnoči. Od 16. do 18. l.ameriškifilmOsamlje-ni ata.
SEVNICA: 12. in 13. 1. ameriški film Zvervčloveku. 14. in 15.1. francoski film Vojna policij. 14. in 15. 1.ameriški risani film Tom in Jerry. 18.in 19, 1. hongkonški film Nepremagljivi iz pekla.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM avtomehanika, avtokleparja in avtoličarja. Telefon (068) 43-733.
TAKOJ ZAPOSLIM strojnega ključavničarja, kovinostrugarja in PK delavca kovinske stroke. Vse ostalo po dogovoru. Strojno ključavničarstvo SLAPNIČAR, Čegelnica, Novo mesto, tel. (068) 22—706.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno dvosobno stanovanje s centralno kurjavo in telefonom družini ali samcem. Informacije na Mestnih njivah 9, stanovanje 7, ali telefon 25—787 (dopoldne).
SOBO v Novem mestu išče pripravnica. Telefon 32—031 (od 18. do 19. ure).
BREZPLAČNO oddamo sobo v Trebnjem uslužbenki srednjih let, ki bi bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (45/84).
Motorna vozila
PRODAM fiat 125 po delili. Frančič Ivan Stara vas 23 pri Šentjerneju.
PRODAM Zastavo 101C, letnik 80. Oglasite se popoldne na Ragovski 17.
GOLF, letnik 1978, prodam. Telefon 32—119.
SPAČKA, letnik 1976, prodam. Informacije po telefonu (068) 22—716 (po 15. uri).
R 4, letnik 1976, prodam. Bojane, Kristanova 53, Novo mesto.
R 4 TL, oktober 1980, prodam. Informacije po telefonu 24—485 (po 14. uri).
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Škrbec, Ratež 29, Brusnice.
R 4, letnik 1979, prodam. Telefon 20—544.
ZASTAVO 750 L, letnik 1976, prodam. Telefon 24—695.
NSU 1200 prodam. Cesta 3 M. Perme, Šmarjeta. Informacije dopoldne na telefon 84—912.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorniurednik), Ri^Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdepka Lindič—Dragaš, Milan Markelj. Pavel Perc; Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Pjiloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz ustrezna druga valuta vtej vrednosti) — Devizni račun52100—620—170—32000— 009— 8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).	,
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din. 1 cm na prvi strani 650din. Vsak maji oglasdo 10 besed 180 din. vsaka nadaljnja beseda 18 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Germova 3, p p 33, telefon (068) 23—606 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1. p. p. 33, telefon (068) 24—006— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika. Novo mesto - Bar.vni filmi in tisk I judska pravica Ljubljana'
dam. Dolinar, Šentjernej 209 a.
PRODAM FIAT 125 s plinsko napravo, dobro ohranjen, registriran do 28. decembra 1984. Pero Matič, Jerebova 8/b, Novo mesto. Cena
800.000.
PRODAM HUSQVARNO 250 CR,
letnik 1980, brez elektirke, za 7 M. Brosi Prah, Krška vas40,68262 Krška vas.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, prodam. Informacije po telefonu 44-479. od 15. ure dalje.
::::::
Z 850, odlično ohranjeno, letnik november 1980, prodam. Telefon (068) 22—067.
MANJŠI AVTOBUS s pogodbenim delom takoj prodam. Najraje zdomcu. Naslov v upravi lista (48/84).
Za R 12 prodam dve novi polosovi-ne in dva zadnja amortizerja za 30.000 din. fplefaon (068) 61-479.
Prodam Z — 750, registriran do oktobra. Cesar, Šegova 10.
PRODAM Z 750, prva registracija 1975,inZ 101,letnik 1980. Telefon 25-268, popoldne.
Z 101 comfort, letnik november 1981, prodam ali zamenjam za LADO 1600 ali 1300. Čepalovič, Grič pri Klevevžu 1, Šmarješke Toplice.
KOMBI ZASTAVO 1300 TF, letnik 1974, neregistrirano, prodam, lahko tudi po delih. Informacije na telefon (068) 72-495, zvečer.
PRODAM letodnistaregafička. Cena ugodna. Telefon 85-920!
ZASTAVO 750 lux, starejši letnik, prva registracija	1976, prodam.
Bartolj, Ločna 41, telefon 23-562.
PRODAM AUDI 80 LS, letnik 1973, dobro ohranjen. Informacije na telefon 58-407 vsak dan od 15. ure dalje.
Z 750, letnik 1971, registrirano do marca, ugodno prodam. Jože Škof, Tomažja vas 16, Bela cerkev.
126 P, rdeče barve, letnik november 1978, prodam. Telefon (068)71-271.
ZASTAVO 1300, letnik 1971,registrirano do marca, prodam za 4 M. Telefon 22-258.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, 8000 km, prodam. Vizjak, Šegova 14, telefon 24-590.
ŠKODO, letnik 1972, prodam za dele. Perše, Družinska vas 96, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam za 120.000,00 din. Telefon (068) 22-776.
K 4, karamboliran, letnik 1979,prodam. Informacije po telefonu 23-320, popoldne.
ŠKODO 100 L, odlično ohranjeno, karambolirano spredaj, vozno, prodam. Švent, Danila Bučarja 8, Novo mesto, tel. 25-339.
126 P, Igtnik 1979 in letnik 1982, prodam. Telefon (068) 20-412.
R 4, letnik 1979, prodam. Telefon 23-665, popoldne.
KOMBI Z 435, letnik 1979, pro-
|j Kmetijski stroji ji
ss	ss
■■■■■■•■•■■■■■•■■•■■■■■■•■•■••■■■■••■■■■•a« mmmmmmmmmmmmmm■■■■■■■■••••■■■■■■■■■■■■■■s«
PRODAM prikolico za traktor »Tomo Vinkovič”. Telefon (061) 52-418.
, BCS in grablje Maraton prodam po ugodni ceni. Anton Novak, Družinska vas 38, telefon 84-054.
PRODAM
ZMRZOVALNO SKRINJO (310 1) prodam za polovično ceno. Brulc, Vinja vas 13, Novo mesto.
PRODAM etažno centralno peč (15000 cal.) in smučarsko opremo za otroke in odrasle. Telefon 24—297.
PRODAM termoakumulacijsko peč ELIND 2,5 in otroško posteljico z jogijem. Mira Žagar, Majde Šilc 6,Novo mesto.
PRODAM skedenj v izmeri 15x9 m. Maver Jože, Gabrovka 19, p. Zagradec.
PRALNI STROJ GORENJE, dve
postelji, dva fotelja in mizico prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 21-942, Mestne njive4 a, stan. 3, Novo mesto.
ČEBELJI VOSEK PRODAM. Kvalitetnih 100 kg voska prodam za dinarje deviznega porekla. Ante Pavlovič, Tribuče 58, 68340 Črnomelj.
VIBRATOR (bencinski) »Tomos” za beton, konzolno dvigalo ..Grosuplje”, * betonski mešalec(3001) „Sigmat” prodam. Telefon 21-983, od 17. do 19. ure.
ŽREBETNO KOBILO prodam. Jože Draginc, Konec 11 a,68000Novo mesto.
PRODAM Im3 suhih borovih plohov. Telefon 23-355.
PRODAM 5000 kg sena in 2500 kg detelje. Informacije po telefonu 22-408.
SENO prodam. Pavlin, Gotna vas 18, Novo mesto.
PORAVNALNIK širine 35 mm, lesene konstrukcije, prodam po ugodni ceni. Lukan, Rumanja vas 40, Straža.
PRODAM belo posteljo z jogijem, PZ 125innovokrznenojakno(nutrija) številka 42. Telefon 22—306.
PRODAM starejšo 120-basno klavirsko harmoniko s petimi registri za
35.000,00 din. Telefon (068) 85-116.
PRAŠIČA (160 kg) prodam. Kličite telefon (068) 84-996.
KRAVO prodam. Jože Zorko, Dol. Mokro polje 12, Šentjernej.
POCENI prodam raztegljiv kavč, dva fotelja in rebrast radiator. Telefon 25-195.
PRODAM skoraj nov 100 W ojačevalec z boksi (2 x50/100 W), 8 omov, in kombinacijo radio-kasetofon. Ivan Kafol, Trstenik 15,68233 Mirna.
PRODAM novo, brezhibno plinsko peč. Anton Mihalič, Velika Cikava 2, Novo mesto.
PR A ŠIČ A (140 kg) prodam. T elefon 25-854.
PRODAM 3 tone sena. Gor. Mraševo 5, Novo mesto.
GARAŽO za osebni avto, pločevinasto, montažno, prodam. Informacije na telefon 71-178.
PRODAM peč za centralno ogrevanje FEROTERM (35000cal.) in 160 členov radiatorjev TRIKA 604/4. Informacije vsako popoldne od 15. uro dalje na telefon 24-628.
PRODAM 100-litrski akvarij z vso opremo po zelo ugodni ceni. Sikošek, Prečna 25 a, telefon 24-228.
PRODAM skoraj novo kuhinjo (elememi, hladilnik, štedilnik, miza, stoli). Informacije vsak dan od 16. ure dalje na telefon (068) 23-548.
KUNCE velika činčila, za rejo, prodam. Štefka Frlič, Titova 86,Šenovo.
PRODAM pralni stroj Ei Niš, star dve leti. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Bojan Pureber, Velika Cikava 17, Novo mesto.
PRODAM ali menjam nov toplovodni kotel TAM Boris Kidrič kapacitete 40000 kalorij za manjšo peč FEROTEREM od 30 do 35000 kalorij. Ilič, Zagrebška 18, Novo mesto, telefon 23-579.
POCENI PRODAM zaradi selitve dobro ohranjeno spalnico ročne izdelave ter dnevno sobo. Informacije po telefonu 79-106 vsakdelavnikod6. do
14.	ure.
PRODAM nov ležeči bojler(801) ali zamenjam za pokončnega. Franc Henigman, Dol. Toplice 224.
KORUZO prodam. Petelinjek, Smo-lenja vas 62, Novo mesto, telefon 25-096.
PRODAM zimske gume na obročih za škodo 100. Amalija Rozman, Kristanova 1, Novo mesto.
PRAŠIČA, težkega okrog 150 kg. krmljenega z domačo krmo, prodam. Blažič, Štravberk 3, Otočec.
PRODAM staro leseno hišo, primerno /a brunarico. Hiša je /a odselitev. Jože Vidmar, Dolž 42, Novo mesto.
PRODAM oknh 1(1(10 v,> po
ugodni ceni. Vojko Novak, Crešnjice 58, Cerklje ob Krki.
KUPIM
KUPIM LADO za dele, po možnosti SL. Naslov v upravi lista (4784).
GNOJNIČNO ČRPALKO kupim. Alojz Modec, Verdun 15, Stopiče.
POSEST
PARCELO v Stražnem vrhu prodam. Urejeno lokacijsko dovoljenje, elektrika terasfalt.Telefon51-427, Lapanja, Kočevje 12, Črnomelj.
Na lepem kraju Dolenjske prodam del travnika; del vinograda, primeren za vikend. Zglasite se prt Antonu Gundeju, Groblje, 68310 Šentjernej.
Na lepi sončni legi prodam VINOGRAD, del pašnika z zidanico (23 arov površine) Ogledob nedeljah i dopoldne Martina .Hrovat, Petane 1, Novo mes{o.
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, zgrajeno po letu 1965, njivo, sadovnjak, vinograd, gozd (skupaj 1,65 ha) ugodno prodam. Ivan Pirc, Vrh 3, Raka.
GOZD (št. 416 ko. Golobinjek), pare. številka 667, v izmeri 10437 m2 prodam. Ani Murn, Šmaver 1, 68211 Dobrnič.
RAZNO
Prodam belo dolgo poročno obleko št. 40. Cesar, Šegova 10.
MOŠKI, star 35 let, z dvema otrokoma išče resnodekleali mamico. Hišica in ostalo imetje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (46/83).
Stranke obveščamo, da prodajamo rjave enoletne kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. STANE ZDRAVJE, Zalog 17, Novo mesto, telefon 24-594.
VABIMO k sodelovanju zastopnike za prodajo knjig na območja Zasavja in Posavja. Zaposlitev je honorarna. Pogoj: osebni avto. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Danijel Robič, Čopova 9, Celje.
IŠČEM pošteno in dobrosrčno upokojenko, da bi gospodinjila starejšemu upokojencu. Ponudbe pošljite (s pogoji) pod šifro: GOSPOLŽINJA.
flOEVESTILA ■
GRAVERSl VO Aleksander KEČ-KEŠ. Novi naslov: Šentjernej(delavni-ca), telefon (068) 32-048; Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon (068)21-348.
SERVIS Candy — popravilo gospodinjskih strojev, Glavni trg 4, obvešča stranke, da bo delavnica zaradibolezni zajtrta. Oglasite se na telefon 74-314.
PIŠČANCE težke pasme, bele in grahaste, od dveh do petih tednov starosti bomo prodajali v marcu. Naročila in predplačila sprejemamo vsak dan popoldne. Franc HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto.
TISKAMO na les, tekstil, PVC, kovine, steklo. Telefon (068) 88-807 APA studio.
.PREKLICI'^:
JANEZ KOFALT, Vrtača 14,68333 Semič, prepovedujem hojo, vožnjo in spuščanje kokošipo moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
asaamiinni
Dragi mami, stari mami in prababici KATARINI FLEK s Tanče gore čestitamo ob njeni 85-letnici in ji želimo še veliko let. Vsi njeni.
35-letnico skupnega življenja bosta praznovala naša draga mama in oče MRHARJEVA iz Novega mesta. Ob tem jubileju jima iskreno čestitamo z željo, da bi še veliko let praznovala zdrava in vesela v krogu svojih otrok, Ivice, Vojka in Bojana z družinami, šest vnukov pa jima pošilja koš poljubčkov.
Dragemu možu in atu ANTONU ZORETIČU iz Javorovice pri Šentjerneju za 80. rojstni dan in god iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Žena Ivanka in otroci France, Fani, Stanko, Ivan, Tone, Ivanka, Minka, Lojze in Zalka z družinami.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAM SPET NA ZALOGI:
— jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, pljučnih bolezni in drugih prehladov
— mazilo zoper revmo
— mazilo zoper bolezni ožilja
— mazilo zoper glivične ekceme
— čaje zoper živčne bolezni in
— šentjanževo olje za zdravljenje opeklin in ran
Pošljem po povzetju. Navodila priložena. Se priporočam! Stane ERJAVEC, Poklukarjeva 57 a, 61111 Ljubljana.
ZAHVALA
Ob katastrofalni nesreči, ki me je doletela 24. 7. 1983, se najlepše zahvaljujem vsem sosedom, vaščanom KS Gor. in Dol. LokvicaterGDinokolice za hitro pomoč pri reševanju in dograjevanju mojega poslopja v Gor. Lo-kvici 8. Prav tako hvala KS Grabrovec, Krvavčji vrh, Dobravice, Dragomlja vas, Bereča vas, Tmovec in občini Metlika. Vsem, ki ste mi pomagali materialno ali z denaijem, najlepša hvala. Jože Šuklje, Gor. Lokvica.
Črni dan je moral priti, bridkosti dan, dan solza.
Težka bila je ločitev, vej jok, vse solze so bile zaman.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni mož, brat, stric, boter in dedek
JANEZ OGOREVC
iz Dednje vasi 1
Iskreno se zahvaljujemo dr. Šprajcu iz Brežic za večkratne obiske na domu in lajšanje bolečin, Cvetkovim in Mimici Kostanjšek, ki so mi prvi priskočili na pomoč, prav tako vsem, ki so v teh težkih trenutkih pomagali, predvsem sosedom Omerzelovim, Preskarjevim, družini Petrišič in Lipar. Iskrena zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem za izraženo sožalje. Posebna zahvala lovski družini Pišece*za vso skrb in organizacijo pogreba, praporščakom LD Pišece, Globoko, Brežice, ZB Pišece in DUI iz Brežic, godbi iz Stare vasi, oktetu Orlica iz Pišec, župniku in Pišec za opravljeni obred, nečakom, ki so pokojnega nosili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede, Jožetu Zorčiču, Ivanu Cizlu, Alojziji Radanovič in Gvidu Kostevcu.
Žalujoči; žena Rezka, brat Miha z družino, sestre Micka, Rezka in Karolina z družinami, posvojenka Anka in Zinka z družinama; pogrešata dedka Metka in Bogdanček
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, se je za vedno poslovila od nas naša dobra mama
PEPCA FLORJANČIČ .
iz Loke pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so pokojno med boleznijo obiskovali, zdravstvenemu osebju ZP Šentjernej, župniku in kaplanu za obiske na domu in za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se s cvetjem poklonili njenemu spominu, posebno delovni organizaciji osnovne šole Šentjernej in SGP Pionir Novo mesto. Vsem, ki ste za našo mamo karkoli žrtvovali, nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala!
Vsi njeni
Loka, 5. januarja 1984
ZAHVALA
V petek, 6. januarja, smo se na mirenskem pokopališču poslovili od ljube dobre mame
•' ■' ’> • • •
MARIJE KIRM
rojene Stcklasa
s Sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vso skrb, pomoč in tolažbo v času bolezni, vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Dane Mirna, KZ Krka Novo mesto in SDK Novo mesto za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti, župniku za opravljeni obred ter pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Žalujoči: sinova Jože in France, hčerke Marija, Ema, Lojzka, Milka, Hedi in Anica z družinami ter
sorodniki
22
t
it. 2(1* a>p) i£. jdiiualjci 'i 9o4 i
So svečke na jelki se prižgale, oči so tebe iskale, a ti, draga mami, daleč si odšla, ne vidiš najinih solza.
'ne slutiš naše bolečine,
•spomin nate nikdar ne izgine!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE DEBELJAK
iz Gor. Straže 163
se prisrčno zahvaljujem sorodnikom, sostanovalcem, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nama kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in spremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem celotnemu kolektivu Kolodvorske restavracije Novo mesto za venec in denar ter podjetju Novoles za venec in godbo. Naknadno pa se zahvaljujem osebju splošne bolnišnice Novo mesto, župniku za lepo opravljeni obred, družini Aš ter Gantarjevim za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerka Dragica in vnukinja Nataša
Dom je prazen in tih, ker tebe. dragi ata, ni, a v srcih naših ostal boš živ.
ZAHVALA
V 62. letu starosti je prenehalo biti srce našemu ljubemu možu, atu, staremu atu, bratu in stricu
FRANCU SMREKARJU
iz Stare Bučke 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivom KZ Krka, TZO Škocjan, IMP TEN—tozd Telekomunikacije Ljubljana, gasilskim društvom Škocjan, Grmovlje, Dobrava, Dole, Zagrad, Zbure in Bučka za organizacijo pogreba in številno spremstvo, Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in duhovnikom za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mici, sin Franci in hčerka Mimica z družinama, sestra Fani ter ostala sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta
FRANČIŠKA ŽIBERT
rojena GAČNIK z Zagrebške 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter spremili ppkojno na zadnji poti. Žahvaijujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju nevropsihiatričnega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in nego, kakor tudi KO ZB Majde Šilc, pevcem, godbi in govorniku KS.
Vsi njeni '
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANTONIJE WOLF
iz Črnomlja, Mirana Jarca 22
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Najlepše se zahvaljujemo cerkvenim pevcem za lepo petje in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Nepričakovano nas je komaj v 50. letu starosti zapustil
ANTON VRTAČIČ
upokojenec naše delovne organizacije
Ohranili ga bomo v spominu kot poštenega, delavnega in vestnega delavca, ki je petindvajset let z izrednim posluhom in natančnostjo opravljal delo preddelavca v skladišču surovin.
Kolektiv DO Krke, tovame zdravil Novo mesto
ZAHVALA
Komaj v 45. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
ALOJZ SMREKAR
iz Rožnega dola
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, kaplanu za lepo opravljen obred, organizaciji SZDL Rožni dol, PGD Rožni dol, trgovskemu podjetju Dolenjka Novo mesto, GG Črnomelj, Novomontaža Novo mesto in vsem osta-hm, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, bratje, Stane, Jože, Miro, sestri Tončka in Irena z družino
' ■' v t' - W f ■»
Mama, kakor tiho, skromno si živela, tako si odšla od nas.
Tiho solza je spolzela, ko utihnil je tvoj glas.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama
ANGELA
FABJAN
iz Škocjana 4
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni podarili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Žahvaijujemo se zdravnikom iz Šentjerneja ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone z ženo Jožico
V SPOMIN
14. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
STANE ROBIDA
Sela 14 pri Dolenjskih Toplicah
Spomin nanj bo vedno živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
OSMRTNICA
Nenadoma nas je zapustil naš delavec
JANEZ VOVKO
/
čevljar iz Biške vasi
Vestnega in marljivega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Tovarne obutve Novo mesto
ZAHVALA
V 82. letu starosti je dotrpela naša draga mama
ANTONIJA VIDE
iz Žvabovega pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustovali, darovali cvetje, izrazili sožalje ter nam na kakršenkoli način lajšali bolečine v najtežjih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo osebju doma počitka v Mengšu in župniku za poslovilni obred. V veliko uteho nam je, da ste jo imeli radi, jo spoštovali in v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Šentjernej. Graz, Velika vas, Bad Wimpfen
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga teta in sestra
FRANČIŠKA ERJAVEC
s Sel pri Ratežu
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala sodelavcem iz IM V za izrečeno sožalje ter za-podarje-ni venec. Hvala župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, zeta, svaka in strica
FRANCA KOCJANA
iz Ardra pri Raki 16
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se kolektivoma Transport Krško, Motel Čatež, SO Krško in OOZB Raka za poslovilne besede. Velika zahvala vaščanom vasi Ardro in Dedni vrh, posebno Bajčevi in Danijeli Pirc.
Žalujoči: žena Ivanka, hči Ivka z družino, sin Franci z družino in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Umrl je naš učitelj in dragi prijatelj, oblikovalec podobe našega mesta, univerzitetni profesor in akademik
MARJAN MUŠIČ
arhitekt
Varovali bomo sadove njegovega dela.
Dolenjski muzej Novo mesto Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Novo mesto
Novo mesto, 6. januarja 1984
Zlata mama si bila,
s svojim zgledom si živeli nas učita.
zdaj za vedno si odšla,
naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila dobra mama, stara mama ter babica
JOŽEFA TOPOLOVEC
Šemonova mama iz Vrbovc pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje in spremili pokojnico na zadnji poti. Zahvaljujemo se DITC—tozd Tiskarna Novo mesto za podarjene vence ter Iskri—tozd Upori Šentjernej. Zahvalo smo dolžni tudi duhovnikoma iz Šentjerneja in Kostanjevice za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ŠL 2 (1796) 12.’januarja 19P4
DOLENJSKI UST
23
REGINA
Komaj 16 letjijebilo, ko je morala Regina Fir iz rojstne Metlike služit kruh v Zagreb.
Kot tretji izmed šestih otrok se je rodila družini, kjer so morali s tarejši otroci skrbeti za mlaj še, kar tudi njej ni bilo prizaneseno. A ni skrbela le . za lastne brate in sestre, temveč tudi za mnoge zagrebške otroke neznanih stavkajočih staršev, ki jim je s sodelavkami kupovala kruh. Veliko se je takrat družila z delavsko in študentsko mladino, se z njo udeleževala zborovanj in demonstracij, tako da je njeno delo, ki marsikomu ni bilo pogodu, postajalo v naprednem gibanju vse bolj vidno. A v svoji zagnanosti ni pomislila na nevarnost, dokler ni bila opozorjena in se leta 1941 vrnila v Metliko.
Toda seme upora proti nepravilnostim, zatiranju in pozneje samovolji in okrutnosti okupatorja je bilo zasejano v njej. V rojstnem kraju je nadaljevala delo, ki se ga je delno ..izučila".že v Zagrebu. Postala je obvešče-valka, pri čemer so ji pomagali njena izredna iznajdljivost, mladostna predrznost, večni optimizem. Nikoli ji ni bilo mar tveganj. Njeno delo je bilo čutiti v vsem mestu, a je kljub temu srečno ušla vsem o kupa torje-vimgrožnjam, saj je bila Me-
tlika tako enotna, da ni bilo izdajalstva, ki bi škodovalo delovanju oz. razvoju Osvobodilne fronte.
Že med vojno in tudi po njej je obiskovala vrsto političnih tečajev in opravljala mnogo odgovornih funkcij, po vojni tudi v Črnomlju in v republiki. „Bilo bi preveč, če bi naštevala vse, a prav gotovo je vsaka izmed nalog, ki sem jih opravljala takrat, pomenila kamenček v mozaiku, ki ga sestavljam danes," pove Regina, ki kljub temu da je konec preteklega leta dopolnila 70 let, še vedno ni prenehala z delom, s katerim si ne le krajša urice pod večer življenja, temveč bo z njim zapustila kasnejšim rodovom pomemben pomnik v spomin in opomin.
Firova je v začetku petdesetih let postala vodja oddelka NOB pri Belokranjskem muzeju v Metliki, kamor je prinesla mnogo materiala, ki ga je zbirala že prej. „Nisem dovolila, da bi za soborci, aktivisti, ki sem jih dobro poznala, ostala le imena, zato sem se posvetila zlasti pisanju biografij. Danes jih imam že nekaj sto, temu delu pa sem se posvetila predvsem zadnji dve desetletji, odkar sem v pokoju, ” ne skriva zadovoljstva Regina.
V zadnjem času posveča največ pozornosti pisanju biografij kmečkih žena — aktivistk, od katerih bi mnoge brez nje ostale za vedno anonimne. Pred le ti jih je še obiskovala po vaseh, danes pa se na povabilo rade oglasijo pri njej v Metliki. ..Zcrvedam se, da bom morala s svojim delom pohiteti, saj so mnogi borci že odšli, "pravi in se zamisli: „ Gotovo bom morala kdaj napisati tudi kaj o sebi, a doslej še nisem utegnila. ”
M. BEZEK
Tisočak gre v Krško
Za novoletno nagradno križanko smo prejeli samo 316 rešitev — Veliko napak pri dveh geslih
Četudi med novoletnimi praznikini bilo snega, ki bi vabil na piano, se zdi, da so se ljudje zabaval i in kratkočasil i prej s čem drugim kot pa z reševanjem novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista. Do 9. januarja smo namreč prejeli samo 316 rešitev, kar je veliko manj kot običajno. Za manjše število rešitev je morebiti kriva tudi križanka, saj sploh ni bila lahka.
Med tistimi, ki so poslali pravilno rešitev, je žreb nagrade razdelil takole. 1.000 din prejme Jože Rihter iz Krškega, 750 din Veronika Glavač iz Jame pri Mavčičah, 500 din Milka Marčan iz Novega mesta, po 250 din pa Simon Stevo iz Črnomlja, Uroš Jantolek iz Novega mesta, Dušan Slana iz Novega mesta, Dušan Metelko iz Sevnice, Danica Vrbinc iz Gotne vasi, Helena Smerdu iz Novega mesta in kolegij Radia Brežice. NAGRAJENCEM ČESTITAMO!
Nagradno akcijo so omogočili:
//Zam
DAMA
novoles
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje selo
tovarna oblačil
novo mesto
'.fj~ »duleugti lALelllUa H
m
_ KRKA KA TOZD ZDRAVILIŠČA
O
CTiHITTRTi
TREBnJE
/O ljubljanska banka
';i*nvt|na dbte^iska bJn^fcN<K>o *ip$lo
NOVOTEKS
NOVDTEHNA
Rešitev: P, P, J, Z, OKARINA, OTOMAN, ETA, KOMI, MODELAR, L1LIKA, SIN, ADAM, LAR, ORAKELJ, TIBERA, KILA, ALEŠ, TROT, ERIVAN, BAAS, DANTE, ALJA, OVES, PARVENI, ARNO, TER, KAC. AZI, JAT, KOLEDAR, RAST, RA, EDINOST, TOREK, KONAK, KRONIKA, SN, ARS, LETEV, TOBRUK, SKODLA, SEPE, IKT, POVEDKA, MANDAT, KRALJEVO, ILIRI, BURKA. KIDRIČ, IRAN, ROJ, TAIPEI, JOKAL-KA, MASA, GASILNIK, KATAR, MILOST, ARAM, UJED, AM1, IVANKA, RACA, JAGODA, AAR, ALBA, SUNA, SER, PAKET, EDIP, BRZINOMER, AT, MORALA, RAKITOVEC, AVNOJ, EMA, JAJCE, CIK.
tozd Tovarna za predelavo krompirja
Kolinska
MM
Mercator
Mtc
METLIKA
novoles
KRKA
DOLENJSKI LIST V VSAKO HISl
Stari in novi naročniki našega časnika se z žrebom potegujejo za 18 premij, med katerimi je tudi počitniška prikolica — Vsak novi naročnik dobi nagrado — Vseh nagrad je za novi milijon dinarjev — Minuli teden 102 nova naročnika!
Dolenjski list, največjijugoslovanski pokrajinski tednik, je priredil za svoje stare in nove naročnike nagradno akcijo, v kateri bo razdelil za milijon novih dinarjev nagrad. Glavna nagrada — z javnim žrebom jp bomo podelili marca — je počitniška prikolica Adria—Caravan 380 QLS. Takrat bo žreb izbral še 17 srečnežev, ki bodo za svojo staro ali novopečeno zvestobo Dolenjskemu listu nagrajeni z dragocenimi darili, med katerimi naj omenimo zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, televizijski sprejemnik, 10 vrhunskih gugalnikov, smučarski kombinezon. kakršnega ima Bojan Križaj, itd.
Da bi bilo prvo srečanje Dolenjskega lista in novega naročnika prijetnejše, smo za vsakega novega bralca pripravili lepo knjigo, vsak deseti novi naročnik pa bo dobil eno od nagrad, ki jih je za nove naročnike Dolenjskega lista pripravilo dolenjsko združeno delo. Med temi nagradami so izdelki Krkine kozmetične,prehrambne, dietetične in izolacijske proizvodnje, oblačila metliške Beti, keramični izdelki IGK z Račjega sela, tesnila in garniture Sparxa DO Tesnila iz Trebnjega, kolekcije pijač Dane z Mirne, kolekcije prehrambnih izdelkov Kolinske z Mirne, srajce in bluze (po izbiri) novomeškega Laboda, kolekcije pijač metliške Vinske kleti in številne hranilne knjižice Ljubljanske banke—TDB Novo mesto, na vsaki je vloga 1.500 din.
Nobena od teh nagradni vredna manj, koLZnašh celoletna naročni-nana Dolenjskilist.Topomeni, da sodelovanje v veliki nagradni naročniški akciji Dolenjskega lista takoj povrne denar, ki ste ga izdali za celoletno naročnino. Kako priti do nagrade, kako sodelovati v žrebanju za eno od 18 premij, med katerimi je tudi počit niška prikolica Adria—Caravan 380 QLS,kijo je prispevala 1MV, glavna pokroviteljica naše nagradne igre?
Treba je samo izrezati in izpolniti naročilnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnjeno naročilnico dajte v kuverto in pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto 68000. Seveda lahko naročilnico na Dolenjski list oddate tudi osebno na našem naročniškem oddelku v Jenkovi 1 v Novem mestu. Nove naročnike zbirajo tudi
naši marljivi poštarji. Dolenjski list lahko naročite tudi pri njih.
Objavljamo seznam novih naročnikov, ki so se na Dolenjskli list ' naročili v minulem tednu. Vsakod njih bo dobil lepo knjižno darilo, vsak deseti pa še nekaj več. Knjige smo žeposlali po pošti,nagrade, ki jih dobi vsak deseti novi naročnik, pa bomo začeli deliti 1. februarja.
Do torka, 10. januarja, ko smo zaključili to številko našega časnika, sta Dolenjskli list naročila 102 naročnika.
-S- 30.000 j C UVODOV \
10.000 f-r IZVODOV
ALIW
so usrm
35-.M0
in.oootiv
IZREŽITE, IZPOLNITE, POŠLJITE na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, 68000
& § Jk		4^* g £	
Ji!	RO		M 1 8
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime:_____________________________________________________
Ulica in hišna št.: ________________________________________________
Poštna številka in kraj: št. osebne izkaznice:_____
Celoletno naročnino (900 din) bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
PLANINCI NA POHODIH
SEVNICA —Običaj je, da planinci 1. januarja, ko marsikdo preganja mačka v topli postelji, krenejo peš na Lisco, prvo naslednjo nedeljo pa na Bohor. Tok-rat jih je s Krakovega krenilo na Lisco 25, v nedeljo pa se je s sev-niške avtobusne postaje odpeljalo na izhodišče pohoda, v Zabukov-je, 23 planincev. Prepešačili so ves Behor.
RAZSTRELILI
GRANATO
BUDNA VAS — Civilna zaščita pri oddelku za ljudsko obrambo v sevniški občini je minuli petek poskrbela za uničenje 80 milimetrske topovske granate. Šlo je za ostanek iz 2. svetovne vojne. Pristojne je na nevarnost opozoril Alojz Keber. Ker se še vedno tu in tam najde tako orožje, je najbolje obvestiti miličnike ali civilno zaščito, ki priskrbijo strokovnjaka za uničenje.
cr
Fifi
H
Zvedel sem za početje tovariša Župana, kako skupaj z gostilničarjem Pri razbiti buči kupuje okrog prašiče, teleta, krave in druge živali ter jih nato družno prodajata klavnici, seveda po znatno Višji ceni. „Bomba!" sem vzkliknil, „to bodo ljudje hlastoma brali.” Na trdna tla meje postavil prijatelj: „Pusti zadevo pri miru, tovariš Župan ima krepko zaščiten hrbet.”
Vsa Repičeviriaje govorila o tovarišu Rdečniku, kije nakupil stroje za zemeljska dela, najemal študente, da so upravljali z njimi, služil lepe denarce,neda bi mignil z nožnim palcem. „To bo nekaj za Delavski glas,” sem bil navdušen, in ko sem
zadevščino razložil znancu z repiške občine, meje povabil na vinjak in mi šepnil na levo uho: „Pusti Rdečni-ka in njegove stroje lepo pri miru. Ž obelodanjenjem tega boš škodil le sebi. N iti sanja se ti ne, kako ima tovariš Rdečnik zaščiten hrbet.”
Ko sem se hotel spraviti nad tovariša Izvršnika, ki izdaja na nekem našem otoku sobe svojega razkošnega vikenda, mi je stopila na pisalni stroj soseda: „Ne koplji so lastne jame! Mar ne veš, da sije tovariš Izvršnik z roko v roki z ljudmi iz Belega mesta? Hrbet ima zaščiten, kot je zaščiten medved.”
Tovarišu Sezedelejeviču sem hotel očitati v De-
lavskem glasu to, daje premalo med ljudmi, da sedi in se dolgočasi v svoji z dimom zasmrajeni pisarni, pa mi je rekel sodelavec: „Ne praskaj se, kjer te ne srbi! K tovarišu Sezedelejeviču hodijo po vino ljudje, ki jih ti lahko opazuješ le preko daljnogleda ali po televiziji. Sezedelejevičev hrbet je zaščiten z močno zaveso.” Delavski glas je naročil, naj napišem kaj o tovarišu Sindikaliču. Hotel sem se razpisati o tem, kako se tovariš Sindikalič niti ne zmrdne ob nenehnih podražitvah, ob upadanju delavčevega standarda, kako matokdaj ali nikdar ne zači-ti delavca, ki se mu zgodi krivica, pa mi je urednik že
ob brlenju misli ugasnil žarnico, rekoč: „Takšne ne-umnostisi mislil pisati?Naj-brž meniš, daje tovariš Sindikalič cigaretni dim? Ima toliko imenitnih poznanstev, da te lahko zmelje v sončni prah.”
Lahko trdim, da sem naredil bliskovito novinarsko kariero, ko sem v Delavskem glasu objavil članek odelavkiTerezi.kijijenašel vratar Ključič v torbici izvijač, pripadajoč mehanični delavnici delovne organizacije, v kateri si je služila kruh. Zoper objavo resnice ni imel nihče nič. Neposred-nica Tereza nima namreč za svojim hrbtom nikogar...
TONI GAŠPERIČ
Novi naročniki Dolenjskega lista, ki prejmejo knjižno nagrado: Bojan Hribar, Novo mesto, Mira Hosner Novo mesto,StankoMav-sar ml. Novo mesto, Janez Pavlin, Novo mesto, Ana Petančič, Novo mesto, Barbara Henigsman, Semič, Verica Gliha, Brezovica, Jože Čadonič, Črnomelj, Anica Mra-vinec, Črnomelj, Darko Planinc, Črnomelj, Jože Stepan, Črnomelj, Vlado Stopar, Črnomelj, Mira Špehar, Črnomelj, Štefka Turk, Kočevje, Anton Pezdirc, Metlika, Marija Berkopec, Novo mesto, Jenez Cesar, Novo mesto, Uroš Čolič, Novo mesto, Anton Jakše, Novo mesto, Miro Klanjščak, Novo mesto, Anton Kostrevc, Novo mesto, Darinka Kulovec, Novo mesto, Silva Petkovič, Novo mesto, Drago Primc, Novo mesto, Dako Rajakovič, Novo mesto, Tone Saje, Novo mesto, Viktor Špilar, Novo mesto, Danijel Štirn, Novo mesto, Ivica Štupar, Novo mesto, Milan Vrščaj, Novo mesto, Karel Zupanc, Novo mesto, Marica Javornik, Ribnica,StankoOgu-lin, Semič, Martin Šime, Stopiče, Mojca Zadravec, Straža, Niko Šuštarič, Črnomelj, Ivan Plaveč, Metlika. Jože Kastelic, Stopiče, Franc Trščinar, Stopiče, Ivan Malenšek, Semič, Danica Malje-vac, Vinica pri Črnomlju, Jože Štrumbelj, Dvor, Aleksander Sa-mida, Divulje, Viktor Strmec, Žužemberk, Drago Strojin, Dvor, Nuška Lunder, Krmelj, Danijel Oštir, Krško, Franc Lavrenčič, Leskovec, Albina Bogolin, Senovo, Herman Cirnski, Boštanj, Vida Gane, Boštanj, Katarina Sobotič, Brestanica, Vinko Novak, Brežice, Stjepan Ralinovski, Brežice, Marija Frigelj, Jesenice na Dol., Martina Štefanič, Kostanjevica na Krki, Ludvik Keše, Krmelj, Dominik Povše, Krmelj, Franc Alegro,
• Vsakemu desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista bomo po 1. februarju izročili eno od večjih nagrad. Ta teden se je sreča odločila za naslednje naročnike: Dragica Požun—Albin,Cankarjeva 3, Krško, Marija Novak, Mokronog 101, Milka Jakopič, Na bregu 6, Črnomelj, in Marjana Florjan, Celjska 2, Bežigrad, Ljubljana. Vse srečnice prejmejo bluze novomeškega Laboda.
Hranilne knjižice Ljubljanske banke, TDB Novo mesto, z začetno vlogo 1.500 din pa prejmejo: Rajko Rupar, Veljka Vlahoviča 8/37, Brežice, Šožidar Berzin, Šentjernej 209, Martin Srebrnjak, Trška gora 31, Otočec ob Krki, Anton Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto, Jože Smrekar, Bršljin 59, Novo mesto, in Ciril Škufca, Sadinja vas 40, Dvor.
Krško, Jože Alegro, Krško, Drago Petakovič, Krško, Mito Pirman, Krško, Ivan Planinc, Krško, Ida Sršen, Krško, Stanka Vahčič, Krško, Danica Suša, Krško, Vinko Bizjak, Leskovec, Djurdja Mežič, Leskovec, Martin Frankovič, Leskovec, Stanislav Pjkelj, Mirna, Slavka Jaklič Mirna peč, Bojan Primc, Mirna peč, Darko Pekolj, Mokronog, Danica Daničič.Novo mesto, Martina Zorčič, Otočec, Jožica Peternelj, Senovo, Iztok Jerala, Sevnica, Alojz Seničar.Sevni-ca, Tadej Simončič, Sevnica, Marjana Šalamon, Sevnica, Dragica Vovk, Sevnica, Mile Grgič, Šmarješke Toplice, Stane Pavlin, Šmarješke Toplice, Silva Femec, Trebnje, Marjan Kermc, Trebnje, Angela Žabkar, Šentjernej, Franc Perše, Šmarješke Toplice, Jože Krevs, Mirna peč, Jože Kovačič Pišece, Franc Saje, Otočec, in Anton Vene, Otočec.
SPOSOJENO TRNJE
— O, ko bi enkrat nastopilo pomanjkanje objektivnih težav!
(Iz Ježa)
— On je res temeljit poznavalec problema. Meddrugimga je tudi sam zakrivil.